Posamezna Itev. Din 1*— V Ljubljani, dne 24. novembra 1939.	Leto XV.
Upravništvo ,,Domovine" V Ljubljani, Knaflova ulica 5	____«,	Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 »in; za ino.
Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11, telefon 3.22 do 312«	l® VS3M ^IflGH = raz. ^ g^n ^..p«'^
Poštnina plačana v gotovini
itev. 48.
Predlagane so izpremembe volilnega reda in društvenega zakona
Število poslancev se pa novem zakonskem načrtu zviša na 350 — Olajšave za ustanavljanje političnih strank
Notranji minister g. Živojin Lazič je predložil j nih srezov v državi in tako, da so te volilne enote v- torek narodni skupščini načrt zakona o izpre- j na ozemlju vsaj dveh tretjin banovin. Do sedaj membah in dopolnitvah sedanjega društvenega je bilo potreba po 60 podpisov iz vsakega sreza.
in zborovalnega zakona in načrt zakona o iz-premembi sedanjega volilnega reda za volitve narodnih poslancev. Oba zakonska načrta spadata v okvir onih ukrepov, ki predstavljajo povratek v redne politične razmere. Glavno jedro izpre-memb je v tem, da se omogočita tudi manjšim političnim skupinam ustanovitev strank in sodelovanje v parlamentarnem in strankarskopoli-tičnem življenju. V naslednjem navajamo v glavnih obrisih važnejše točke, ki izpreminjajo sedanje določbe:
Splošna določila volilnega reda.
Na vsak srez ut:j po novem načrtu odpade načelno po en poslanec, tako da se voli v dravski banovini 25, v savski 69, v vrbaski 20, v primorski 21, v drinski 37, v zetsk 32, v dunavski 50, v moravski 40, v vardarski 44 poslancev. Razen tega volijo sedeži banovin, ki imajo nad 50.000 do 100.000 prebivalcev, po enega poslanca, oni nad 100.000 prebivalcev pa po dva pcslanca. Upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva voli tri poslance. K temu pride še toliko poslan- izmed predlaganih kandidatov umre ali izgubi cev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so dobile 1 pravico do izvolitve, se lahko namesto njega pred-nad 50.000 glasov.	leži drug kandidat. Ta izprememba se lahko iz-
- Volilne pravice nimajo: lr) kdor je bil z iz- vrši do 48 ur (dosedaj 5 dni) pred volitvami: vršno obsodbo obsojen na robijo ali na strogi Ce je potrjena od kasacijskeaa sodišča samo zapor dokler se mu ne povrnejo častne pravice; ena državna kandidatna lista, se vrši glasovanje 2.) kdor je bil z izvršno obsodbo obsojen na iz- Bamo za to ,isto y {em primeni ge y spojenih
, srezih proglasita za narodna pcslanca kandidat in njegov namestnik.
Dodelitev mandatov.
Na ssnovi izida volitev ugotovi glavni volilni
Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj enega kandidata v vsaki volilni enoti, odnosno dva ali tri, kjer se voli več poslancev. Vsak kandidat mora imeti namestnika. V isti volilni enoti more imeti vsaka državna lista tudi več sreskih kandidatov. Vsak kandidat pa sme kandidirati največ v dveh volilnih enotah (dosedaj le v enem srezu), seveda pa vedno na isti državni listi. Isto velja za namestnike. Tudi kandidat je lahko namestnik v drugem srezu.
Državno kandidatno listo mora najmanj pet predlagateljev predložiti kasacijskemu sodišču v Beogradu. Sodišče bo najprej ugotovilo, ali ustreza lista vsem zahtevam zakona, nato pa bo listo potrdilo. Storiti mora to v 48 urah (dosedaj v 24 urah). V ostalem je postopek enak dosedanjemu.
Državna kandidatna lista, izročena kasacijskemu sodišču v Beogradu, četudi še ni potrjena, se ne more preklicati, niti se ne morejo na njej izvršiti kakršnekoli izpremembe* Če pa kdo
gubo častnih pravic za čas, dokler traja ta kazen; 3.) kdor je v konkurzu; 4.) kdor je pod skrbstvom; 5.) kdor je bil z izvršno obsodbo obsojen na izgubo volilne pravice^zaradi volilnih prestopkov.
Ukine se določba, da sme vsak kandidirati le v enem srezu.
Poslanski mandat izgubi: 1.) kdor je izgubil volilno pravico; 2.) kdor je v času trajanja svojega poslanskega mandata bil sprejet v državno službo; 3.) kdor v času poslanskega mandata dela z državo dobavne ali podjetniške posle.
Sestavljanje in vlaganje kandidatnih list.
Najkasneje 15 dni (do sedaj 25 dni) pred volitvami se morajo predložiti državne kandidatne liste kasacijskemu sodišču v Beogradu v potrditev.
Na novo se predpisuje, kako se državne kandidatne liste sestavljajo. Način je v glavnem enak dosedanjemu. Nove in važne so naslednje določbe: Dva upravna sreza morata spojiti v eno volilno enoto, ako je število prebivalcev manjše od 50.000, a samo v mejah iste banovine. Listo predloži najmanj po 30 delegatov iz vsake volilne enote od polovice skupnega števila uprav-
odbor najprej, katera izmed državnih kandidatnih list je dobila največ glasov. Glavni volilni! odbor bo potrdil za poslance nosilce vseh onih državnih kandidatnih list, ki so dobile nad 50 tisoč glasov v vsej državi. Državna kandidatna lista, ki je dobila največje število glasov v vsej državi, dobi tri petine (dosedaj dve tretjini) skupnega števila narodnih poslancev. Te tri petine se razdele po banovinah sorazmerno po številu poslancev, ki pripada vsaki banovini, tako da dobi dravska 16, savska 43, vrbaska 12, primorska 13, drinska 23, zetska 19, dunavska 31, moravska 24 in vardarska 27 mandatov. Mandati se v bano^ vinah razdele po vrsti na one sroze, ki so dobili za dotično listo največje število glasov. Glavni volilni odbor bo proglasi! za narodne poslance one sreske kandidate, ki so dobili med vsemi kandidati tega sreza, vezani za to listo, največ glasov.
Število mandatov, ki preostane po odbitka treh petin, dodeljenih najmočnejši državni listi.
razdeli glavni volilni odbor na naslednji način:
1.)	Ako je skupno število glasov, ki so jih dobile vse ostale državne kandidatne liste, manjše od števila glasov najmočnejše državne kandidatne liste, potem se ta ostanek deli med vse državne kandidatne liste, torej tudi ono, ki je že dobila tri petine mandatov, in to po banovinah v razmerju s številom glasov, ki so ga v dotični banovini prejele posamezne liste.
2.)	Ako je skupno število glasov vsen ostalih državnih kandidatnih list večje ali enako številu glasov najmočnejše kandidatne liste, potem se najmočnejša državna kandidatna lista pri razdelitvi ostanka mandatov ne vzame v poštev, marveč se mandati razdele samo med ostale liste.
3.)	Ako kaka državna kandidatna lista v vsej državi ni dobila niti toliko glasov, kolikor je bilo potrebno predlagateljev, potem dotična kandidatna lista sploh ne sodeluje pri razdelitvi mandatov.
Ako bi dve državni kandidatni listi kot najmočnejši dobili enako število glasov, potem se volitve ponove drugo prihodnjo nedeljo, ko ugotovi volilni izid glavni volilni odbor.
*
*
Olajšave za ustanavljanje političnih strank po izpremembah društvenega zakona.
Zakon o društvih in zborovanjih se izpremeni v onih določbah, ki se nanašajo na snovanje političnih strank. Izpremembe so naslednje:
Ako se namerava osnovati polit.čna stranka, mora najmanj ICO osnovateljev predložiti program in pravila stranke z lastnoročno podpisano ■ izjavo notranjemu ministru. Podpisniki te izjave (ustanovitelji) morajo biti navedeni s točnimi imeni z označbo poklicev in krajev stalnih bivališč. Odlok, s katerim se dovoli ali pa ne dovoli osnovanje politične stranke, mora izdati notranji minister v roku meseca dni po sprejemu piijave. Do sedaj tega roka ni bilo. Odlok notranjega ministra je končen in proti njemu ni pravnega leka. Odlck notranjega ministra se mora dostaviti enemu podpisnikov prijave proti pismenemu potrdilu v roku 10 dni od dneva, ko je bil izdan. Odlok, s katerim se dopušča osnovanje politične stranke, se objavi v roku desetih dni v ^Službenih Novinah». Ko so pedp sniki prijave sprejeli odlok, s katerim se odobrava osnovanje stranke, lahko začnejo nabirati člane in ustanavljati organizacijo.
Organiziranje politične stranke se mora izvršiti tako, da mora imeti stranka organizacijo z najmanj 30 člani v polovici skupnega števila srezov. v državi in v najmanj dveh tretjinah vseh banovin (do sedaj po 60 članov v vseh srezih).
Po končani organizaciji politične stranke so osnovateiji dolžni predložiti notranjemu ministru drkaze, da je stranka organizirana po teh določbah. Po predložitvi te prijave izda notranje ministrstvo v roku meseca dni (do sedaj dva meseca) končni odlok, ali dovoli, da dot.čna politična stranka obstaja in deluje.
Križev pot naših izseljencev
Zadnja nedelja sivega novembra je posvečena v naši državi bratom v tujini — izseljencem. Dolga leta je bila tujina vešča, ki je vabila naše ljudi v svet. Ne bi bili šli za vabljivim bleskom, če bi jim bila dajala domača gruda dovolj kruha. Kruha ni bilo, ne denarja. Eden je lahko ostal doma na dedni grudi, drugi so morali v tujino.
Da si prislužijo s trdim delom denar za domačijo, so šli fantje v Ameriko, Vestfalijo, Kanado, Francijo in drugam, se tamkaj zagrizli v zemljo in jih je upregel stroj v svoje telege. Naše gorice je uničila v 80 letih minulega stoletja krvava uš. Vina ni bilo, ne denarja za kruh in obleke, in so dolgovi segali že do strehe bornih bajt, da je bila nevarnost, da izgubijo še streho nad glavo. Pa so šli trpini čez mejo, čez morje, da se rešijo dolgov in preskrbijo svojce s potrebnim denarjem, dokler spet ne okošatijo gorice. Vas za vasjo se je praznila. Ponekod so ostali doma le starci, otroci in žene, ki jim je bilo trpljenje edini tovariš pri delu. Vračali so se možje čez leta in go-
spodarili pametno, kakor jih je izučila tujina. Drugi so pošiljali ženam vozovnice, da so šle za njimi v tujini, poprodavši vse, kar jih je vezalo za domačo grudo.
Mnogo teh beguncev od domače grude se je po vojni spet zbralo okrog svoje matere domo-vii e in jo bogatilo s svojimi prihranki. Drugi so ostali v tujini, ki jim je bila postala domovina, ker jim je dajala obilno belega kruha in vsega na pretek. Dokler je po vojni v redu tekel stroj svetovnega gospodarstva, ni bilo izseljenskega vprašanja. Ko je pa prišlo kolesje tega stroja v nered in so začeli ugašati plavži in mirovati šahti ter so odpustitve delavstva na dnevnem redu, se je pojavilo pred nami izseljensko vprašanje v vsej svoji grozi — grozi zato, ker domovina nima ne kruha in ne denarja, da reši kri naše krvi pred pošastjo gladu in obupa. Kdo bo pomagal in kako, razmišljanju o tem naj velja prihodnja nedelja.
Državni proračun za leto 1933./1934.
Manjši je za 884 milijonov dinarjev cd letošnjega
Finančni minister dr. Milorad Djordjevič je predložil v soboto narodni skupščini v razpravo in odobritev predlog državnega proračuna za leto 1933./1934. Predlog proračuna je bil takoj izročen finančnemu odboru skupščine v razpravo. V soboto opoldne je finančni minister dr. Djordjevič sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo, iz katere posnemamo:
Predlog proračuna za leto 1933./1934. je bil izdelan v prvi vrsti s težnjo, da se državni izdatki zmanjšajo na najnižjo možno mero in se spravijo v sklad s sedanjim stanjem narodnega gospodarstva. Skupna vsota predloženega proračuna znaša 10.438,326.575 Din. Proračun za leto 1932./1933. je bil odobren v skupni vsoti 11.323,200.000 Din, tako da znaša razlika 844 milijonov 873.421 Din. V primeri s proračunom za leto 1931./1932., ki je potekel letos meseca aprila, pa se ta razlika poveča na vsoto okroglih 3800 milijonov dinarjev.
Proračun splošne državne uprave znaša 6.989,896.910 Din in je manjši od sedanjega proračuna za 585,623.755 Din. Proračun državnih gospodarskih podjetij, ki pokrivajo svoje izdatke z lastnimi dohodki kot samoupravne ustanove, znaša v Izdatkih in dohodkih 3.448,429.669 Pin ali za 299,649.666 Din manj od sedanjega proračuna. Višek dohodkov nad izdatki teh podjetij, ki služi delno tudi za pokritje splošne državne uprave, znaša 525,251.967 Din ali 217,702.955 Din mani kakor v letošnjem proračunu.
Vsi veliki napori in izredni ukrepi, ki se zrcalijo v sestavi državnega proračuna, imajo za svoj skrajni cilj proračunsko ravnotežje, ki je največja skrb kraljevske vlade na področju finančne politike in ki se mora ohraniti za vsako ceno.
Kar se tiče posameznih razdelitev izdatkov in njihovega j^zmerja nasproti sedanjemu proračunu, je novi predlog proračuna sestavljen takole:
Pri trganju v
ZOBEH IN GLAVI
navadno priporočajo masažo
Steklenica Din 14—.
eLG5
za masažo
Oglas registriran pod S. br. 25.892/32,
Splošni državni izdatki.
1.	Vrhovna državna uprava .	151.553.223 Din
2.	Pokojnine in invalidnine .	915,738.432	„
3.	Državni dolgovi ....	1.187,228.820	„
4.	Ministrstvo pravde . . .	358.514.186	„
5.	Ministrstvo prosvete . . .	784,671.999	„
6.	Ministrstvo za zunanje zadeve ..................120,973.717	„
7.	Ministrstvo za notranje zadeve ..................551,114.183	„
8.	Ministrstvo za finance . .	303,207.958	„
9.	Ministrstvo za vojsko in
mornarico..............2.001,900.000	„
10.	Ministrstvo za gradbe . .	164,420.900	„
11.	Ministrstvo za promet . .	152,530 804	„
12.	Ministrstvo za kmetijstvo .	61,886.584	„
13.	Ministrstvo za trgovino in
industrijo..............45,429.487	„
14.	Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje .	150,756.418	„
15.	Ministrstvo za telesno
vzgojo................14,970.000	„
16.	Proračunski reservni krediti	5,000.000	„
~ Skupaj . . 6.989.896.910Din
lansko leto . . 7.575,120.665 „ letos manj . . 585,223.755 „
Izdatki državnih podjetij in ustanov.
1.	Ministrstvo za prosveto . .
2.	Ministrstvo za finance . .
3.	Ministrstvo za promet . .
4.	Ministrstvo za kmetijstvo .
5.	Ministrstvo za trgovino in industrijo.......
6.	Ministrstvo za gozdove in rudnike........
7.	Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje . .
Skupaj
lansko leto letos manj
23,683.082 Din 539,267.212 „ 2.458,386.644 „ 55,343.195 „
16,254.252 „
31,711.489
_53,783.390 „ _
. 3.448,429.669 Din . 3.748,079.135 „ 299,649.666 „
Gustav Strniša:
Greh in poitora
«Kaj misliš fant, ali si kriv? Kar naravnost povej! Prav iz srca mi odgovori!* «Nisem!* «Tako?*
Sodnik se je pognal kvišku kakor žoga, pričel letati po pisarni, opazovati slepca. Pri tem je nervozno mahal s palcem desne roke in govoril: «Poznam fanta. V življenju ni imel sreče. Slep je bil. Od matere so ga baje kar nasilno odtrgali. Njen mož ga je sovražil, ker je bil-deček nezakonski. Oddali so ga njegovemu očetu. Ta je imel hudobno ženo, ki je dečka pretepala, zmerjala. Fant je trpel, čakal. Ko je njegova muka postala prehuda, je pograbil nož, prerezal otroku svoje mučiteljice vrat. Pri tem je menda še pozabil, da je umoril svojega polbrata, kajti tisti otrok je bil sin njegovega očeta.*
«Moj brat je bil? Saj res, moj brat je bil, moja kri. Šele vi ste me. spomnili, se je dramilo v Tomaževi duši.*
«Da! Ta slepec je bil morilec, kriv je bil umora! Kajne?*
«Ne, ne! Ne tajim, da nisem deteta umoril, tajim pa, da bi bil kriv umora! Dejanje priznam, ne pa krivde!*
<Zato ga priznaš, ker ga ne moreš tajiti! Ti si ptič! Moder si fant! To ti ne bo pomagalo! Seveda, sam si bil pri otroku. Našli so ga s prerezanim vratom. Ti si imel pri aretaciji krvav
nož in k^vav robec. Preplašen si bil. Sam si priznal, da si res umoril dete. Torej je umor brez-miselno tajiti! A krivdo tajiš! Menda boš dejal, da nisi imel namena, otroka umoriti, temveč ga samo z nožem preplašiti ali samo tako malo po-ščegetati ali kaj? Govori! Govori!*
«Ne samo, da nisem imel namena, temveč na umor sploh mislil nisem. Zato ne vem, da sem ga započel,čeprav vem,da sem otroku prereaal vrat.* <DobroJ Toda preden si pristopil k zibelki, si vendar nekaj mislil! Segel si v žep, potegnil iz njega nož, ga odprl. Ali si nameraval tedaj olupiti jabolko ali odrezati otroku glavo? Zdaj povej! Brez oklevanja! Kaj si mislil med tem?*
<Na svojo nesrečo, na osamelost, na slepoto, na divjo, brezsrčno gospodinjo. Ne vem, kaj vse sem mislil. Govoril sem pa najbrže drugače. Morda o umoru. Nisem se nanj pripravljal. Misel se je pojavila, se razvila v meni že med tem, ko nisem več mislil na umor, ko je v duši že prevladala druga misel: bolečina, trpljenje, jeza na ves svet.*
Sodnik ga je še razno izpraševal, poizvedoval, kakšen občutek ima do žensk, ga lovil v raznih rečeh, ga izpraševal, kskšen je bil nasproti živini, ali je bil z njo dober, ali je čutil do nje mržnjo, ali jo je rad trpinčil.
«Ti, ali si mnogo premišljal?* ga je nenauno vprašal. «Kajne, slep človek ima pred seboj vse temno, mračno? Povej mi, ali te je kdaj bolela glava, ali si čutil hud pritisk na možgane, ali te je zbadalo.*
«Nikoli! Mislil sem res mnogo, a glava je ostala vedno vedra čista. Nikoli me ni bolela!* «Poslušaj fant!*
«Ali t^ ni kdaj napadla čudna misel kar takole na lepem? Recimo, da so ljudje živali na štirih nogah? Da oživljajo razni predmeti, kakor mize, stoli? Ali ni pričelo kaj sličnega siliti v tvojo glavo?*
«Tega nisem doživel. Takih trenutkov ne poznam v svoji notranjosti.*
«Kako si potem mogel smatrati otroka za hu-dička?*
«Tega mnenja ni ustvarila moja misel, temveč otrokova zunanjost. Bil je ves hrapav po obrazu. Čutil sem njegovo hrapavo kožo. Smatral sem ga za nekaj drugega, kakor ie bil v resnici.* «Kako se počutiš v ječi?* «Slabo! Tesnobo ječe čutim, čeprav ječe aa^o ne vidim! Pa razne misli me mučijo!*
«Vidiš! Skesan in spokojen boš naposled vse priznal.*
Sodnik je ukazal Tomaža odvesti.
*
Ko se je odio^c^o vrnil v ječo, ga je na mali minilo vse veselje do življenja, vsak up na rešitev.
Dotipal je svoje ležišče, padel na postelj in obležal kakor mrtev.
Ta trenutek je spoznal, zakaj je tako otožen. Bil je sam brez vsakega živega bitja poleg sebe.
Vse. kar je imel, ljubil, je smatral obenem za del svoje opore, čeprav je vedel, da mu tisto bitje
ne Kvari fcoone
dasiravno največ o snasilno moč.
ODOL
Hmeljarji naj se na z?«*a«ajo na Ameriko
Sp'"*~i državni dovo<5" i.
1.	Neposredni! davki .... 1 803,009.000 oin
2.	Posrednii davki.....2 880 000.000 „
3.	Monopoli (v:šek dobo " ov)	„
4.	Državno gospodarstvo (višek ' 'o11 o v) . . .
5.	J?a?ni do'"r"-; ....
S*T»p i C^-Odki . v letošnjem proračunu . . manj kakor "
159 014.4-13
•j y
<c	Fin
7,575.190.^65 .,
755 „
da predlog f"n->nčnega nih novih do'^čb.
,i. ...
Pplstn
nri
M
v
v resn.ci ne more nič p^ma^fi. Vedel pa je. da mu ta bitja 1 ■>'**<>'o občutek slepote, ki ra sl;i-'ka in trpinči.
Koliko ra^si	n« a^a^u pri /.aiui,, . .a,
pa če bi ga še tako trpinčila gospod nja. Imel bi bil svoje krave, ovc ^astire na rnši. Imel M prirodo okob sebe.
Oglasil se je pri njem odvetniK, Ki jc; .. določen za zagovornika.
Ko je mladenič zvedel, zakaj je pr.šel, je stog-nil roko, hoteč otipati njegov obraz.
Zagovornik se je razhudil:
«Kaj želiš od mene? Zakaj hoces s prsti po iojem obrazu? Brodi po svojem licu, če hočeš!»
«Gospod, vaš obraz moram otipati!>
«Čemu ta neumnost? Ali nisi pri pametm
Tomaž mu je obrnil hrbet. Na nobeno vpra-^anjo ni odgovoril.
«Ali boš govoril ali ne? V tvoje dobro poizvedujem !> se je repenčil advokat.
Tomaž je molčal.
«Zakaj me hočeš otipati po obrazu?»
«Poznati vas moram. Če se vam hočem zaupati, vas moram poznati! Jaz se ne bom zaupal ne sodniku, ne porotnikom tako kakor vam. Svojo dušo vam moram prepustiti, da bo govorila iz vas za mene.»
Odvetnik se je nasmehnil in pustil, da so i'o-maževi prsti nalahno zbrzeli čez njegov prijazni obraz.
«Ali mi boš zdaj zaupal ?>
Ze pred volitvami se je mnogo pisalo in govorilo o ugodnem razvoju kupčije s hmeljem, če bo zmagal pristaš mokrih v Ameriki, Roosevelt. Hmeljarji vseh okolišev so spet začeli upati, da bo nastal preokret v hmeljski krizi in da bodo nastopili spet dobri časi. Tudi po naših krajih, zlasti med tistimi hmeljarji, ki so prav pri zadnji krizi največ trpeli in so precej v dolgovih, se opaža neko vznemirjenje. Povsod se ti pogovarjajo, koliko hmelja bi kazalo na novo nasaditi.
Da se ne bodo ponovili bridki časi pravkar minulih let, moramo vsem, ki stav jo nade na zlate čase, ki so po njihovem mnenju že kar pred vrati, odločno odsvetovali nabavljanje novih nasadov. Nade, da bo Amerika dober odjemalec hmelja v bodočih letih, so namreč prazne, in to iz dveh razlogov. Prvi je, da ima Ameriki sama o 'sežne hmeljnike, ki jih bodo ond tni hme-
ljarji gotovo tako povečan, da bodo lahko večino potrebe krili z domačini blagom. Drugi razlog, da ni upati na dobre cene k Amerike, je ta, da Amerika nikoli ni plačevala visokih cen za evropski hmelj, ker jih ni mogla zaradi precejšnje carine (okrog 15. dniarjev od vsakega kilograma uvoženega hmelja).
Pričakovati je, da je nedavna bridka šola izučila naše ljudi, da ne bodo spet silili v nesrečo. Tistim, ki se mislijo na novo oprijeti hmeljarstva, odločno odsvetujemo vsak poizkus, izkušfenj savinjski hmeljarji pa naj nikar ne zasajajo na slepo novih nasadov in prav nikomur naj ne pro-drjajo sadežev. Kakor je bridek, je vendar resničen star hmeljarski pregovor: Hmelj še ni nikogar resn čno obogatil in za stalno, pač pa je spravil že marsikoga na beraško palicol


»f, m f a -j
»tr

sel h a
Dohov. i i.^jvni.1	i j ! ~iano,.
1.	Ministrstvo "a p-osveto . . 35 .^n ^O L.n
2.	Ministrstvo ?i. finance . . '«,015*5! „
3.	Ministrstvo za nromet . . 2 S13,151.047 „
4.	Ministrstvo za kmet'jctvb .	„
5.	Ministrstvo za trgovino i:i
industri'0 . .... ~ i.bOu.o^ „
6.	Ministrstvo za gozdove in
rudnike........ 3 783 ..
S' up j . . 3.-97,87? 2"8 Din v letošnjem proračunu . . .4 501 034,297 „ torej manj predvideno . . . 517,332.931 „ Zatem ie "zjavil finančni rrnnMer novinarjem,
i ne vsebuje nobe-
Predzadhfo sredo '-o se na banski upravi* nadaljevala posvetovanja g e'de 'po.nožne akcije za pre. r "S brezp-.selnih m '•iiduj' čih v dravski "banov ni Seja je bila pos.o ena predvsem organizaciji i sreunje a poihržn » ik odbora za dravsko banovino in njo-ovepa izviš ivalne"a odseka. B n g. dr. Maru-ič je i?r .zil pre, iič rnje. da se bo z do- ro vo'jV ivnogo dos<»gto, čeprav vsega zla in goija ne i;o n goče. izir"0 iti. Banov na bo po svojih mn-.eii pomag,.'a.in se bo, povsod zavzela za' pon" č te^i n~j 'edn?j";im. Osredotočenje vse rkcfie je potre r.o zarad' pregleda in navodil krajevnim in s reški m pot' o-žiiim odborom, v^^n pa ' O p./ro 'no č m večje r ^rediš^e^je.
N°fo je predlagal g. b n kot pr^dsednia . > š^ednii ot-rednu romosni ' -ur, v krterem so zastopniki hrr-ke uprave, duhovščine, orožništva in dobro* *'-nih in nekaterih drugih društev, župani . n n'i!iovi pooblaščenci in drtifi. Osrednji odi r j-1 v d-tvo in izvrevtfnje-'teltc^fh prslov izvobl ožji izvr?ev&fni od' r katerega predsed-r:k fe n"~?'n;k odlika t\ sooiplno niMHko 'n nar "'"o 7 r vje g. dr. Fran PoPak.
g-f rd-"k?- za s ci"lno politiko pri bahi.J urr vi <*. dr Ivan Karlin je podal nato obširno peroči!o o ponržn akciji države. Lnni je dela
or dravske banovine
I država dravski banovini brezplačno 77 vagonov k ruze, 28 vagonov pšenice ter 491 brezplačnih vozovnic, 200 vozovnic pa po polovični ceni. Za tekoče leto pripravlja novo akcijo in ie poslala banov nam že potrebna navodila, da se izvede fkcija že pred nastopom mraza Brezposelnih je zabeleženih po borzah dela 100.000, poleg tega pa je še mnogo takih, ki in ajo malenkosten letni zaslužek (1000 do 2000 Dir); Ministrstvo namerava 7a brezposelne, ki jih podpira borza dela, dovolit. dodrtek čez proračun po 10 Din za osebo, za ženo in Otroke pa po 3 Din. Za ostale potrebe bo treba dobiti sredstva s pomočjo občin, banovine in zasebne dobrodelnosti. Lani so dobili pri borzah dela prijavljen! brezposelni 15 milijonov dinarjev podpore. Na dravsko banovino je odpadlo na prve 2,790 000 na druge pa 90H.C00 Din. Pcleg zgoraj navedenih brezposelnikov je še mnogo drugih siromakov Tudi te ie predlagala banovina državi v pomoč. Po večjih obč nah se bodo osnovali pomožni odbori. Gtode postopačev je ministrstvo za socialno poliiiko in narodno zdravje mnenja, naj se ni v«°k nač n rmeii r» hovo svobodno gibanje
Ni to je poročal g dr. Iran Lioisak, ca s „3 v poletnih mesecih dobile vse vexje občine na-
cKako rad, g sr od! Ne zamerile! Zdaj ste moj prijatelj, zagovornik, a prej ste mi bili simo vsiljiv tujec, ki je hotel, da b se mu zaupal.»
Odvetnik ga je pričel izpraševati. Segal je v potankosti, poizvedoval, brskal po rjeeovi notranjosti, tipal povsod. Nje ova vprašanja so bila spet drugačna od sodnikovih. Iskal je v mlade-n ču plemenito čuto in rrivedel do t«"«"*, da se je sam izpovedal.
Tomaž je r dgovarjal brez oklevanja.
Zagovornik se mu je čudil, popravljal ud nosu naočnike in ga z zanimanjem poslušal. Bil je že star gospod. Govoril je potihoma, živahno. Ogledoval je obtoženca, mu prijazno kimal, čeprav je vedel da ga ta ne vidi. Včasih ga je po-trepljal po rami, se mu smehljal, se pogovarjal z njim vedno bolj očetovsko.
Naposled mu je zamišljeno pokimal, se ud-kašljal in obljubil, da bo kmalu spet prišel. Ko je odhajal, mu je mimogrede omeirl:
«Saj si dober fant! Poizkusil te bom rešiti. Napel bom vse strune. Še to tni povej, ali se ti je otrok pozneje, ko si o umoru razmišljal, kij smilil ?>
«Seveda se mi je, veano bolj. Baš tega ne morem razumeti, da sem ga umoril tako hladnokrvno, a potem pomiloval. Škoda, da je bil njen sin! Ona je mnogo kriva. Kako z veseljem me je
trpinčila in dražila mojo potrpežljivost. *
Zagovornik se je že v treh dneh spet oglasil pri Tomažu. Znova sta predelala ves dogodek.
Starček je opozoril fanta, naj pred porotniki vse skesano pove, prav kakor njemu. Seveda la vse, česar se spominja! Česar ne ve. t»mu naj na pritrdi, da ne bo zašel t>o nedolžnem v protislovja.
Razprta.
Med ljudmi je zavladalo veliko zanimanje za slepega morilca. Vsi so ga hoteli videti in p -siušati njegov zagovor. Na dan raz"""va i© polno ljudstva trlo okoli sodišča.
Bedni slepec, za katerega ni nrej nihče vedel, je postal kar čez noč znan.
V porotniških klopeh je sedelo dvanajst inož. Njih dobrodušni, mirni obrazi so se ozirali po ljudeh, obdolžencu, katerega življenje je bilo zdaj v njihovih rokah.
Pričela se je razprava. Oglasil se je sikajoč glas mladega avskultanta, ki je hrešče trgal iz grla obtožnico in metal besede pred množico.
Predsednik kazenskega senata je bil majhen, suhljat človek obrite brade, brez brk. Sive oči so se izp;d košatih obrvi uprle v Tomaža. Odjeknil je visok rezek predsednikov glas:
«Tomaž Jeran!>
Slepega je to ime nemilo dirnilo. On je Tomaž Jeran? Da, že preiskovalni sodnik mu je menda tako rekel, a le mimogrede, pa san.a sta bila. Tu je pa polno poslušalcev. Vsi naj vedo, da je 011 Tomaž Jeran, da je nezakonski revček? Preden so ga zaprli, n slišal tega imena. On je bil vedno samo slepi Tomaž, nič drugega.
================^ Stran 4 =
vodila za osnovanje krajevnih pomožnih odborov, v katerih naj bi bili zastopani vsi v poštev prihajajoči krajevni činitelji. Naj bi se tudi po vseh teh občinah napravili seznami pomoči potrebnih. Ta akcija je že v vseh srezih dovršena in odobrena. Sedaj je potrebno le, da se razširi na vse občine banovine. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je dalo pobudo, da bi se osnovala pri vseh občinah skladišča za živila, obleko in druge potrebščine. Izvzeta so le glavna mesta, kjer je zadeva že kolikor toliko urejena.
H koncu je prečital g. dr. Dolšak poslovnik, ki se je z nekaterimi izpremembami sprejel. Največ se je razpravljalo o 5. točki poslovnika, ki ureja razvid podpore potrebnih in vrednih oseb. Po daljši razpravi je seja osvojila izpre-membo predlagane točke, in sicer tako, da se mora odbor varovati vseh podrobnosti in se samo z načelne strani baviti z razvidom. Prav tako je večina osvojila že stari predlog tajnika Delavske zbornice g. Filipa Uratnika, da bi se z naredbo uvedle obvezne legitimacije za vse brezposelne. Sprejet je bil tudi Uratnikov predlog, naj se osnujejo v izvrševalnem odboru stalni odseki. Gospod Uratnik je predlagal nadalje, naj bi oddajali krajevni pomožni odbori 10 odstotkov svojih nabranih sredstev osrednjemu pomožnemu odboru, ki bi naj s tem denarjem podpiral siro-mašnejše občine, ki same ne morejo prerediti brezposelnikov. Gosp. dr. Rus je imel pomisleke proti temu predlogu, češ, da naj občine uporabljajo doma nabrane prispevke tudi za domače uboge. Ban g. dr. Marušič je naglasil, da so letos kmečke občine hudo prizadete po raznih uimah in jim nikakor ne bo mogoče preskrbeti s kruhom vseh potrebnih, saj naše podeželje sestavljajo po večini mali in prav mali posestniki in bajtarji. Ce pomislimo, da je letošnja suša povzročila naši banovini najmanj 150 milijonov dinarjev škode, je jasno, da morajo podpirati večje občine manjše. Sklenilo se je nadalje, da se bodo vršile seje v začetku redno vsak teden, da se uredi ogromno delo.
«DOMOVINA» št. 48
• v •
pregled
V Beogradu se vrše
seje narodne skupščine in senata,
ki obravnavajo razne zakone in druge tekoče zadeve. Na seji narodne skupščine 18. t. m. je poslanec Lovro Petovar glede na napade poslanca
Alojzija Pavliča na ministra dr. Alberta Kra-merja, ki so vzbudili največje ogorčenje zlasti med poslanci dravske banovine, predlagal zaupnico dr. Kramer ju. Zaupnica odklanja napad, ki je tem bolj obsodbe vreden, ker je bil g. mini ster zaradi bolezni odsoten. Splošno je znano dejstvo, da je minsiter dr. Kramer povsod spoštovan zaradi svojega neumornega in požrtvovalnega dela v blagor naroda in države, za kar mu gre vse priznanje.
Po odstopu Papenove vlade
se položaj v Nemčiji še ni razčistil.
Predsednik nemške republike Hindenburg%se prizadeva, kakor se zatrjuje, da bi bila omogočena sestava parlamentarne vlade, a narodni socialisti v to prizadevanje ne verjamejo. Hitler, ki naj bi sestavil vlado, je dobil od Hindenburga odgovor, da bi morala to Vlado podpirati tudi nemška nacionalna stranka. Zaenkrat vlada glede rešitve krize popolna nejasnost.
Zedinjene države ne kažejo posebne volje
za odgoditev decembrskega obroka vojnih posojil,
za .kar so prosile nekatere države. Te dni se je vršil razgovor Hoovra in Roosevelta o vojnih dolgovih ter je, kakor se trdi, Hoover predlagal, da se prošnji za odgoditev ne ugodi, pač pa naj se vprašanje vojnih dolgov ponovno prouči.
BLED. Te dni je obhajal na Bledu GOletnico kleparski mojster g. Leopold L e h a r, po rodu iz Škofje Loke. Na Bledu ima zdaj daleč na okrog znano in dobro uspevajoče kleparsko podjetje. Jubilant je bil vedno naprednega mišljenja. Svoje tri otroke sta 8 pokojno zakonsko družico Ano vzgojila v naprednem in sokolskem duhu. Pred leti je bil tudi starosta blejskega Sokola in predsednik sokolskega pevskega zbora. Še vedno pa upravlja funkcijo občinskega svetovalca in je predsednik Posojilnice za Bled in okolico. Uglednemu obrtniku k njegovemu jubileju iskreno čestitamo!
LJUTOMER. V nedeljo 27. t. m. bomo imeli pri nas v sokolski dvorani ob 3. popoldne umetniški koncert. Nastopita slavna goslarska umet-
nica ga. Brandlova in koncertna pevka iz Maribora ga. Vedralova. Slišali pa boste tudi naše male slavčke iz naše glasbene šole (okoli 70 otroških grl). Pridite v obilnem številu, da se prepričate o krasoti naših skladb in o lepem izvajanju. Vstopnina je primerna.
MALA NEDELJA. Tukajšnja sokolska četa je začela prav pridno delovati. Na praznik vseh svetnikov je moški zbor zapel na pokopališču dve žalostinki. Sedaj se vsi oddelki vežbajo za dostojno proslavo 1. decembra. Svečana akademija bo v nedeljo 4. decembra ob 3. v Društvenem domu. Nastopijo članice, člani in deca s telovadnimi točkami, ki jih bo spremljala sokolska godba. Vprizori se tudi kratka vzgojna gledališka igrica. Moški zbor zapoje nekaj pesmi. Spored akademije je zelo pester, zato se vabijo prijatelji sokolstva od blizu in daleč k udeležbi. Vabljena so tudi sosedna bratska društva in čete. — Ljudska knjižnica v Društvenem domu ima na razpolago mnogo lepih in zanimivih knjig! Pristopajte!
Proti nevarni živinski bolez. ni slinavki in parkljevki
Naše živinorejce vznemirja dejstvo, da so oblastva v mnogih krajih prepovedala sejme. Sejmi so bili zadnje čase prav dobro obiskani, ker se je cena nekoliko popravila, zato so živinorejci tem občutneje prizadeti s prepovedjo sejmov. Zal, je to potrebno, da se ne razširita slinavka in parkljevka, ki sta nevarni živinski bolezni. V naslednjem hočemo podati nekaj pojasnil o tej kugi na splošno in o važnosti oblastvenih ukrepov.
Kolikor so dognale dosedanje ugotovitve, nista pri nas slinavka in parkljevka nastopili še nikjer. Vsi ukrepi oblastev so le varnostni ukrepi po najboljšem načelu modernega zdravstva: Najprej je treba bolezen preprečiti. Ze delj časa so namreč okužene cele občine v savski banovini. Da se prepreči prehod bolezni v našo banovino, je zdravstveno oblastvo zaprlo sejme po vseh srezih, ki mejijo na savsko banovino. Ker pa stopi v veljavo ta odredba o prepovedi sejmov takoj, o prepovedi prometa z živino pa šele po desetih dneh po objavi, so pritisnili živinorejci iz teh sre-zov v sosednje sreze na sejme.
Vstal je:
cKajne, mene mislite ?> <Vas, seveda!>
cNorčuje se iz mene!* ga je neprijetno spre-letelo. «Vi, mi pravi, meni, slepcu Tomažu. Preiskovalni sodnik me je saj pošteno tikal*
Ni še zaključil svojih misli, že je predsednik sipal vprašanja:
cKako je bilo? Govorite resnico! Laž bomo hitro ujeli. Sicer pa, kakor hočete! Ali ste krivi?* «Spet isto vprašanje! Znova se bo pričelo vse, kar sem že povedal. Kako je to hudo.* Zanikal je krivdo. cOpišite dejanje! Zagovarjajte se!» Globoko je zajel sapo. Trenutno je pomolčal. Nato je kar planilo iz njega.
V kratkih besedah je dogodek opisal, kakor je vedel in znal, in ga zaključil:
cKakor mlado mačko so me odtrgali od matere, od njene ljubezni! Vsi so bili brez vesti, brez srca! Na očetovem domu mi spočetka ni bilo elabo. Pa je njegova prva žena umrla. Spet se je poročil. Oženil je vraguljo! Da, to je vragulja, ne ženska!*
«Ti, cigan, kako pa govoriš o meni?* se je za-drla Zalarica med poslušalci.
Predsednik je takoj prekinil zasliševanje: '«Vse priče morajo čakati zunaj! Zakaj ste odšli skrivaj poslušat? Takoj se vrnite!*
Prihitel je sluga, ki je odvedel Franco v sobo, kjer so tr.kale priče. Sram jo je bilo. Jezila se je, škripala z zobmi.
«Kaj boste še povedali?* je nadaljeval predsednik.
«Med vsemi ljudmi, ki so bili dobri z menoj, sem poznal samo svojo mater. Tudi Minka mi je bila naklonjena.* «Kdo je Minka?*
«Bila je naša dekla. Poročila se je s sosedovim Janezom.*
Nato je še dejal, da je krivica zamorila v njem čut potrpežljivosti, ki ga je imel, da je nezavedno storil zločin.
Predsednik je zaslišal priče. Vsaka je slikala Tomaža kot mirnega, dobrega Človeka, ki je bil pri svoji gospodinji pravi mučenec. Mnogo je moral pretrpeti, stradati. Ker ga ni zaradi slepote mogla p- rabiti za težka dela, ga je drugače mučila, ga pretepala kot živino, se vedno znašala nad njim.
Tudi Štefan je pričal. Zdaj, ko je šlo za življenje njegovega bednega otroka, je sklenil govoriti resnico svetu v obraz, pa Še se mu vsi smejejo, njemu, hlapcu svoje žene!
Očrtal je vse, kakor je bilo. Povedal je, da je njegova Franca neusmiljena ženska, brezsrčna, divja, ki je dečka sovražila od prvega dne, ko je prišla v hišo.
Franca je pričala zoper fanta: cPotuhnjenec je, hinavec! Poglejte ga! Ali nima nekaj nežnega, ženskega na sebi? Šleva je, prava šleva! Nalašč, lz gole zlobe mi je umoril otroka! Vem, tudi moj dedec se ni zavzel zame! Ze doma sva se zato spopadla. Vidite, takega
moža imam! Ni mu za svoje mrtvo dete, ki vpije po maščevanju! O, kar obesite tega slepca nepotrebnega! Drugega ne zasluži!* je kričala in žugala Tomažu s pestmi.
«Molčite!* je zagrmel predsednikov glas. «Mneje o krivdi bodo izrekli porotniki, ne pa vi! Opravili ste!*
Naposled je bila zaslišana Rotija.
Mirna in bleda je imela še vedno na sebi sledove nekdanje lepotice.
Ponovila je vso zgodbo svojega življenja in klicala Boga na pričo, da govori sveto resnico.
Končala je:
<Mojo prvo mladost mi je uničil fant, ki je bil prešibek značaj. Moj mož je bil norec, moj otrok slepec! Vzela sem norca, da bi rešila otro-če sramote. Blaznik se je sam ugonobil. Tudi njegov in moj otrok je pred tremi tedni umrl. Ostala sem sama s svojo bolno materjo. V srcu sem pa ohranila ljubezen za svojega bednega Tomaža, za tega nesrečnega otroka. Pustite mi ga! Prosim vas, pustite mi ga! Kolikokrat so mi že trgali srce! Kako me je mučil moj mož! Pa sem vztrajala. Moč mi je dala misel nanj, ki me je najbolj potreboval, pa sem bila vedno ločena od njega. Ostala je materinska ljubezen. Ne umorite je! Ce obsodite otroka, obsodite tudi mene, moje žalostno materino srce!*
Prijela se je za mizo, izgubila zavest in se zgrudila na tla.
Priskočil je paznik, ki jo je dvignil in odvedel na zrak.	(Dalje prihodnjič.)
Da prepreči tako širjenje bolezni, je moralo oblastvo ukiniti tudi te sejme. To ustavljenje pa ne bo trajno, ker se v kontumaciranih srezih ne bodo več izdajali živinski potni listi. Vsekakor bi bilo dobro, če bi dovolilo oblastvo, da se vrše v nekontumaciranih srezih naknadno tako odpadli sejmi, da se da živinorejcu možnost prodaje živine še pred zimo, ker grozi sicer kmetu trojna škoda: obleke ne more kupiti, živina mu bo shujšala in odjedla še ostalim repom že tako pičlo krmo.
Drugo nevarno ognjišče bolezni bi bilo kmalu nastalo v Ljubljani. Iz Gline na Hrvatskem so uvozili v ljubljansko mestno klavnico transport svinj, bolnih za parkljevko. Le pazni čuječnosti živinozdravstvenega vodstva mestne klavnice se moramo zahvaliti, da je mestna klavnica storila vse potrebno, da se ta hudo nalezljiva kuga ne širi dalje.
Slinavka in parkljevka je ena najbolj razširjenih kužnih bolezni prežvekovalcev in svinj. Navadno ne vodi njen potek v smrt, pač pa škodi živalim. Pri divjačini parkljevko le redkokdaj opažamo. Bolj redko napada konje, mesojedce, kunce in perutnino. Pač pa se človek prav lahko okuži z njo. Kuga napade, kakor pove že njeno dvojno ime, ustno sluznico in kožo med parklji in tudi druge organe.	r	i
Vsak živinorejec mora žival, ki kaže znake te bolezni, takoj naznaniti pristojni občini. Pri govedu nastanejo najprej preko vse ustne sluznice mehurčki, ki se večajo do velikosti dvodinar-skega novca, se razpočijo in pustijo rdeče ranice.1 Posebno značilno pri tej kugi je močno slinjenje obolelega živinčeta, ki mu visijo dolge štrene sline iz gobca. To je tudi po navadi prvo znamenje obolenja. Pri daljšem poteku bolezni se selijo mehurčki vedno niže v žrelo in povzročajo težkoče pri požiranju. Tudi katari želodca in črevja s hudo drisko se pridružijo. Parklji obolijo navadno šele pozneje. Tu se napravijo prav tako mehurčki in nastanejo gnojne rane v prostorih med parklii. Žival previdno stopa in kaže hude bolečine. Če bolezen še nadalje napreduje, nastanejo zanohtnice parkljev, ki imajo lahko za posledico odpadanje parkljev ali kar celih členkov, tako da je treba žival nemudoma zaklati. Poleg tega so prav pogoste posledice slinavke vnetja, vimena. Včasih nastopajo tudi prav hude oblike' te bolezni in živali poginjajo v hlevu naglo druga za drugo za srčno kapjo. Posebno teleta kaj rada poginejo.	I
Bolezen se ozdravi navadno v dveh do treh tednih. Prav važna je pri zdravljenju obolelih goved čistost. Paziti moramo, da ne dajemo živali trdega sena ali slame, temveč jo krmimo, če je mogoče, z zeleno krmo ali pa z otrobi. Zaradi snažnosti moramo nastiljati živalim prav obilno i s slamo ali s čreslom. Med parklje devamo v raz-, redčenem kreolinu namočene krpice ali pa po-, tresamo rane z zdrobljeno zeleno galico, ki močno suši. Pri hujših primerih moramo seveda poklicati živinozdravnika. Pri kozah, ovcah in svinjah se pokaže ta kuga navadno le kot parkljevka.
Na človeka se prenese bolezen največ z ne-prekuhanim mlekom. Posebno važno je to pri otrocih. Pa tudi s sirovim maslom in sirom se lahko okužimo, ne pa z uživanjem kuhanega mesa. Znamenja okužbe so: visoka vročica, mehurčki na ustni sluznici, ustnih, na licu, med prsti in na rokah in prsih. Pridružijo se še drugi znaki, kakor bljuvanje in glavobol. Zlasti pri otrocih more takšna okužba biti tudi smrtnonevarna.
Povzročitelj bolezni je zaenkrat še nepoznan, ve pa se, da ni trdoživ, kakor, recimo, povzročitelj jetike, temveč se hitro že v prav navadnih razkužilih uniči. Prenaša se prav lahko. Prime se na podplate čevljev, na obleko, na slamo, gnoj, i raznašajo ga perutnina, psi, mačke in druge ži-l vali. Najboljša obramba je čimvečja omejitev pro-J meta z okuženimi kraji. Oblastvo lahko prepove prosto letanje psov, mačk in perutnine. Večkrat okuži že mesece zdrava žival svoje zdrave tova-rišice.
Kakor so po vseh državah zatiralni ukrepi ostri, vendar je prav hudo preprečiti širjenje kuge, če se je ugnezdila. Zato je slinavka najbolj pogosti vzrok, da zapirajo države druga drugi meje za uvoz parkljevcev. Kadar se ta kuga močno razširi, povzroča prav občutno škodo narodnemu gospodarstvu. Obolele živali prav občutno shujšajo. Mlečnost krav zelo pade. Mleka ne smejo mlekarice iz okuženih hlevov* oddajati drugače kakor kuhano.
Obstaja sicer serum proti tej bolezni, ki je prav dober, toda zelo drag. Izdelujejo ga tudi naši državni zavodi, vendar pa pri današnjih cenah živine ni misliti na splošno cepljenje.
Po vsem povedanem je jasno, da je dolžnost vsakogar, poučiti živinorejce o potrebi oblastvenih ukrepov. Kolikor bolj se bodo živinorejci ravnali po oblastvenih navodilih, toliko prej bo nevarnost razširjenja kuge minila, sejmi bodo spet odprti in bo smela živina iz naše banovine spet preko mej.
Kako je v naši banovini s to nevarno kugo, nas vprašujejo od vseh strani. Obrnili smo se na pristojna oblastva in smo izvedeli naslednje zanimivosti: Živinozdravstveno oblastvo še ni našlo ne v ljubljanski mestni in ne v okoliških občinah nikakega primera obolenja. Banska uprava je poslala v črnomeljski srez komisijo, da tam pregleda po hlevih živino, ker je dobila ovadbe, da se je v tem srezu pojavila slinavka. Komisija pa je ugotovila, da so ovadbe brez osnove. Strogi ukrepi zdravstvenega oblastva so nujno potrebni,
Soteščan:
Skrivnost občinske sirote
(Povest.)
Starko je pričelo dušiti ter je kmalu pomolila glavo izpod odeje. cPeter, kaj pa delaš ?» ga je plaho vprašala.
<Nič», ji je odvrnil. «Sedim in premišljujemo
<Pa tisto na mizi...» je trepetala.
«Kaj pa vidiš?*
Zasenčila je oči in pogledala na mizo. «Peter,* je dahnila boječe, cali ni pod ruto mrtvaška glava?*
«Ali meniš?> je napol potrdil njeno vprašanje.
<No, vidiš... Pa da se upaš vzeti kaj takega na pokopališču?*
Koširja je vznejevoljilo. Brž jo je zavrnil: «Po-lona, kdo je to rekel? Tako naglo ne smeš soditi.*
«Ali si jezen?* Revica se je bala zamere.
«Nisem», je ni hotel žalostiti. Zato je nadaljeval prav mehko: «Ali veš, kje sem našel lobanjo?*
Grenko se je nasmehnila ni rekla: «Nig ne morem vedeti, Peter.*
«V Lazu, kjer kopljem novišče...» ji je odkrito povedal.
«Tam?» Sirota je vzdrhtela: «0 sveta pomaga vka!*
«Seveda je čudno*, je zamišljeno prikimal. Potem je začel pripovedovati: cNekako sredi Laza, kjer je majhna tratica, sem zapazil plitvo vdrtino. Takoj sem bil radoveden, kako je nastala. Ko sem
jo razkopal, sem našel lobanjo. Sam Bog vč, kako je prišla v mojo zemljo. Ali je kje na svetu človek, ki bi mi to pojasnil?*
Sirota je šla globoko po sapo. Nato se je pre-1 križala in rekla s tresočim se glasom: <Moliva za njegovo dušo!*
«Prav!» jo je pohvalil. «Toda za koga bova molila?*
<Molivab Starka je sklenila svoje vele roke in pričela moliti.
Košir je tiho ponavljal besede, katere mu je narekovala. Svojo pobožno molitev je sklenila s prošnjo: «Gospod mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru! Amen.* «Polona, tebi se nekaj dozdeva...» Koširju se je začelo svitati, ko sta odmolila.
Sirota ga je posvarila: cPeter, greh je motiti mrtve v večnem spanju. Duša ni umrla in morda trpi zaradi tega .. .*
Mož ni bil zadovoljen z njenim mišljenjem, pa ji ni hotel nasprotovati. Poznal je stare ljudi, ki so hitro užaljeni, ako jim kdo ugovarja. Njeno vedenje ga je presenetilo. Nekaj mu je reklo, da je na pravi poti do razkritja. Ženica se je skoro že izdala. A zakaj mu prikriva? Biti mora pazljiv in previden, da česa ne pokvari. Več kakor s silo bo dosegel z lepo besedo.
Začel je prav nežno in prijazno: ^Polona, ti si stara ko zemlja, ter si mnogo doživela. Povej mi, ali si kdaj čula o kakem uboju ali umoru tukaj na Vrhovju?*
Starica ga ni hotela slišati. Šele, ko je mož ponovil vprašanje, ga je zavrnila z nejevoljo: cčemu me izkušaš? Nisem se brigala za take dogodke .. .*
Košir je bil prepričan, da mu starka nekaj prikriva. Njen glas je očitno potrdil njegovo mnenje. Nadaljeval je po ovinku: «Nekdaj so po gozdih živeli roparji, ki so plenili in morili...> Odgovorila mu je premišljeno kakor pripravljena: cHudobnih ljudi je vedno dovolj na svetu.* <Ali tudi na Vrhovju?* jo je prijel za besedo. «Povsod. Tudi med domačini. Celo volk zaide včasih med pohlevno čredo .. .*
<Glej, no, glej. Človek res ne ve, komu bi zaupal .. .* Mislil sem, da živimo na Vrhovju sami poštenjaki. Ti pa trdiš nasprotno...»
<Moj Bog, ničesar še nisem rekla!* Starko je zaskrbelo, če se ni pretrdo izrazila. Vsa v zadregi je začela popravljati: <Peter, prav imaš. O takih rečeh ne smemo govoriti. .»
Dejal je očitajoče: cSkrivati hudobneža je greh, kadar gre za resnico. Bog je pravičen, pa tudi vseveden. Njemu je itak vse znano. Naj se zlobnik še tako skriva, njegovi pravici ne uide.* Njegove besede so zvenele tako, kakor bi nekaj slutil. Vsa ogorčena je dodala v hipni zmedi: «Gospod, udari ga, ako je tvoja sveta volja! Mi sami pa ne smemo nikogar obsoditi...»
«Zato pa imamo oblastva, ki izvajajo božjo postavo. Kar sklenejo, je potrjeno v nebesih...»
da se bolezen ne razširi. Pričakujemo, da bodo naši živinorejci podpirali prizadevanje oblastev, ker gre za tako važno gospodarsko vprašanje, in da bodo javili takoj vsako sumljivo živinče županstvu. Kakor hitro ne bo več nevarnosti za širjenje bolezni, bodo sejmi takoj zopet dovoljeni.
Tedenski tržni preglea
ŽIVINA. Na živinskem sejmu v Ptuju so bile za kilogram žive teže naslednje cene: kravam 1-25 do 3-25 Din, telicam 2 do 4, volom 2-50 do | 4, bikom 2 do 2-50 Din. Konji so se prodajali po 100 do 2800 D.u za glavo. Na svinjskem sejmu pa so bili prasci po 60 do 200 Din za rep, ple- j menske svinje po 200 do 400 Din za rep, pol-mastne svinje po 7 do 8 Din za kilogram žive teže.
VINO. V naši državi so se cene vinu precej dvignile, kar spravljajo v zvco z zmago prohibi-cijske stranke pri predsedniških volit\ah v Ameriki. Tako so osiješki vinogradn ki še pred kratkim kupovali vina po 3 Din liter, a zdai morajo plačevati liter povprečno po 4 Din.
Cene tujemu d—arju
Na zagrebški borzi smo d<	a I u t a h :
1 ameriški dolar za 57 Din v devizah: 100 nemških mark za 1367 č	i;
100 italijanskih lir za 294 do
1 ameriški dolar za 57-41 do . ^9 Din; 100 francoskih frankov za 225-62 do 22G-75 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-07 do 17K3 Din; 1 holandski goldinar za 23-14 do 23-25 Din. Vojna škoda se je prodajala po 203 do 205 dinarjev.
Sejmi
28. novembra: Prosenjakovci. 30. novembra: Celje, Kočevje, Turjak, Tržič, Železniki, Vače, Veržej, Planina, Rogatec. 3. decembra: Planina, Konjice, Sv. Tomaž pri Ormožu, Jesenice (za blago).
I č
Kratke v^ti
— Poslovni davek na kmečko mletje, h manč-ni minister je letos poleti z uredbo o skupnem
davku na poslovn promet določil, da se mora tudi od moke, ki se izmelje iz žita, ki ga kmet prinese v mletev za lastno porabo, plačati prometni davek šest par pri kilogramu (odnosno dve pari pri koruzni moki). Glede na neupravičenost in nevzdržnost tega davka so naši narodni poslanci napravili vse potrebne korake, da se to obdavčenje ukine. V sp; razumu s svojimi tova-riši je narodni poslanec g. Lovro Petovar posetil ministrskega predsednika in tudi vae druge v poštev prihajajoče ministre. Ko uredba ni bila preklicana, je naše zastopstvo v narodni skupščini pripravilo tudi zadevno intereplacijo, ki pa je medtem postala nepotrebna, ker je bil te dni predpis znatno omiljen na ta nsčin, da se sedaj plača v ml nih le dvaodstctni davek od zaslužka mlinarja.
—	Gravne prireditve Ljubljanskega velesejma v letu 1933. Upr va J 'u' ljanikega velesejma sporoma, da se 1 o v rž 1 XIII. Ljubljanski mednarodni vzor ni velesejem cd 3. do 12. junija. Jesenski velesejem «Ljubljana v jeseni* s priključenimi razstavami grspod»rske?a in kulturnega značaja pa se ho vršil od 2. do 11. s?p'.2n.bra.
—	Št vilo sadnega drevja v naši državi. Po najnovejših podatkih kmetijskega ministrstva je v dravski banovin- 2,178.700 jablan, 897.2CCO češpelj, 761 524 hrušk, 178.300 orehov in 262 300 ostalih sadnih dreves. V podatkih za vso državo i —so na prvem mestu češplje, ki jih je 39-3 mi-1 i (od skupnega števila 59-2 milijona sadnih dreves). Jabbri je v vsej državi 7 milijonov, največ v dra\>ki banovini .(2*2 milijon*«), v drinski 1-3, v snvsk. 1-2 in v dunavski 0-7. Nadalje je v vsej državi 3f7ft milij' na hrušk, od tega največ v dravski banov.ni (0-7r')' in v drinski banovini (0-70). Orehov pa je 2-09 milijona, cd tega največ v savski banovini (0-34) in v dunavski banovini (Osi).
—	1 vrl olišanje zaposlenja v Nemči i Kakor po-ročrjo iz Berlina, je število brezposelnih delavcev v dru~ polovici oktobra popustilo za 41 000, čeprav bi moralo v jesenskih in zimskih mesecih h sezonskih razlogov naraščati Lani se je v dru-di polovici oktobra štev lo brezposelnih pomtio-lo /a 1 "9.000 oseb. Za ves oktober znaša pove-< .aje štsvi'3 brezprse'nih delavcev le 6000, do-v,im je lani znršalo 2«9.000 Skupaj je bilo ob koncu t Ido' ra 5,109X00 brezposelnih delavcev.
m i—Mniu.ia«
S!
n člon Iforiniftove družbe?
*	Za konzula v Dusseldorfu je imenovan gospod dr. Rybar.
*	V znamenju varčevanja. V svrho varčevanja iL znižanja državnih izdatkov je ministrski svet odobril novo uredbo o potnih in selitvenih stroških ministrov, banov in državnih uslužbencev. Vsi ti stroški se znatno znižajo.
*	Vsem organizacijam JRKD. Ker so naši ministri močno zaposleni z delom v vladi in v narodnem predstavništvu, odreja banovinsko tajništvo JRKD, da se do novega leta preneha prirejanje večjih shodov, na katerih bi govorili ministri. Organizacije, ki žele imeti shod z ministri, naj nam sp. roče rok za čas po no vera letu.
*	Lep shod ministra Puclja v Črnomlju. Ob ; ogromni udeležbi ljudstva iz vseh krajev Bele
krajine se je vršilo v nedeljo v Črnomlju v velik dvorani Sokolskega doma zborovanje nove vsedržavne stranke, ki sta se ga razen domačega p:\slart.ea g 'lakarja udeležila tudi minister gospod Ivan Pucelj in banovinski tajnik gospod dr. Zajec. M» -žica je v sprevodu z godbo na čelu prikorakala v Sokolski dom, kjer se je zbra'o nad 700 ljudi iz vse Bele krajine, predvsem iz črno-mepskega preža. Zborovanje je vodil predsednik sreske in kr jevne organizacije, župan g. Mtiller, na či-sar predlo!* je bila .odposlana Nj. Vel. kralju vdanostna brzoja.ka. Domači poslanec g. Makar je opisal n?to notranjepolitični položaj in se bavil s te?k'<i-a:»ii, s katerimi se mora boriti ljudstvo v Beli krajini. Z velikim navdušenjem so zborovalci pozdravili ministra g. Ivana Puclja in pozorno sledili njegovemu govoru. G. minister je razpravljal o vseh važnejših vprašanjih državna i politike. Dotrknil se je tudi političnega položaja v naši ožji domovini in pokazal na škodljivost po'itike hujskanja n razdiranja. Tajnik banovinskega odbora g. dr. Marjan Zajec je orisal današnje stanje strankine organizacije v Sloveniji ter podal nekaj nasvetov, za podrobno delo v okviru organizacij JitK D.
*	Sreska konferenca JRKD v Celju. V nedeljo ,>e je vršila v klubovi sobi v Celjskem domu sre-ska konferenca JRKD. Predsedn k g. dr. Kalan je
j-prisrčno pozdravil udeležence ter podal poročilo o položaju organizacije v celjskem srezu, ki je prav zadovoljiv. Letos se je vršilo v srezu mnogo shodov, na katerih so poročali narodni poslanec
Zenico je zaskrbelo. Bogu se je bala zameriti, zato je poizvedovala: «Peter, ali je vel.k greh prikrivati hudobijo?*
cSeveda ni prav*, je odvrnil z vso resnobo. <H grehu molčati spada med tuje grehe...*
Starica ni mogla dvomiti. Ponovila je tako zvane ,tuje grehe', kakor se jih je naučila iz katekizma. Ko je prišla do odstavka ,h grehu molčati', ji je vzelo besedo.
Možaku se je zasmilila ter jo je pričel osrče-vati. Njegove besede so merile na to, da bi čimprej kaj izvedel. Govoril je tolažilno: «Polona, tiko ti vest kaj očita, lahko še popraviš... Ni še zamujeno...*
«Ne morem, Peter.* Obupno je dvignila roke in ponovila: cRes ne morem...*
«Zakaj ne moreš? Povej mi, kaj te zadržuje.* ^Prepoved.. .* Ubožica ni mogla povedati do konca.
«Kakšna prepoved?* Košir je bil silno radoveden.
cPrisegla sem.. je počasi izvlekel iz nje besedo. «Zato m, je tesno pri srcu.. .*
Možak je skomignil z rameni. Vedel je, da jo Lo težko omajal, da bi kršila prisego. Kakor «h grehu molčati* tako spada tudi «v greh napeljevati* med tuje grehe. In vendar... Tukaj gre za pojasnitev umora ...
Nadaljeval je prav nežno: cPolona, meni lahko zaupaš... Celo grešnik se izpove in laže mu je pri srcu .. .>
Sirota se je branila: «Kar se je zgodilo, je že davno prerasla trava.. .*
«No, potem lahko govoriš*, ji je pretrgal besedo.
«Vendar pa še ni umrl tisti človek...* Košir si je zadovoljno vihat brke. Neizkušeni starki je ušla beseda. Natanko ji mora biti znano, čigava je lobanja in kdo jo je zakopal v Lazu. Zakaj ji je prepovedano govoriti? Nedvomno ji je zapretil zločinec, da bi ostalo skrito njegovo strašno dejanje. Zdaj ni smel odnehati. Izvedel je toliko, da lahko nadaljuje. Prodreti mora do dna, pa naj si bo z grožnjo ali z zvijačo. Poprej je še poizkusil z lepo besedo:
«Polona, ali si čula, da je pred leti tukaj nekdo brez sledi izginil...?*
«Potem pa veš .. .* je jokavo zategnila. «Vem. O tem se je nekaj šepetalo...* «Veš!* je kriknila z bolestnim glasom. «Oh, izvohali so... Kdo ga je razkril? Jaz ga nisem izdala.. .*
Nasmehnil se je in rekel: «Ti molčiš kakor človek, ki je plačan za svoje delo.. .*
«Oho!* Brž je začela popravljati: «Peter, nič ne veš... Domišljaš si in lažeš... Pa čakaš, da bi me prijel za besedo . .*
«Polona, čemu tajiš?* ji je zapretil s kazalcem. Njeno upiranje ga je vznejevoljilo.
«Peter, odnehaj!* ga je prosila. «Nesi lobanjo grobarju, da jo zakoplje v blagoslovljeno zemljo.* <Ne smem*, se ji je skrivaj namuznil. <Zakaj ne smeš?* je plaho poizvedovala.
•rlzročiti jo moram orožnikom zaradi preiskave ... *
Starka se je stresla po vsem telesu in začela
jokati.
Možak ji je govoril na dušo: «Govoriti resnico je naša dolžnost, katere ne smemo nikdar zanemariti. Tukaj te ne odveze nobena obljuba, nobena pr sega.}
«Ali boš molčal?* je omagala naposled njena molčečnost.
*I, seveda > Možaka je poniževalo tako vprašanje. <Niuias povoda, da bi o tem dvomila.. .*
«Vaša .hiša je bila doslej na dobrem'glasu*, je hvalila na vse pretege: «Pridni ste in srečo imate.*
Peter ni vedel, ali je pričela s hvalo za uvod v skrivnostne dogodke, ali pa se še vedno ni odločila, da bi mu razodela. Zato je odvrnil:
«Povedal sem ti že, da Vrhovci nismo iz slabe moke...»
«Pa ne vsi*, mu je hitro popravila. cPrav za prav vsi, razen enega ...»
«Kdo pa je tisti?* Košir je vedel, kam namiguje, pa se ni hotel izdati.
«Ako bi ne bilo Gladeža, bi ne bilo izjeme... Bog mu odpusti njegove grehe!*
«Gladež, praviš?* Možaka- je presenetil odgovor. Na to ni bil mislil, zato ni mogel verjeti, da se je skopuh tako daleč i/pozabil. «Če pa rečem*, je odločno prihila. «Kako pa veš?* je bil radoveden.
g. Ivan Prekoršek in drugi. Sreska organizacija je v stalni zvezi s krajevnimi organizacijami. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je podal zanimivo poročilo o političnem položaju v državi in narodni skupščini. Omenil je, da so razprave v poslanskem klubu v Beogradu po pretežni večini gospodarskega značaja. Glede načrta zakona o razdclžitvi kmetov in ureditvi denarn h zavodov je navedel, da so predvsem predstavniki dravske banovine za čim večje znižanje obrestne mere. Z ureditvijo izvoza živine v Avstrijo in Italijo je bil v zadnjem času dosežen porast cen živine, ki bodo še naraščale. Vlada se trudi za ustvaritev gospodarskih pogodb z drugimi državami, četudi so poboji hudi, samo da omogoči gospodarsko poživi jen je. Gospod narodni poslanec je obširno poročal tudi o osnutku novega zrk na o občinah. Poudaril je. da naj ta zak n prepušča občinsk m odborom in občanom svobrdno odločitev o vprašanju združitve občin. Izpre nem' e ki lih deleča novi zakon, naj stoniio v velja-, o šele z letom 193\ Za gradnjo občinskih hiš nnj bi b i določen rok 15 let Polcčbe o domovih •* in o^čanstvu naj ostanejo iste, kakor so bi'e dos'ej. Omogoči naj se izvolitev občinskih oH ornik v, k so stari m-ni tfhkor ?.0 let. Volitve v občine naj ne bodo politične, marveč noj bo rrhvni poiH°rek v gospodarstvu. Gospod posteč je na koncu svojih izvajanj podčrtal potre! o ustvaritve n o"iiih rr^a-n zncij in neustrašnega požrtvovalnega dela v prid države in naroda Po 7"nimivi, stvarni razpravi so zborovalci izrekli nrr>dne^iu poslancu g. Ivanu Prekoršku isirr®*"> r »»vflo za mehove veliko delo.
*	Pomožna akciji v,~ Ministrski svet je razpravljal te dni o pobožni akciji vla^e 'a one kraje, ki so bili prizadeti oi vremensk'h nezgod in kjer je ogrožena orebr??ia nreb;va'stva. Vlada ie sklenila, da se bo^o v t*'';h kraiih izvršila manjša javna dela, pri katerih se bo zaposlilo predvsem siromašno domnče prebivalstvo. Ta dela pa se ne bodo izplačeva'a v denarju, marveč v hrani V zvezi s tem ie ministrski svet tudi obširno razpravljal o romožn; ?vciji za prehrano brezposelnih delavcev.. Vln la bo v prvi vrsti podprla zasebne akcije v posamznih banovinah ter z večjimi vsotami omogočila vzdrževanje javnih kuhinj in podobnih a^cij. Naposled je mi-rfstrski svet' razpravljal tudi o podpori in preskrbi prehrane za pasivne r>okraj;ne s pomočjo cenejšega prevoza hrane Ministru ža socialno politiko in narodno zdravje g. Puclju in finančnemu ministru g. Djordjev'cu ;e poverjena naloga, da izdelata podroben načrt za vso akcijo in določita tudi višino vsote, ki ie potrebna v ta namen.
*	Izvoz šmarnice (vina samorodnih trt) za izdelovanje špirita. Ministrstvo za kmet jstvo je na podlagi sklepa ministrskega sve"a odredilo, da se bodo izdajala pose' na dovoljenja za izvoz vin samorodnih trt v svrho izdelave šnir ta do dne; 1. marca prihodnjega ieta.
*	Grobovi iz bronaste dobe V Koroščevi ulici v Mariboru je pričel arhivski ravnatelj Franjo Baš ponovno izkopavanje grobov iz bronaste dobe. V dveh dneh je odkr 1 15 grobišč. Skupno je bilo v poletju in sedaj odkritih in raziskanih ob Koroščevi ulici 73 grobov. Sedanja odkritja so spravila na dan nekatere zelo dragocene predmete, tako rr>a;ihen kipec iz gline, veliko število bronastih okraskov in celo množino glinaste posode najraznovrstnejše oblike. Raziskavanja se bodo še nadaljevala.
*	Cepljenje proti škrlatinki je Higijenski zavod letošnjo jesen izvedel v krškem okraju v Radečah in Svi1 nem, v ljubljanskem okraju pa na Viču. Cepljenih je bilo okoli 2000 otrok. Udeležba je bila povsod dobra. V glavnem je sedaj ves krški okraj proti škrlatinki zavarovan, prav tako tudi okolica Ljubljane. Tudi proti davici je Higijenski zavod začel zaščitno cepiti. Prvo cepljenje se je vršilo v občini Litiji, kjer se je pojavljala davica leto za letom v precejšnjem obsegu. Cepljenje je pop> lnoma neškodljivo in zavaruje deco za dolora leta. V litijski občini je bilo cepljenih C00 otrok.
*	Specialist za kirurgijo dr. Čcrnič Mirko, šef
kirurgičnega oddelka državne bolnice, ordinira od 14. do 16. ure (razen nedelj in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva ulica štev. 10, IT., tel. 28-^2. Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, touisator, žarnica <Hala», enterocleaner, «Ra-dium-emanatorx
*	Uporaba šolskih prostorov. Banska uprava je odredila, da se šolska poslopja smejo uporabljati samo za pouk in za svrhe, ki so v neposredni zvezi z občim namenom šol. Kulturnim društvom se smejo izdajati dovoljenja za rabo šolskih prostorov le s pogojem, da se za to iz-posluje dovoljenje sreskega načelstva. Selško poslopje se sme uporabljati le takrat, kadar se s tem ne ovira pcuk. Društvo pa mora skrbeti za osnaženje prostorov in kriti stroške za popravo morebitnih poškodb.
*	Stanje slovenskih drvarjev. Iz Podloga nam pišejo: Ker sem že 12. leto naročnik s,Domovine», ki jo rad čitam, saj v njej zmerom dobim kaj novega, dovolite, da tudi iaz potožim nekoliko o težavah našega drvarskega stanu. O nas drvarjih se nikjer n č ne sliši, ker smo sami sebi prepuščeni. Večina jih je takih, ki niti svojih stanovanj nimajo, niti sveta za kak pridelek. Sekira, žaga in drugo orodje je vse, s čimer si služijo kruh. Pred vojno in tudi med vojno se je še kolik r toliko zaslužilo, ker je bila kupčija primerno dobra in so lesni trgovci blago lahko prodajali. Huda je zdaj kriza in se lesni izdelki niti pod ceno ne morejo prodati. Vse to pa mi drvarji najbolj občutimo. Mi, ki smo v delu pri lesni družbi «Jezerskem», se še po malem tolčemo skozi življenje, ker imamo dobrega upravitelja, imar>'o stanovanja in tudi nekaj malega sveta, da si pridelamo malo solate In krompirja. Plača pa je zaradi krize slaba. Kaj bo pozimi, nas zelo skrbi. Kaže pa se, da bo menda tudi za nas kmalu dovolj dela.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, bolečine v glavi, težak jezik, bleda barva obraza izginejo cesto po večkratni uporabi naravne «Franc Jožefove» prenčice s tem, da jo izpi jemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je «Franc Jožefovo» vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. «Franc Jožefova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Leskovcu, Polici, Št. Vidu, Višnji gori in Žalni. V teh. krajih so vsi živinski sejmi vsake vrste prepovedani. Tudi gonjenje ali prevažanje parkljarjev z vozovi ali avtomobili iz kraja v kraj je v teh občinah prepovedano.
*	Nesreča na lovu. V lovskem revirju okoli Zgornje in Spodnje Slivnice pri Grosupljem so priredili ljubljanski in domači lovci velik lov. Neki lovec pa je tako nesrečno streljal, da je obstrelil policijskega nadzonrka Alojzija Sergo iz Ljubljane.
*	Dveletna deklica v plamenih. Dveletna deklica s Pr stave je šla skupno z drugimi pastirji na pašo. Na travniku so otroci zakurili, se greli in pekli kostanj. Živina pa se ni rada pasla, uhajala jim je na sosedove njive in so jo zato morali pogosto vračati. Medtem ko so drugi pastirji hodili vračat živino, je ostajala deklica sama prii ognju in se grela. Ko pa so zopet vsi odšli, se je dekletce v otroški nerazsodnosti ma'o preveč približalo ognju, da so jo v trenutku objeli vroči plameni in ji zažgali oblekeo. Ko so se nato pastirji vrnili, so našli malo tovarišieo v groznem položaju. Prenesli so jo domov, a že nekaj ur nato je ugasnilo mlado življenje.
«Franc Jožefova» grenčica služi izvrstno pri zlati žili in bolečinali v bokih.
■■■BP^m ' •"!'1— - *•— ■	'	■Ejsassn
*	Vojnim invalidom. Vojni invalidi imajo po invalidskem zakonu trikrat na leto, če potujejo po privatni potrebi, pravico do ugodnosti polovične vozne cene (za osebne in brze vlake in bro-dove) in se opozarjajo, da jim ta ugodnost pripada le tedaj, če imajo legitimacijo d.rekcije državnih železnic, katero dobe preko finančne uprave, ki jim izplačuje invalidnino. Kadar pa jih kličejo in pošiljajo pristojna oblastva k zdravniškem pregledu, v zdravljenje, zaradi protez ali drugih ortopedskih pomočkov, k pouku in podobno pa imajo pravico do brezplačne vožnje v tretjem razredu potniškega ali mešanega vlaka in na rečnih ladjah, ki jim pripada glede na čin
v vojski, vendar le tedaj, če imajo poleg zgoraj omenjene legitimacije tudi objavo, ki jo izda oblastvo, katero poziva invalide k pregledu in tako naprej. Legitimacije podaljšujejo one finančne uprave, kjer prejemajo invalidnino, za ruske invalide pa ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje. Ker večina invalidov zaradi ne-poznanja teh naredb potuje brez omenjenih listin in ima z železniškimi organi neprijetnosti, se invalidi opozarjajo, da pravočasno preko finančnih uprav zaprosijo za izdajo legitimacij, ki jim služijo za pridobitev voznih olajšav po železnicah in brodovih (v državni upravi), kakor to predpisuje invalidski zakon.
*	Zaradi slinavke in parkljevke so prepovedani vsi sejmi in vsak promet s parkljarji v občinah Kremnici, Litiji, Trebeljevem, Vačah, Veliki vasi, Dednem dolu, Dragi, Kriški vasi, Krki,
*	Žalostna smrt otroka. Nedavno je kmetica Frančiška Ramšakova iz Sp. Reč ce pri Laškem zamesila v sobi kruh. Ko je šla v kuhinjo, da pripravi kosilo, je pustila kmetica enoletno hčerkico Štefko samo v sobi. Otrok je zlezel najprej na klop. kjer je stala skleda s testom, in odtod k skledi, v katero se je prekopicnil z glavo. Otrok s: sim ni mogel več pomagati iz testa, v katerem se je tudi njegovo vpitje zadušilo. Ko se je mati vrnila v sobo, je našla otročička zadušenega v testu.
*	Dve hudi nesreči v gozdu. Posestnik Anton Nose iz Kopolj pri Kočevju je odšel z domačini v gozd po steljo. Ko so steljo spravljali domov, se je voz nenadno nagnil in prevrnil. Pokopal je pod seboj 34letnega Antona Noseta. Težki voz je zlomil Nosetu obe roki in mu povzročil še druge zunanje in hude notranje poškodbe. — Prav slično nesrečo je doživel posestnik Martin Kopač z Dobračevega, na katerega se je prav tako zvrnil v gozdu voz, naložen s steljo, in ga pokopal pod seboj. Kopač je dobil v prvi vrsti notranje poškodbe. — Oba ponesrečenca se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
*	Požar pri Cerknici. V noči na petek je začel goreti kar na dveh mestih, in je tako upravičen Šviglja. Ogenj ie opazil neki graničar. Ta je hitro poklical svoje tovariše in druge ljudi. Na mesto požara so takoj prihiteli grahovski gasilci, pozneje pa tudi gasilci iz Žiro vilice. S skupno močjo so ogenj udušili, vendar je ogenj uničil ves kozolec, nekaj voz, poljsko orodje in dosti krme in stelje. Kakor je izpovedal graničar, je začelo goreti kar na dveh mestih, in je tako opravičen sum, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Obup v strahu pred sodbo. Te dni si je končal življenje 361etni kovinski strugar Josef Wies-thaler, uslužbea v delavnicah državnih železnic in stanujoč v Studencih pri Mariboru. Nesrečnik, ki je bil osumljen uboja železničarja Klemen-čiča pred kakima dvema mesecema v Razvanju, je bil zaradi svoje usode zelo obupan. Bal se je, da bi bil obsojen in bi seveda potem izgubil službo. Svoji ženi je dosledno zatrjeval, da je glede onega uboja nedolžen.
*	Smrtna nesreča otroka. Na Ostrožnem pri Celju je zvrnil 9 mesecev stari sinček mizarskega pomočnika Maks Zupane s štedilnika v kuhinji lonec vrele vode nase in dobil hude opekline po vsem telesu. Otroka so prepeljali v celisko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
*	Z glavo pod brzi vlak. Železniški obhodnik France Marolt z Dolskega ie našel pri Podgradu ob desnem tiru, po katerem v(z'jo vlaki proti Zidanem mostu, človeško truplo brez glave in obvestil o najdbi z zaloške železniške postaje orožnike v Vevčah. Nesrečnik je brezposelni tesar Florijan Bratun, po domače Zavirškov. ki je
sicer veljal za dobrega de':-ivca, a je bil nekoliko vdan alkoholu. Ze večknt je zadnji čas govoril, da si bo končal življenj; Pri njem sta orožnika našla britev in vrv z za ni; >. Po načinu, kako je bila glava odrezana, skl a jo, da se je Bratun vlegel na tračnico pred 11 .nodom večernega beograjskega- brzega vlaka.
*	Zločin nezvestega ljulimca s kovaškim kladivom. Ze nad dve leti se je vodila srdita borba med zapuščenim kmečkim dekletom Francko in nezvestim ljubimcem Francetom, sinom bogate posestnice iz okolice Št. Vida na Dolenjskem. Brhka Franca se je predlanskim neke poletne nedelje zjutraj odpravila k maši. Pot jo je vodila skozi samotni gozd pri Mačjem dolu. Presenečena je opazila za grmovjem sključeno človeško postavo, ovito z vrečo. Neznanec je planil na Francko, jo podrl na tla in začel zlasti po trebuhu udrihati s kovaškim kladivom. Francka je bila že sedmi mesec v blagoslovljenem stanju in je zaradi teh kakor France, ki ji je poslal nezvest in jo je tudi kaor France, ki ji je postal nezvest in jo je tudi ie nagovarjal k odpravi. Napadu je sledila ovadba. Orožniki so Franceta prijeli in po daljši preiskavi, v kateri je France trdovratno tajil gozdni napad, sta se vršili dve kazenski razpravi pred ljubljanskim malim senatom. Toda France je bil oproščen. Vesel takega uspeha se je France v spremstvu Lojzeta Omahna vozil nekoliko vinjen domov in mu priznal v podrobnostih, kako je Francko napadel. Zdaj se je pa reč kmalu tako zasukala, da je državno tožilstvo doseglo obnovo kazenskega postopanja. Vršili sta se zopet dve razpravi. Na predzadnji je nastopil priča Lojze z vso zgovornostjo in prisegel, da mu je Fraiice v vlaku pripovedoval o napadu v gozdu in kako je tolkel po ubogi Francki. Dne 15. t. m. se je vršila zadnja razprava, biia je zopet sila živahna. France je zatrjeval vso svojo nedolžnost, toda obremenilni dokazi so ga štrli. Bil je obsojen na osem mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti.
*	S sablo ga je. V Levanjcih pri Sv. Urbanu pri Ptuju je šel po opravku v tamkajšnjo trafiko 851etni posestnikov sin Josip Horvat. Med potjo je opazil v temi neke postave in stopil bliže, da bi videl, kdo so. V tem trenutku je pa že začutil v trebuhu hudo bolečino in se zgrudil na tla. Eden izmed napadalcev mu je namreč s staro vojaško sablo razparal trebuh. Horvata so prepeljali v bolnišnico.
*	Sedemnajst obtožencev. Ze dolgo ne pomni sodišče v Ptuju tako velike razprave, kakor se je vršila te dni, ko se je moralo zagovarjati kar 17 obdolžencev. Obdolženi so bili Ivan Medved, Štefan Lorger, Štefan Furek, Roza Premrzl, Franc Medved, Miha Krašovec, Franc Pernat, Anton Lorger, Valentin Pernat, Jožef Kajzer, Jožef Kme-tec, Jožef in Vinko Pleteršek, Ivan Premrzl, Jožef Pernat, Jožef Vedlin in Jakob Pernat, vsi iz občin Mihovcev in Cirkovc, da so 14. avgusta letos dopoldne ovirali orožniško patruljo pri delu. Orožniška patrulja je takrat zaplenila tri sode vina, ki ga je vozil Tomažu Hentaku iz Velovška neki Martin Klep z Brega, ker nista imela dovoljenja, razpečavati vina po vaseh na drobno. Patrulja je spravila vino k županu Štefanu Vuku v Mihovcih v shrambo, pa so omenjeni obtoženci vdrli na dvorišče ter orožniško patruljo ovirali pri poslovanju. Sodnik je vsakemu prisodil 180 dinarjev denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa tri dni zapora.
*	Nočni vlom v trafiko. V eni zadnjih noči je bil izvršen drzen vlom v trafiko gdč. Milice Strov-sove v Kapucinski ulici v Celju. Neznani storilci so neopaženo izkopali široko luknjo v levo steno paviljona, v katerem je nameščena trafika. Odnesli so vso zalogo tobaka, cigaret in božičnih kart v skupni vrednosti 5000 Din in 1500 Din gotovine. O vlomilcih ni sledu.
*	Uboj zaradi litra vina. Te dni se je pred novomeškim okrožnim sodiščem zagovarjal posestnik Josip Marušič iz Roviš pri Krškem. Obtožnica navaja, da je v nedeljo 14. avgusta s kolom pobil posestnika Franca Amigonija iz Roviš. Usodnesra dne ie bil Marušič v zidanici posest-
nika Josipa Starca v Rovišah, kjer je bilo tudi več drugih gostov. Pri tej priliki je posestnik Amigoni poklical k sebi Marušiča na liter vina ter pripomnil: «Na, Marušič, sedaj boš pa ti plačal liter vina, da ne boš govoril, da samo jaz popivam in pijančujem.* Te besede so povzročile prepir. Marušič je pahnil Amigonija od sebe, v istem trenutku pa je Amigonijev bratranec že potegnil nož. Amigoni je nato spodnesel Maru-šiču nogo in sta se oba zvrnila po tleh. Prvi se je pobral Marušič, ki je planil po kol, a mu ga je posestnik Anton Zibert izvil iz rok. V divji jezi je pa Marušič zagrabil za drug kol in oplazil Amigonija tako močno po glavi, da je drugi dan umrl. Marušič se je zagovarjal s silobranom, obsodili so ga na 8 mesecev ječe.
*	S sekiro nad očeta. Te dni je bil zaposlen viničar France Krajna iz Gorenjskega vrha v Halozah s svojim sinom pri sosedu, kjer so kuhali žganje. Med sinom in očetom pa je prišlo do prepira. Sin je odhitel domov ter počakal očeta pred domačo hišo. Ko je prišel oče v bližino, je med njima zopet nastal prepir, med katerim je sin Ivan zamahnil s sekiro proti očetu ter ga zadel v levo roko. Razen tega mu je še zadal več drugih poškodb po vsem telesu, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
*	Umor r pijanosti. Ko je enega zadnjih večerov viničarjev sin Ivan Sampolec iz Brezovca v Halozah šel na obisk k Francetu Klajderiču, ga je ustavil posestnik Ivan Pinterič, zakričal nanj, kaj išče okrog njegove hiše ter ga pozval, naj se nemudno odstrani. Sampolec mu je mirno odgovoril, da mu ni ničesar storil in da zaradi tega ne bo kar tako odšel. Pinterič je nato planil nanj z odprtim nožem in mu prerezal čreva in odvodno žilo. Nesrečnika je pustil v groznih bolečinah na tleh, sam pa je izginil. Sampolec je podlegel poškodbam. Orožniki so Pinteriča aretirali in odvedli v sodne zapore. Zločinec priznava svoje dejanje in se izgovarja na pijanost.
*	Prijeti ponarejevalci srebrnega de.iarja. Ze nekaj časa so ljudje opažali, da so se v manjših količinah pojavili v Suhi Krajini dobro ponarejeni desetdinarski srebrniki. Ponarejeni denar je krožil zlasti v občinah Smuki iu Starem logu. Pred dnevi je prejel dva taka srebrnika tudi trgovec Lojze HSnigmann v Starem logu, ki je denar izročil orožnikom z izjavo, da je oba srebrnika prejel od raznašalca kruha Josipa Finka iz Starega loga. Honigmann je Finka vprašal, odkod je dobil srebrnike. Fink je odgovoril, da mu jih je dal posestnikov sin Adolf Konig, ki stanuje v Rdečem kamnu v občini Smuki. Orožnikom, ki so ga zaslišali, je Kdnig izpovedal, da je srebrniki morafr dobiti najbrže na zadnjem sejmu v Žužemberku. Obema mladeničema so spočetka verjeli; ko so ju pa pozneje večkrat zaporedoma zaslišali, sta zašla Čimdalje bolj v protislovja. Misleč, da je v hiši pri Kčnigu gotovo še kaj ponarejenega denarja, so orožniki izvršili pri njem hišno preiskavo. Zares so v zapečku v sobi našli leseno škatlo, v kateri je bil iz mavca lično izdelan model za vlivanje desetdinarskih srebrnih novcev. Nadalje so našli polovico modela za vlivanje dinarskih novcev in naposled eno stran modela za vlivanje 50parskih novčičev, ki je bil izdelan iz bukovega lesa Pri natančnejši preiskavi so našli tudi večjo količino svinca in alu-munija. Po tem razkritju je Konig priznal, da je denar ponaredil in ga razpečaval s pomočjo svojega prijatelja Finka. Povedal je tudi, da je dal nekaj srebrnikov svojemu bratu, ki se je odpravil v Novo mesto na sejem z namenom, da spravi ponarejeni denar v promet, kar se mu je tudi posrečilo. Oba mladeniča sta bila takoj aretirana in odvedena v zapore.
*	Tvornica 20dinarskih kovancev. V okolici Varaždina so te dni prišli na sled tvornici za izdelovanje dvajsetdinarskih novcev. Kovanci so precej dobro uspeli. Tvornica je bila v kleti nekega kmeta, ki je bil aretiran in izročen sodišču.
* Ponarejeni kovanci na sejmu. Na Martinovem sejmu v Radečah je neki mlad človek spravil med sejmarje osem ponarejenih 20dinarskih kovancev. Ko ga je neki moški prijel, je zlikovec začel
vpiti: «Primite ga, prim;te ga! Tisti je!» Pri tem pa je kazal med gručo ljudi in je sam začel tečL Ko so se prisotni zavedli, da so pravega izpustili, je bil ptiček že v gozdu, kjer je bilo zasledovanje nemogoče. Ponarejeni denar je malo svetlejši in bc'j gladek.
*	Neobičajna bratovska ljubezen. V Črešnjici pri Št. Petru živita na svojem domu že priletna zakonca, ki imata pri sebi tri sinove. Najstarejši, 271etni sin France, ki je bil do nedavnega zaposlen pri neki ljubljanski tvrdki in je rad podpiral starše, se je pred kratkim vrnil na očetov dom, kjer je hotel nekaj dni mirno preživeti. Toda Francetovega povratka se nista nič kaj veselila njegova dva mlajša brata, 251etni Alojzij in 141etni Jože. Ob vsaki priliki sta iskala prepir in sta povod vedno tudi našla. Nedavno pa sta se kar brez pravega razloga lotila Franceta v domači, izbi. Lojze je bil oborožen z železnim svedrom za vrtanje kamenja, mlajši Jože pa z lesenim toporiščem. Napadeni Franc se jima sploh ni mogel postaviti v bran, zato sta ga brata tem laže zmagala. Prizadejala sta mu na glavi 8 globokih ran. Ves oblit s krvjo je Franc z zadnjimi močmi ušel iz sobe. Brata pa v besnosti še nista mirovala. Pričela sta metati za bežečim Francetom kamenje, nato pa sta jo ubrala za njim, oborožena s krampom in vilami. O dogodku obveščeni orožniki so napravili preiskavo in zadevo prijavili sodišču. Napadeni Franc pa je moral v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.
*	Rop iz 1.1925. pred sodiščem. Pred senatom trojice v Novem mestu se je vršila te dni kazenska razprava proti 311etnemu Janezu Mrvarju iz Gotne vasi, sedaj bivajočem v mariborski kaznilnici, kjer odsedeva zaradi raznih pregreh večletno ječo, in proti njegovemu slepemu tovarišu 271etnemu Antonu Štanglu, istotako iz Gotne vasi, ki je prav tako v istem kaznilniškem zavodu zaradi več tatvin. Oba kaznjenca sta se morala to pot zagovarjati zaradi že skoro pozabljenega ropa, ki naj bi ga, kakor veli obtožnica, izvršila 31. oktobra 1925. popoldne na ravnatelja premogokopne družbe «Bele krajino g. Jurija Novotnega. Ravnatelj Novotni se je ta dan napotil iz Črnomlja v rudnik Kanižarico izplačevat rudarjem mezde. S seboj je nesel v aktovki 40.000 dinarjev. Ko je mož prišel po cesti do Kristusovega znamenja ob kanižarskem gozdu, sta skočila iz zasede proti njemu dva moška in mu odvzela denar. Roparjev niso mogli izslediti. V juniju lanskega leta pa je dobila orožniška postaja v Črnomlju iz Zagreba pismo od osebe, ki se je izdajala za žensko. V tem pismu je neznanka navedla, da sta rop izvršila omenjena obtoženca. Priče na razpravi niso mogle izpovedati ničesar obtežilnega. Na razpravi je slepi Štangelj dejal, da mora imeti ta zločin na vesti le oni pisec, ki je pisal orožnikom v Črnomlju pismo, v katerem je navedel, da sta on in Mrvar prava storilca. Sodišče je izreklo oprostilno razsodbo zaradi roparskega napada na Novotnega. Obsojen pa je bil Mrvar zaradi tatvine kolesa v vasi Pečevniku na begu iz Ljubljane na tri mesece strogega zapora.
*	V gostilne ne sme. Okrajno sodišče na Brdu je prepovedalo Ivanu Brezniku, rojenemu na Viru in pristojnemu v občino Rafolče, oženje-nemu delavcu, zahajati v krčme za dobo enega leta (od 21 septembra letos do 21. septembra 1933.).
*	Vlom v zidanico. Med gradom Hmeljnikom in postajo Mirno pečjo stoji ljubka vinska gorica Hmeljčič. Polno je po njej zidanic. V eni zadnjih noči pa je bila zidanica novomeškega posestnika in sodnega uslužbenca Leopolda Povšeta deležna neprijetnega obiska. Tatovi so vdrli skozi straniščno okno v zgradbo. Razbili so vrata v vežo in tam spet vrata v sobo. Odnesli so vse, kar je količkaj uporabno: lovsko puško, tri rjuhe, dve odeji in po 40 žlic. vilic in nožev. Dol v klet niso niti šli.
» Vlom. Na Otinhribu na Strmcu pri Ljutomeru so tatovi vlomili v Vršičevo hišo. Z debelim drogom so razdejali železni križ na oknu in razbili vse ključavnice in zapahe. Odnesli so
znatno zalogo posteljnine, moška in ženska oblačila, skoro novo dvocevko z znakom in vso mu-nicijo. Orožništvo v Štrigovi in Ljutomeru je uvedlo vsestransko zasledovanje. Posestnik Otin-hriba je razpisal tudi lepo nagrado tistemu, ki pripomore k izsleditvi tatov.
*	Petičen berač. Na Aleksandrovi cesti in drugih prometnejših ulicah v Ljubljani je nadlegoval ljudi že delj časa nepoznan, starejši berač, ki je znal biti prav ponižen, včasi pa tudi prav vsiljiv. Policijski agentje so ga opazovali že delj časa, a so ga pustili v miru. Nedavno se je berač spet nastavljal ljudem v Beethovnovi ulici, kjer ga je ustavil neki policijski uradnik in ga opozoril, da je beračenje prepovedano. Tedaj pa je pričel pro-6jak uradnika psovati in se je sploh vedel kakor prismojen. Njegovo obnašanje je dalo uradniku povod, da ga je odvedel na policijo, kjer so ugotovili, da imajo opraviti s 651etnim Štefanom Jcškovcem iz Zaprešiča pri Zagrebu, ki pa živi v Ljubljani že okrog 30 let. Pri telesni preiskavi 60 našli pri podjetnem Štefanu nad 3000 dinarjev gotovine v raznih bankovcih, medtem ko je imel v žepu le nekaj drobiža. Pri zasliševanju so se morali policijski uradniki znova prepričati, da je beračenje po mestu res prav donosen posel. Seveda, znati je treba, Štefanu st je zaletelo, da je priznal čisto odkritosrčno, da plačuje po 200 dinarjev na mesec za stanovanje in da tudi vobče ne živi slabo. Kakor znano, je poleg Štefana v Ljubljani še nekaj beračev, ki prav dobro izhajajo. Obiskujejo redno svoje stranke in imajo te zanje vedno skromen milodar, medtem ko morajo drugi prazni izpred vrat, med njimi včasih tudi taki, ki so res lačni.
*	Za masiranje, pri prehlajenju, slabem krvnem toku, zlasti pa na revmatičnih bolečinah se ž© skozi 35 let najrajši uporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blago dišeči Elsa-fiuid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 58 Din brez nadaljnjih stroškov pošilja lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Do"*r Elsa-trg 360 (savska banovina).
*	Drzen vlom y klavnico. Neznani nepridipravi, ki se jih zadnje čase itak povsod dovolj potika, so izvršili v petek v prvih nočnih urah drzen vlom v prostore škofjeloške mestne klavnice in napravili mesarju g. Matevžu Hafnerju z Mestnega trga znatno škodo. Lopovi so se prikradli h klavnici od zadnje strani ob Sori. Vrata bo izlahka odprli z vitrihom, si prižgali luč in zagospodarili v notranjščini klavnice pri Hafnerjevi zalogi. Odnesli so 80 kg slanine in troje svinjskih plečet. Po izpovedi vojaka stražarja so bili vlomilci trije, eden večji, a dva znatno manjša in vitka. Vojak jih je opazoval, a ni vedel, da so se lotili tuje lastnine, nego je mislil, da hočejo napasti njega, in je zato pripravil puško na strel. Kdaj so potem nepoklicani gostje izginili in kako so odnesli plen, vojak ni videl. Orožništvo je marljivo na delu, da prime zlikovce.
iz Ljubljane, ljubljanska Zveza za tujski promet pa se je brzojavno opravičila zaradi bolezni ravnatelja in zaželela društvu najboljši uspeh.
Dela tega novega društva ni treba opisovati, ker je vsakemu posamezniku jasno, kolikega pomena je tujski promet v času gospodarskih težav. Posebno je potreben tujski promet Beli krajini, ki ji je bil doslej edini zaslužek vinogradništvo, a ta gospodarska panoga zdaj več ne prinaša zadostnih dohodkov.
Pri pospeševanju tujskega prometa bodo sodelovale nedvomno tudi vse okolišne občine, za katere bo društvo enako skrbelo kakor za mesto samo. Torej zložno na delo za našo lepo Belo krajino!
PRED VELIKIM VINOGRADNIŠKIM ZBOROM.
Ormož, novembra.
Spričo velikih gospodarskih težav, ki še posebej stiskajo vinogradništvo ljutomersko-ormo-ških goric, je sklicalo Vinarsko društvo v Ormožu, da pretrese vse možnosti samopomoči, na nedeljo 4. decembra po rani maši ob pol 8. v telovadnico meščanske šole veliko zborovanje vinogradnikov. Na zborovanju bodo poročali: narodni poslanec g. Lovro Petovar o današnjem stanju vinogradnikov in o trošarinskem zakonu v zvezi z vinogradništvom, inženjer g. Zupanič o rabi grozdja in potrebnih ukrepih vinogradnikov, ravnatelj g. Prijol pa o našem sadjarstvu in našem notranjem in zunanjem trgu.
Po poročilih predavateljev bodo sestavili zborujoči resolucije, da opozorijo činitelje na hude gospodarske razmere naših vinogradnikov, ki kličejo po nujni pomoči. Zato mora biti vsak vinogradnik na tem zborovanju navzočen.
UGASNILO JE MLADO ŽIVLJENJE
Sv. Lenart v Slov. goricah, novembra.
Dne 11. t. m. so žalostno zapeli zvonovi tukajšnje farne cerkve in naznanjali, da je zopet ugasnilo življenje. Umrl je v najlepši dobi svojega življenja priljubljeni mladenič Jožef Schonwetter. j Vzela ga je zavratna morilka človeštva, ki je že spravila toliko žrtev v prerani grob. Lansko leto j se je vrnil od vojakov domov s kaljo bolezni ter' I je pešal, dokler ga ni bolezen priklenila na bolniško posteljo, ki je ni več zapustil. Trpljenje je j prenašal z vso potrpežljivostjo. Pogreb dragega pokojnika se je vršil v nedeljo 13. t. m. Iz oči vseh, ki so ga spremili na zadnji poti, so padale solze in kropile njegov zadnji dom, ki so ga ob-! ložili z mnogimi venci. Počivaj sladko, naj ti bo1 lahka domača žemljica!
I tz POPOTNIKOVE TORBE
TUJSKOPROMETNO DRUŠTVO V METLIKI.
Metlika, novembra.
Metlika, središče lepe naše Bele krajine, je imelh v nedeljo ustanovni občni zbor Tujsko-prometnega društva za mesto in okolico. Lepo mestece, znano po svoji slavni zgodovini in pri-rodnih lepotah, zasluži, da bi ga tujci čimbolj obiskovali. V odbor novega društva so bili soglasno izvoljeni: za predsednika sreski načelnik g. Karla variš, v ostali odbor pa ugledni metliški meščani gg.: Kopinič, Cesnik, Ludovik in Robert Fuks, poslanec Makar, dr. Koder, Vižintin, Ma-lešič, Koren, Kambič, Kremesec, Tončič, Rant in Štupar. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo delavnega ljubljanskega društva «Bele krajine», ki z največjo ljubeznijo skrbi za svoje sorojake In jim je v dnevih suše in pomanjkanja nabralo in poslalo denarja in živeža za preko 200.000 dinarjev. Zboru je prisostvoval zastopnik društva
ŠMARSKA SOKOLSKA GODBA.
Šmarje pri Jelšah, novembra.
Ze dolgo je živela v članih Sokola misel, da si ustanove lastno godbo na pihala. Razmere društvenega premoženja pa so to misel ubijale, toda predsednik godbenega odseka br. Dežela je pri društveni upravi izvojeval sklep, da se godba ustanovi. V novembru lanskega leta je pričel br. Dežela, kateremu je zvesto pomagal br. Ro-pret, pouk. V večernih urah se je zbiralo nad 30 mladih kmečkih fantov iz okolice k vajam. Niso se strašili ne velike oddaljenosti ne zime, še manj godrnjanja raznih ljudi, ki šokolstvu niso naklonjeni. — Lanski božič je prinesel krasne inštrumente v skupni vrednosti 30.000 Din, katere si je društvo z jamstvom tridesetih članov in članic izposodilo pri tukajšnji Posojilnici. S tem je dobil naš trg sokolsko godbo, ki je edina v celjski sokolski župi.
Požrtvovalno in vztrajno delo enega leta bo ovenčano z uspehom. Na praznik uedinjenja dne 1. decembra bo godba prvič nastopila na akademiji. Ako sodimo po pestrosti in obširnosti sporeda, se vidi kar neverjetno, da so se naši godbeniki začetniki toliko naučili v razmerno kratki dobi. Za izredno požrtvovalnost br. Deželi in br. Ropretu na tem mestu vse priznanje- in zahvala!
CIGANSKI VLOMILCI V PREKMURJU.
Rogaševci, novembra.
Izredno drzen vlom je bil izvršen te dni v Rogaševcih. Neznani zlikovci so se po polnoči spravili na Rosenbergovo trgovino, ki je v bližini orožniške postaje. Da bi nemoteno izvedli svoj načrt, so postavili na več straneh straže, ki so bile oborožene s samokresi. Eden zlikovcev se je postavil celo pred vrata orožniške postaje, da opozori pajdaše na morebitno nevarnost. Plen so tatovi znosili na cesto in so se že pripravljali, da odneso blago proč. Prav tedaj pa jih je opazil vaški kovač in hotel o tem obvestiti orožnike. Ko pa je videl pred orožniško postajo temno postavo, je šel klicat sosede in orožniškega narednika, ki stanuje v bližini postaje. Orožniški narednik Hafner je takoj organiziral lov na zločince, ki so začeli bežati. Ker so jim pa bili zasledovalci že tesno za petami, so se poslužili orožja in začeli streljati. K sreči zaradi trde teme ni bil nihče ranjen.
Ko so slišali streljanje, so prihiteli tudi orožniki s postaje, na čelu jim poročnik g. Koprivica, ki je bil tamkaj na inšpekciji. Kljub dolgotrajnemu in napornemu zasledovanju jih niso mogli' dobiti.
Tatovi so morali pustiti vse ukradeno blago na cesti in zbežati praznih rok. Vlomilska tolpa je štela menda sedem zločincev, in sicer ciganov.
Prav tako drzen je bil vlom v Gornji Lendavi v Cipotovo trgovino. Tudi tukaj so se zločinci po polnoči spravili na delo. Vdrli so skozi izložbeno okno v trgovino na ta način, da so zlomili okove na izložbenem oknu. Delali so izredno previdno, tako da jih ni slišala niti služkinja, ki je spala v sosednji sobi. Tatovi so odnesli različnega blag« v skupni vrednosti preko 10.000 Din. Tudi ti zločinci so baje cigani in kaže, da bodo kmalu iz* sledeni.	_
Sirov napad na star&a. Sezonski delavci so se vrnili iz tujine. Prinesli so nekaj denarja do*, mov, da bodo laže prebili zimo. Tudi družinski' očetje so med temi delavci. Jožef Polanec iz Vučje Gomile se je tudi vrnil domov k rodbini^ a praznih rok, ker je ves zaslužek zapravil. Pred kratkim je brez vsakega povoda vdrl v hišo 751etnega posestnika Rituperja ter navalil na ničesar hudega slutečega starčka. Z nekim topimi orodjem ga je začel biti po glavi in po životu. Zaradi ropotanja sta prihiteli v sobo žena in hči1 in našli besno udrihajočega Polanca nad onemoglem Rituperjem. Prestrašeni sta zbežali po pomoč k sosedu županu, ki je prihitel z nočno stražo, k Rituperu, toda napadalca ni bilo nikjer več. Ko sta se žena in hči pozneje vrnili sami; domov, je bil Polanec zopet v hiši. V krvi ležečemu Rituperju je prigovarjal, naj ga nikar ne; javi orožnikom, češ, da mu bo zato dal žganja^ Mati in hči sta se njegove navzočnosti zelo prestrašili in sta ponovno tekli po pomoč. Pri za«r slišanju je hudo ranjeni Rituper izpovedal, da mu je Polanec že pred dnevi grozil, da ga bo pretepel zaradi tega, ker je moral neki Polančev sorodnik plačati Rituperju nekaj denarja za bole* čine po nekem pretepu. Stanje ranjenega Ritu-' perja je zelo resno.
Zagonetka požiga Tokovega parnega mlina. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča se, je te dni pečal z zagonetno zadevo. Na obtožn^ klopi so sedeli 281etni ključavničarski pomočnik^ in kurjač Ludovik Hozjan iz dolnjelendavski okolice, mladoletni mlinarski vajenec G. iz Cen-"1 tibe in tovarnar, znani bogatin Samuel Eppingef iz Dolnje Lendave. Vsa ta trojica je prišla na)! obtožno klop zaradi požarov, ki so uničili parni' mlin Ludovika Toka v Čentibi. Iz obširne obtožb niče posnemamo: Dne 30. septembra leta 1929. je nastal pri Toki prvi požar v kopici slame, 5. decembra istega leta je gorelo pri Toki drugič na skednju, 23. novembra leta 1930. je gorela zopet kopica slame, 26. decembra istega leta je pričelo-v skednju goreti v mlatilnici, v katero je bila' .vržena goreča v petrolej namočena cunja in na-<
posled je gorelo 23. novembra leta 1931. v mlinu; ogenj je takrat uničil vse mlinsko poslopje z vsemi napravami. Skupno je trpel Toka zaradi teh požarov 667.720 Din škode, zavarovalnine pa je prejel le 251.074 Din. Takoj od začetka so ljudje sumili, da je pri Toki na delu zločinska roka Orožniki so aretirali najprej nekega Štefana Vol-gija, proti kateremu pa je bilo postopanie zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno. Pač pa se -je po zadnjem požaru osredotočil sum proti To-kijevemu vajencu, pri katerem so opazili večje vsote denarja. Osumljenec pa je pri zasl šanju povedal orožnikom, da je prejel denar od Lučo-vika Hozjana, kurjača pri industrijcu Samuelu Eppingerju. Hozjan mu je priznal, da ga je pregovoril k požigom njegov delodajalec Eppinger ter mu obljubil za to 10 000 Din. Dobil pa da je od Eppin?:erja le 200 Din, ostalo mu je obljubil Izplačati pozneje. Po tem priznaju so orožniki aretirali Hozjana in ta je vsak požig točno opisal. Povedal je tudi, da je zažgal mlin na t:i nač n, da je odprl ponoči vrata z vitrihom ter vrgel v dvigalo šop slame, katerega je prižgal. Ta jasna priznanja pa je obdolženi Hozjan pred preiskovalnim sodnikom č'sto izpre:nen'l Taji' je. da bi bil kdaj zanetil pri Toki požar, da bi p .znal O. ter da bi bil govoril z F.ppingerjem Nasprotno pa je pred sodnikom v Dolnji Len:'avi izpovedal tako kakor orožnikom. Obtoženi G. izpoveduje, da je vedel za Hozjanove požige pn Toki, da mu je Hozjan obljubil 1000 Din za mo'k ter 100 Din tudi že izplnčal. Nasprotno pa zanika Samuel Ep-pinger o'"očno oč'tanu mu dejame ;n nagovarjanje k porT^u. Hozjan je bil obsojen na c"er;t let robije in trajno izgubo častnih pravic. G. je bil obsojen na leto dni robije; dočm je bil Sa. uiel Eppinger oproščen. Proti oprostitvi Eppnserja je prijavil državni tožilec revizijo. Prav tako pa sta prijavila zagovornika f>rotr obsodbi Hoziah" G. revizijo in priziv.

r «- -
. I.
Pra n v«nje narodnega premica n»w'inipn'a v GVdf u ; o v nede' o .27, t. m. v t nvniker-jevi g ni, Bismarck^irasse, oi> 3. popoldne. Povn'-1' •»•-•« vsa so^°dni društva.
Nrv	" nski list. V Antotagasti v južno-
f	i f" > fe zr>l i?' a'e'i rov iz-
s'	"'k' : - a r Js5». Ihedr k I'sta
je M i	- k' p n ič. V rrvi ŠtevPki objav1 j" članek ?pP ir ja t. M Innn Marjanovi'a pod
n••«'<•'	"ralj i "t! < - 'uvenska emi -r cij ■» ter
1 7«» P ooviči .""d naslove m «PV-r''1<a
F"'	•■ \ rreriri>.
Siec! po
iz Amerike. . ...ev avvonio^nsue ;tala Katarina Bož"čeva ki je nedavno ' 'dim poškodbam v newyorški bolnici. Povo > ;e zamistila mo^a in dve hčerki. Doma je b'1" ' • vas: Božakovega pri Metliki. Imela je še^ 18 1 — V Delmontu je umrla Marija Pