Poštnina platana v gotovini.
Štev. 5.	V Ljubljani, dne 20. februarja 1924.	VI. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ ‘JO1— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodali poštnino. •••-— Oglasi po ceniku, '■'■■■v
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik škv. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja sc ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5 1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kako si pomagajo.
Prošli teden je bil predložil minister financ narodni skupščini proračun za dobo od
1.	aprila 1924 do 31. marca 1925. Minister je v ekspozeju s ponosom poudaril, da proračun , ne izkazuje deficit, izdatki in prihodi našega i državnega gospodarstva so v ravnovesju. Na | papirju je v resnici uspel, da je razpel držav- j no gospodstvo na Prokrustovo postelj, ali j če bo šlo v praksi vse tako gladko, to je dru- j go, in gotovo važnejše vprašanje. Kritiki proračuna očitajo ministru, da je napravil dve veliki pogreški, ki nista na škodo le državnemu gospodarstvu, temveč vsemu narodnemu gospodarstvu. Najtežja pogreška je ta. da hoče kriti minister financ vse investicije j iz rednih državnih dohodkov. Investicij — j tako pravijo politiki — v nobeni državi ne j krijejo iz tekočih dohodkov, temveč povsod i najemajo zanje posojila, ker služijo investi- i cije za državne zgradbe, železnice, armado i itd. potrebam desetletij, a redni dohodki so za ! to, da krijejo redne, vsakdanje izdatke. Malo | se je menda zjasnilo finančnemu ministru, da ' njegov postopek ni pravilen, in da ga prikri- i je, je silno skrčil one postavke, ki so bile v prvotnem proračunu za dobo 1923/24 namenjene investicijam.
Torej način, kako da je prišel minister financ do uravnovešenega proračuna, ne kaže ' ravno dalekovidnoga državnega finančnika. ! Kritiki pa mu očitajo šc drugo veliko pogre- 1 ško, pogreško, ki v živo zadene državne
uslužbence in državno upravo. O tem delu proračuna piše beogradska »Politika« z dne
2.	februarja sledeče: »Res je, da je v proračunu posebna partija z zneskom 600 miljonov dinarjev na korist 130.000 državnim uslužbencem, ki so prevedeni na novi zakon, ali to je še vedno tako neznatno poboljšanje (povprečno po 150 dinarjev mesečno na osebo) napram draginji življenja v naši državi, da ga je treba odločno obsoditi.
S silo hočejo obrdržati staro stanje korupcije, ki ga imamo pred očmi v vsej odvratnosti pri državnih nastavljencili od demobilizacije dalje. Načrt proračuna hodi v tem oziru po starih stopinjah, ker je na ljubo raznih vplivnejših in višjih uradnikov obdržal posebne obilne pozicije pod imenom: honorarji, dodatki, nagrade itd. To je ono, kar mnogim uradnikom omogočava obstanek v državni službi, a nižje uslužbence peha v bedo ali na svojo lastno samopomoč. Ta način borbe za obstanek je za državo najbolj fatalen in minister financ, ki k takemu načinu borbe sili uslužbenstvo, napravlja neoprostljiv greh napram državi. Proračun za dobo 1924/25, čeprav je težak 10 in pol milijard dinarjev, ne vodi računa o tem, da bi nudil državnim uslužbencem vsaj minimum, ki je za življenje neobhodno potreben. Velika večina državnih nastavljencev bo i dalje navezana na samopomoč, kar znači toliko, kakor da bo moral krasti materijelno ali moralno, posredno ali neposredno, ali državo ali pri-
vatnike, ki se obračajo na državo. To žalostno dejstvo preti, da zruši državo...«
Država postaja sama svoj grobokop in je slepa in gluha za vsa resna svarila. Zgoraj povedano dejstvo v posebnih partijah za nagrade, honorarje itd. potrjuje iznova trditev, ki so jo slovenski državni nastavljenci že tolikokrat izrekli: da namreč našim tovarišem v Srbiji ni mnogo do čvrste organizacije, ker si lahko pomagajo na drugačen način, da jim ni mnogo do odkrite borbe z delodajalcem, ker ne čutijo potrebe za to. Vse to nas mora siliti, da si čimpreje ustvarimo novo, močno organizacijo, ki se bo morala boriti na dve fronti, proti delodajalcu, da nam da večji kos kruha in proti onim elementom v lastnih vrstah, ki nam kvarijo ugled in upropa-ščajo državo.
Zastopanje naših interesov.
Pod naslovom »Činovničke komore« prinaša zagrebški »Naš Glas« članek svojega sotrudnika L. D., v katerem pledira avtor za ustanovitev posebnih zbornic za državne nastavljence, kakršne ima n. pr. delavstvo v svojih »Delavskih zbornicah« in trgovski in obrtni krogi v »Trgovskih in obrtniških zbornicah«. Med drugim utemeljuje avtor svoje zahteve sledeče:
»Ideja osnutka činovniških sindikatov, odnosno zbornic se nahaja že v prvi osnovi v novem zakonu o civilnih državnih nastav-Ijencih. S tem jc dovolj motivirana njihova
Zakon
Člen 236.
Državnim uslužbencem, ki so prestopili iz službe bivših deželnih, mestnih ali versko-pro-svetnlh avtonomij neposredno v državno službo, kakor tudi upokojencem takih naprav se priznava čas, ki so ga prebili v taki službi, za čas državne službe.
Člen 237.
Državnim uslužbencem, ki so izvrševali pred ujedinjenjem v krajinah izven Srbije in Črne gore svobodne poklice, pa so po ujedinjenju zaradi olajšave organizacije državne uprave v teh krajinah vstopili v državno službo, im sicer najmanj dve leti pred razglasitvijo tega zakona, ter so šc v njej v tem času, sc priznava za pokojnino za vsako kto državne službe po eno leto, ki so ga prebili v svobodnem poklicu pred ujedinjenjem, 6e ostanejo v državni službi najmanj pet let, ali do smrti, če bt umrli pred tem rokom; na ta način se sme vzeti v poštev največ 15 let izvrševanja svobodnega poklica pred ujedinjenjem.
člen 238.
Pravnim članom akademij znanosti, ki niso državni uradniki oJli so kot državni uradniki završili kariero s pokojnino, manjšo od pokojnine rednih univerzitetnih profesorjev, a zaradi starosti ali telesne nesposobnosti ne bi mogli pridobivati toliko, da hi se vzdrževali, se sme na posebt
predlog akademije in po odločbi ministrskega' sveta z ukazom odrediti dosmrtna podpora, enaka pokojnini rednega univerzitetnega profesorja.
Univerzitetnim profesorjem^ ki so prišli iz druge službe ali so prišli na univerzo iiz 'tuje države, se priznavajo v službena leta vsa leta, ki so jih prebili v prejšnji službi.
Člen 239.
Prej upokojeni uslužbenci ostanejo še nadalje z istimi pokojninami in dragtajskimi dokladami.
Uslužbenci, upokojeni potem, ko stopi v veljavo ta zakon, a v treh letih od dne, ko stopi v veljavo, uživajo pokojnino po odredbah dosedanjih zakonov.
Od tega se izvzemajo uslužbenci, ki se upokoje, ko so dovršili zakonsko število službenih let ali so dosegli starost, po kateri morajo po zakonu stopiti v pokoj.
Uslužbencem, ki se onesposobijo, izvrševaje svojo službo, sme mmstrski svet priznati pravico. da se upokoje po odredbah tega zakona.
Člen 240.
Rodbinam državnih uslužbencev, ki so jim pripadle rodbinske pokojnine pred razglasitvijo tega zakona, ostanejo tudi nadalje isti prejemki, v katere se štejejo tudi dosedanje draginjske doklade.
Hčeram državnih uslužbencev, ki jim je po i dosedanjih zakonskih predpisih pripadla rodbinska pokojnina tudi preko meje, ki jo je začrtal ta
zakon, ostane ta pravica še nadalje ob pogojih dosedanjih predpisov, toda z vsoto, odrejeno v tem zakonu.
Člen 241.
Za odrejanje perijodičnili stopenj osnovne plače se šteje čas državne službe, ki se šteje za pokojnino, ali čas, ki je priznan s posebnimi zakonskimi predpisi; toda ta čas se uvažuje v vsakem primeru samo po svojem efektivnem trajanju.
Državnim uslužbencem, ki se omenjajo v členu 237., se šteje v efektivna službena leta tudi ono število let, prebitih Pred vstopom v državno službo v svobodnem poklicu, katero se ujema s številom let državne službe, ki ga imajo na dan razglasitve tega zakona.
Člen 242.
Za odrejanje skupin se šteje čas, ki ga računi-jo poedtne stroke državne službe za napredovanje v stroki.
Člen 243.
Uslužbenci, za katere se izda odlok, da jih ni prevesti, se upokje, če so pridöbilt po dosedanjem zakonu pravico do pokojnine če pa niso pridobili pravice do pokojnine, se odpuste iz drž. služ-be izi dobe za odškodnino svojo 2-mesečno dote-danjo sistemizirano plačo z drag. dokladami vred, ako so bil manj nego pet let v neprekinjeni državni službi, a svojo trimesečno dotedanjo sistemizirano plačo z draghijskimi dokladami vred, ako so biti najmanj pet let v neprekinjeni držarvnt službi
potreba. Toda brez ozira na to so postale te vrste zbornic za nas nujna potreba, ker nimajo državni nastavljene! vse do danes nobene uredbe, ki bi bila reprezcntacijskcga značaja celokupnega državnega uslužben-stva. Delavec ima popolno zaščito svojih materij elnih interesov v svojih organizacijah in ne more biti odpuščen brez lastne krivde ali nesposobnosti — v vsakem drugem primeru ima pravico do podpore za brezposelne — med tem ko se lahko državnega nastavljen-ca porine na cesto brez njegove krivde, a nima v takem primeru nikake pravice za ekvivalent v podpori in zagotovila, da se bo kdo zanj zavzel. Brez ozira na te najbrže bi imele zbornice neb roj drugih važnih poslov za svoje člane. Tako n. pr. različni pravni nasveti. Siromašni državni uslužbenec nima toliko sredstev, da bi se zatekel k odvetnikom. Naloge zbornice bi bile n. pr. tudi pri stanovanjskih zadevah, pri zahtevi pogrebnine, kjer si največkrat vdove ir. sirote ne znajo pomagati sami, prevzemanje akcij za zavarovanje, za posojila, za pomoč v bolezni, za novo namestitev v primeru odpusta, za zaščito upokojenih državnih nameščencev itd.
V interesu države bi bilo, da pospešuje ustanovitev zbornic za državne uslužbence, ki bi zavzemale napram njej enako stališče, kakor je zavzemajo delavske zbornice napram sindikatom podjetnikov, ali kakor ga namerava zavzeti sindikat naših književnikov in znanstvenikov napram koncernu založnikov. Zbornica državnih nameščencev ne bi imela seveda takega politično strankarskega obiležja kakršnega ima n. pr. delavska zbornica, ker bi bila naša zbornica v prvi vrsti reprezentativna korporacija in za-ščitnica naših materijelnih interesov in našega ugleda. Poleg materijelnih koristi, ki bi jih državno uslužbenstvo črpalo iz zbornice, bi jim bila zbornica tudi na prosvetnem polju pomočnica. Zbornica bi prevzela dolžnost, da osnuje širom domovine državnemu uslužbenstvu čitalnice, da prireja predavanja, da osniva tečaje za tuje jezike, kakor jih je n. pr. osnoval izseljeniški komisarijat za one svoje nastavijence, ki niso bili vešči angleščini in francoščini. Brez dvoma je, da bi imelo od dobro osnovane zbornice celokupno državno uslužbenstvo velike koristi.
Aktivni državni uslužbenci in prav tako vpokojenci ne morejo več uulgo živeti v razmerah, v kakršnih so prisiljeni, da žive
čteolih
Nai uslužbence iz oblasti izven Srbije in Črne gore, Iki so vstopili v službo pred dnem 28. junija 1921. se uporablja odredba točke 10.) člena 133. po dveh letih, ko se razglasi ta zakon.
Člen 245.
MMistrsM svet se pooblašča, da sme v prvih štirih letih po razglasitvi tega zakona, če ne m bilo zadosti kandidatov s predpisano popolno kvalifikacijo, dopustit z uredbo prestop iz nižje kategorije v neposredno višjo kategorijo še v teh treh primeril:
1.	) če prebije kandidat poseben teoretičen izpit, ki bi se v vsaki kategoriji predpisal za to in s katerim bi kandidat dokazal, da razpolaga, z občim znamenjem, ki ga mora imeti uradnik kategorije, v katero 'hoče vstopiti;
2.	) če je odslužil kandidat v svoji kategoriji najmanj 15 let službe, ki- sc mu šteje za napredovanje, pa mu pristojni minister na povoljno mnenje strokovnega sveta v interesu službe dovoli prestop v novo stroko proti naknadnemu dr-žavnemu strokovnemu izpitu iz te stroke;
3.	) če je odslužil kandidat v primeru drugega odstavka1 člena 69., poslovaje začasno v stroki višje kategorije, v tem poslovanju najmanj sedem -let, ki so mu štejejo za napredovanje, pa mu pristojni minister na povoljno mnenje strokovnega sveta- v interesu službe dovoli -prestop v novo stroko proti naknadnemu državnemu strokovnem izpitu iz te stroke.
sedaj. Povsod sc jih zapostavlja in smatra za parazite, ki imajo dolžnost, da delajo in umirajo od lakote. Vlada |xi, ki tako težko
najde denar za izboljšanje naše bede, bi nam morala vsaj pomagati tamkaj, kjer je pomoč nič ne velja.«
Nove sodne takse.
(Ponatis iz .Jutra*.)
Pripomba. Za plačilna povelja na podlagi opominjevalriih prošenj in za sodne poravnave, sklenjene po § 433. c. pr. r. to v kazenskem- postopanju o zasebne pravnih zahtevah se pobirajo dosedanje pristojbine po tar. post. 6 C (plačilna povelja) in 8 (poravnave) ces. nar. z dne 15. septembra 1915. drž. z. št. 279 s ces. nar. z dne 15. septembra 1915, drž. z. št. 279 v zvezi s čl. 15 zakona o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. Ur. 1. št. 259.
UL
1.	) Predlogi na Izvršbo v Izterjanje denarnih terjatev ali v dosego dejanj ali opustov na podlagi kateregakoli izvršilnega naslova:
a)	z 'izvršilnimi sredstvi, s katerih opravo ni združena vknjižba ali pa k vknjižba lastninske Pravice (§ 350. izv. r.) ne glede na števila v enem predlogu kumulativno predlaganih izvršilnih sredlstev te vrste. . ..
b)	z izvršilnimi sredstvi, s katerih opravo je združena Vknjižba ah pred-znameba stvarnih pravic v zemljiški knjigi (tzvzemši lastninske pravice po § 350. izv. r.) za vsako iprodlagano izvršilno sredstvo te vrste ta ;po številu sodišč od vrednosti z Obrestmi, vštetimi do dne vložitve predloga:
do 500 Din
nad 500 Din na vsakih 100 Din še po
če se izdado več nego tri odločbe (sklepi), se -plača za vsako odločbo (sklep) še po
Pripombe:
V primerih kumulacije predlogov pod a) in b) sc pobirata pod a) in b) navedeni taksi.
K b): V tej taksi je obsežena tudi vknjižnina.
Za odločbe (sklepe), omenjene v drugem odstavku tar. post. 138., se ne smatrajo izdatki (izvodi) te odločbe.
2.	) Predlogi na izvršbo v zavarovanje denarnih terjatev ali na dovolitev začasnih odredb za vsako predlagano vrsto zavarovanja in po Številu sodišč od vrednosti z obrestmi, vštetimi do dne vložitve kakor pod 1 b).
Pripombe:
Od predlogov, vsled katerih preide v zavarovanje dovoljenja -izvršba v izvršbo v izterjanje, se ipobira taksa iz tar. post. 1. (5 Din).
Taksa iz tar. post. 146. ne pride v poštev.
3.	) Predlogi za utesnitev, razveljavljenje Izvršilnih dejanj, ki so bila dovoljena za Izvršbo v zavarovanje aK kot začasne odredbe za vsako vrsto zavarovanja:
a)	če se ne izdado odločbe (sklepi) o tem ali sc pri sodišču o tem ne posluje nadalje
b)	če se izdado odločbe ali -pismeni inalogi
4.	) Predlogi na ustavitev, utesnitev Izvršbe, dovoljene v Izterjanje denarnih terjatev ali v dosego dejanj aH opuste v:
a)	glede izvršilnih sredstev pod 1 a) navedene vrste
b)	glede izvršilnih sredstev pod 1 b) navedene vrste kakor pod 3 a) in 3-b).
o
7:
5
>
2
’S
o.
g
i
V)
Din
80	5
138	10
138	1
138	5
139	20
139	50
1	5
Prestopajc tako iz nižje kategorije v neposredno višjo, sme priti uradnik največ v ono skupino višje -kategorije, ki ustreza skupini, v kateri je bil, ali v ono skupino, v kateri je začasno služboval, po svoji volji pa tudi v najbližjo nižjo skupino. V I. kategoriji tak uradnik ne sme napredovati dalje od 6. skupine. v
V primeru točke 1.) mora prebiti uradnik razen posebnega teoretičnega izpita tudi državni strokovni izpit po predpisih stroke, v katero stopi.
Načela tega člena veljajo tudi za prestop zvaničnikov v III. kategorijo uradnikov.
Člen 246.
Odredba četrtega odstavka člena 137. se mora uporabljati samo na državne uslužbence, ki bi se udelževali prihodnjih vojn.
Kar se tiče razervnih častnikov, obdrž.e glede vštevanja vojnih službenih let za pokojnino pravice, ki so si jih -pridobili po členu 22. zakona o ustroju vojske iz leta 1904.
Člen 247.
Ministri in državni podtajniki na razpoloženju imajo, če imajo najmanj eno leto s tožbe, ki se jim šteje po členu 137. za ministrstvo ali za pod-tajniško, prejemke -ministra v pokoju, po službeni letih.
Člen 248.
Za uslužbence ministrstva za zunanje posle veljajo odredbe tega zakona z nastopnimi izpre-membami in dopolnitvami:
Vkljub točki 3.) člena 62. ne smejo biti uslužbenci resorta ministrstva za zunanje posle postavljeni pri diplomatskih ali konzularnih zastopništvih v inozemstvu, če niso prebili najmanj dve leti službovanja v državi.
Vkljub četrtemu odstavku člena 71., a z omejitvijo, navedeno v predhodnem odstavku tega člena, smejo biti uslužbenci ministrstva za zunanjo posle premeščeni -po službeni potrebi tudi Pred pretekom dvoletne sluržibe v kraju, iz katerega se premeščajo.
Uslužbenec diplomaltsko-konzularnc stroke Se ne sme oženiti s tujko brez predhodne dovolitve ministrstva za zunanje posle in po zaslišanju strokovnega sveta- tega ministrstva. Dri dajanju dovolil je treba paziti na število takih primerov, da ne bo preveliko. Zoper uslužbenca, ki se pregreši zoper to, se mora uporabiti člen 133. tega zakona.
Za uslužbence poslaništev v inozemstvu predpiše minister za zunanje posle s Pravilnikom -Po členu 108., kako naj se ugotavlja zdravstveno stanje uslužbencev.
'Poslaniki- v inozemstvu to pomočnik ministra za zunanje -posle se ne ocenjajo po -predpisih tega zakona. Occnjanje v prvi Stopnji ostalih uslužbencev dl-piomatsko-konzularne stroke opravlja komisija pri ministrstvu za zunanje posle, ki se ustanovi kakor centralne komisije ostalih ministrstev. Odredba Poslednjega odstavka člena 73. se «Hreblfa *«^i V tem primem.
Pripomba:
Taksa iz tar. post. 192. ne pride v poštev.
5.	) Pravna sredstva (rekurzl) kakor v civilnopravnem postopanju po tar. post. 176., točkah 1.) do 5.).
6.	) Druge vloge v izvršilnem postopanju kakor vloge vobče po tar. post. 1.
7.	) Odločbe, sklepi vseh stopini
8.	) Rubežnl In cenilni zapisniki od pole
9.	) Zapisniki o z dražbo opravljenih prodajah ali oddajah v zakup:
a)	za zapisnik od pole
b)	kot 'izvršilna taksa Iz izkupička
c)	za pravni posel, in sicer:

03
O
Z
S
1
l
i
D« «3 « = n .o
3 S
co uo
5
O
O	o
79	5
81	5
81 6
Underwood FpR“R i
barvni trakovi, opijen papir In vse druge pisarniške potrebščine
Ljubljane, Cankarjevo nabr. 5. Tel. 407.
Vestnik.
Od Ponclja do Pilata. Pod naslovom »Nova uradniška akcija« ie objavilo »Jutro« z dne 14. tek. m es. sledeče porčilo iz Beograda, datirano s 13. februarjem: »Po daljši pavzi je državno urad-ništvo, zastopano v glavnem Savezu, začelo novo akcijo. Tekom današnjega dne je odbor glavnega saveza korporativno poselil predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča in ministra za izenačenje zakonov Marka Trifkoviča kot zastopnika ministrskega predsednika. Odbor je izročil Jovana, iču in Trtfkoviču memorandum, ki je bil sprejet na zadnji odborovi seji Saveza. Predsednik Saveza Mihajlo Jovanovič je Predsedniku narodne skupščine obrazložil upravičenost skromnih uradniških zahtev in izjavil, da bi za povečanje uradniških dohodkov bito za enkrat dosti 350 milijonov dinarjev, in sicer 150 milijonov za umi-rovljence, 200 milijonov pa za uradnike. Ljuba Jovanovič je izjavil, da bo kot predsednik zakonodajnega telesa storil vse, kar je mogoče, da gre na roko uradniškim zahtevam, ker je sam nekoč bil uradnik in vč, kaj je beda. Da bi bil korak Saveza bolj učinkovit, je predlagal, naj odbor $>oseti ministrskega predsednika Pašiča in finančnega ministra.
Nato jo odbor posetil ministra Trifkoviča, ki je govoril zelo sladke besede. Priznal ie, da se uradniki nahajajo v zelo težkem materijalnem položaju, katerega je treba čim prej izboljša ti. Tudi je priznal, da sta novi uradniški zakon in uredba o razvrščevanju uradnikov napravila velik kaos, vendar pa da to ni samo krivica vlade. Uradniški zakon je zadobil v narodni skupščini zelo velike izpremembe ter je zato postal tako neugoden! »Jaz ta vsa' vlada stojimo na stališču, da se mora materijelni položaj uradmštva izboljšati, toda treba je pomisliti, da se finančni minister zelo težko odloči za dajanje in odobravanje novih kreditov. Finančni minister želi, da .popravi vrednost našega denarja v inozemstvu. Zato je nujna ipotrcba, da se uravnovesi proračun. Vsak,
novi večji kredit moti to ravnotežje ter je finančni minister, zato tako odporen, napram uradni-škim zahtevam. Kar se mene tiče, pravi Trifkovi^ hnam rajši dobro uradništvo, kakor ravnotežje v proračunu. ludi rtifkovič je svetoval odboru da poseti Pašiča ta Stojadtnoviča, kar se bo verjetno tekom tega tedna zgodilo.« Tako poročilo h Beograda. Zdi. se nam, da so vsi ti poseti popol-roma brezuspešni. Čudno }e vendarle, da ni ime minister financ nikakih bojazni, da bi se mu pro-račun nc prevrnil, takrat, ko je oficirjem nakaza nove plače. Tudi med državnimi nastavljene! sta dve skupini: bogatin za mizo in ubogi Lazar pot mizo.(
Pri dne 2. tm. vršečem se občnem zboru dru-
sodno pisarniških uradnikov in oficijantov za Slovenijo v Ljubljani je bil Izvoljen sledeči odt^r: Predsednik Juh Avgust, oficijal .pri okr. sodišču v Ljubljani; podpredsednik: Bižal Rudolf, lI>ri okr- sod. v Slov. Bistrici:	tajnik:
Miklič Jožef, pis. (pomočnik pri dež. sod. v Ljub-,,n,ni’ blafajnlk Schildenfeld Rudolf, kanclist pri V1 i^l.deŽ,dnem sod- v Ljubljani; odborniki: Isti-nie Albin, kanclist pri dež. sod. v Ljubljani; Pohar Ernest, pis. oficijant pri drž. pravd, v Ljubljani; Grili Emil, konclist pri dež sod v Ljubljani; Turk Josip, oficijal ipri dež, sod.' v 'Ljubljani; Weber Minka, oficijantinja pri dež. $od v Ljubljani. Namestnika: Lukesch Rudolf, izvršilni uradnik pri okraj, sodišču v Ljubljani, Potokar Slavko, pis.
pomočnik pri okraj, sodišču v Ljubljani. Poverjenik za Mairbor: Anton Lindner, pis. oficijant pri sodišču v Mariboru; njegov namestnik: Trojner Martin, kandist IptI okrož. sodišču v Celju. Poverjenik za Celje: Novak Karol, kandist pri okrož. sodišču v Celju, njegov namestnik: Pavla Pegan, oficijantka pri okrož. sodišču v Celju. Poverjenik za Novo mesto: Mervar Josip, kanclist pri drž. pravd. F*v Novem mestu namestnik: Knoll Rudolf, kanclist pri okrož. sodišču v Novem- mestu, Revizorja: Vidmar Antonija, pis. oficijantinja pri oddelku Ministrstva pravde v Ljubljani, Paulin Ida, oficijantinja pri drž. pravdništvu v Ljubljani. Namestnika: Krčmar Olga, oficijantka pri dež. sodišču v Ljubljani, Krime Julka, oficijanrtka pri dež. sodišču v Ljubljani.
Nadaljevanje... V resoru uprave državnih monopolov jc reduciranih okolo 110 nameščencev.
Fond profesorskega društva. Centralni odbor profesorskega udruženja v Beogradu je izdelal načrt za ustanovitev fonda profesorskega udi ur -nr V n tor d bo plačeval vsak profesor 2 odstotka od vseh svojih službenih dohodkov. Vsak član bo mogd s polovico te svoje vloge svobodno razpolagati kot s svojim prihrankom, druga .polovica ostane društvu.
Občni zbor »Dobrote«. Dne 10. februarja ti. je imela »Dobrota« obsmrtno podporno društvo Poštnih nameščencev v Ljubljani, v prostorih poštne direkcije svoj H. redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila izvemo, da ima društvo sedaj 491 rednih ta 78 izrednih članov (otrok), skupno 569 članov t. j. 102 več kot lani. Umrlo je v letu 1923 osem članov, za katere sc je izplačalo njihovim svojcem skupno 4400 Din podpor, ki so v posameznih primerih znašale po 50 ali po 600 D. Po blagajnikovem poročilu so znašali dohodki 13.678 Din 90 par, stroški pa 5526 Din 67 Par, tako da znaša saldo 8152.23 Din. K temu ostanku je prišteti še kakih 1600 Din na neizterjanih prispevkih za zadnja dva smrtna slučaja. Društvena imovina znaša tedaj nad 9700 Din. Med dohodki je omeniti: ostane iz leta 1923 3778.15 Din, letno članarino 1166 Din, pristopne prispevke novih članov 1946.25 Din, tekoče obsmrtne prispevke 6269.25 Din, med izdatki pa: upravne stroške 478.52 Din, in obsmrtne podlpore 4900 Dm. Pri volitvah jo bil izvoljen star! odbor. Obsmrtni prispevki so se za leto 1924 zvišali od 1.50 Din na 2 Din, pri otrocih pa od 75 par na 1 Din. Tudi obsmrtna podlpora se je zvišala za čkine, ki so že nad eno leto vpisani v društvo, od 600 na 800 dinarjev, med tem ko ostane podpora za člane prvega ieta v dosedanji višini 500 Din. Odboru je bilo končno naročeno, naj po možnosti izposluje od direkcije, da se v bodoče obsmrtni prispevki pobirajo od aktivnih poštnih nameščencev z odtegovanjem od njih službenih prejemkov t. j. da jih že računski oddelek odtegne pri sestavi plačilnih list. Sklep občnega zbora mora veljati kot pristanek vsakega člana na ta način pobiranja prispevkov. Odbor.
Na redni glavni skupščini društva drž. računskih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani održani dne 1. februarja- ti. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Janko Dolžan, podpredsednik Rado Jeglič, tajnik Jože Štukelj, blagajnik Blaž Naglič ta odborniki: Gruber Karol, Viktor Bischof, Franc Gabrovšek, Josip Cesar, Franc Hartman, Tone Manfreda, Mihael Majcen, Viktor Kovač, Stanko Lazar, Julij Lavrenčič in Lojze Dular.
Primera. »Nova Pravda« prinaša po zagrebških »Slobodnih novinah« sledečo primerjavo: Nikjer nismo opazili, da bj se 'bil kdo vprašal, koliko je izdala država za Paskijevičev proces. In vendar je to kaj zanimivo vprašanje. Po približnih podatkih smo prišli do vsote 200.000 Din. Ta znesek namreč prilično predstavlja vsoto plač sodnikov in ostalega osobja, ki je bilo zaposleno
pri Paskijevičevem procesu, pristojbin sodnih izvedencev, stvarnih izdatkov, kakor n. pr. razsvetljava ta kurjava sodne dvorane itd. itd. Znesek bi se povečaj, če bi uračunali še stroške policije pred sodb en im postopkom, kakor tudi stroške, ki jih bo prizadejala izvršitev kazni. Za navadnega zločinca, neproduktivnega, nevrednega člana človeške družbe je potrošila država do sedaj že okroglo 200.000 Din. Na kaj nas spominja ta usoda? Na 40.000 slovenskih rudarjev, lei so bili preje zaposleni v Poruhrju, a so ostali nedavno brez zaslužka, in 'ki se morajo, nesrečneži, vrnitev v domovino, kjer jim vlada obeta dati dela v bosanskih rudnikih. Za prevoz teh 40.000 delavcev je dotočila vlada 200.000 Din, torej ravno toliko za 40.000 poštenih delavcev, kolikor za enega ničvrednega delikventa! Sicer država ni kriva, da ima rojene zločince in je tudi njena dolžnost, da -jih brez ozira na stroške izroči kazni. Ali ravno tako je njena dolžnost, da reši življenje onhn, kr «teo nič zn kr a lti, temveč so celo za človeško družbo koristni, ker žrtvujejo zanjo svoje življenje v podzemskih globinah. Če se za kazenski «»oče* mora zmoči denar, zakaj se ne bi zmogel tudi za dostojno socijalno skrb? To tembolj, ker se je proces radi radovednega meščanstva raz-vlačevaj v nepotrebno širino, brez katere bi se mnogo potrošilo, pa vendar enako dosegla glavna svrha.
Državni dohodki la Izdatki v avgusta 1923.
Šeto sedaj je izdala generalna direkcija državnega računovodstva pregled o dohodkih ta izdatkih države za mesec avgust pret. leta. Po tej statistiki so znašali državni dohodki navedenega meseca 754 milijonov 611354 dinarjevč Največ dohodkov so dali monopoli (198 mEionov 376.185), potem carine (165 milijonov 321.654), železnice, pošta, telegraf pa 120 milijonov 213.658 dinarjev. Med izdatki, ki so skupno znašali 462 milijonov 954.662 dinarjev, je največja postavka v izdatkih ministrstva financ (130 milijonov 986.668 dinarjev), potem za vojsko in mornarico (lil milijonov 764.725 dinarjev). Izdatki prometnega ministrstva so znašali 87 milijonov 920.384 dinarjev, ministrstva za pošte ta telegrafe pa 18 milijonov 610 tisoč 423 dinarjev.
ŠIVALNE STROJE
f EXCELLA
z 10-letnim Jamstvom
I najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
J. GOBEC
I UÖEUIU1Ä, Pilita Liiibljauke kreditne banke
Tovarna čevljev Peter Koxlna & Komp.
izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zgreb, Račkoga ulica 3.	f
STEKLENICE od parfumov in kolinske vode kupi drogerija J. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Malcenciše stare In hode
ISALNE STROJE
kakor tudi ose potrebSCSne pri
L Baraga
Ljubljana	Ljubljana
SELEnBMRfiOUH UL 6/1
Mehanična delavnica (popravlialnica)
M občni zbor
podpisane nab. zadruge državnih nameščencev in vpokojen-cev v Litiji se bo vršil dne 19. marca 1.1. ob 10. url v posvetovalni dvorani okrajnega sodišča v Litiji.
DNEVNI RED:
1.	) Sklepanje o letnem računu
za 1. 1923 in odobritev računov za 1. 1921 in 1922.
2.	) Sklepanje glede prestanka
zadruge. V slučaju odklonitve tega predloga:
3.	) Volitev novega upravnega in
in nadzornega odbora.
4.	) Raznoterosti.
Habavljalna zadruga drl nameitenrev v Litiji Z0.Z.
LITIJA, dne 14. februarja 1924.
Manufakturno in galanterijsko blago ter usnje vseh vrst priporoča po najnižjih cenah tvrdka
„DANICA"
Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
Za nakup vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Schneider 8 Verovšek
Cjubljana, Dunajska cesta 16.
Ustanovljeno leta 1912.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Velika zaloga vsakovrstnih stenskih in žepnih preciznih ur ter zlatnine in srebrnine.
Na debelo 1 Na drobno na obroke.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje eolidne cenel
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
orodje in tehnične potrebščine
Ljijat IHra tesla 1.
Priporoča se
modna trgovina
A. Sinkovič ml K. M
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Priporoča se papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra eesta 2.
ki ima po zmernih cenah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne in trgovske knjige, bloke itd.
Razmnoževalne priprave.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovec).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Oblačilnica za Slovenijo r.z zo.z.vLjubljani
Centralno skladišče in prodaja na debelo v palači .Vzajemne posojilnice* na Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. — Prodaja na drobno v Stritarjevi ulici št. 5 in na Dunajski cesti št. 29 v hiši „Gospodarske zvez»".
Samo prvovrstni češki Izdelki! — Pred nakupom sl oglejte naše zaloge I
Tvrdka Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
priporoča
Ciril in Metodove vžigalice.
Dobe se povsod. — Velika zaloga vsakovrstnega špecerijskega blaga
po najnižji ceni.
Mm Koutiiy Ivan Jelačin,
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba. "TBW
li
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
O E ile«
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
Fr. Kham
LJUBLJANA, nasproti hotela „Union"
Najcenejši in najboljši nakup različnih delikates in špecerije SOLIDNA in TOČNA POSTREŽBA
„f PCtüt“ y.
f Ljubljano
Največja izbera vsakovrstnega
elektrotehničnega materijala
Generalno zastopstvo svetovnih tovsrn:
BaMal. flamm H. Mi 8 [0., !ib Or.lioA6idiri[ö.,Mifi[la/8 lilWlM-M. Mm a/l Belila, fliegm.. drug.
Velika in stalna zaloga vseh vrst električnih žic, žarnic, telefonski h aparatov, lestencev, krtačk za motorje, inštal. materijala itd.
Zaloga automobilskoga materijala kakor plaščev, polnogu-mijastih obročev i. dr.
Cene vsled dviganja dinarskega tečaja znatno znižane.
Linblfana.
Masama - Restauracija - Vinska klet
---- s prostranim senčnatim orlom. 1	■—
Točijo sc pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union" in „Žalec". Sveža gorka in
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
Dnevno od 17. do 24. ure koncert.	S wird nova ciganska kapela.
Za obilen obisk se priporočata
Fran In Roza Krapeš.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica Din 50.000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10.000.000 —	n	tntrala: L3UBL3ANA - DUNA3SKA CESI PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metković	Sarajevo Celje	Kran]	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptul	Trst	r	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502. 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani-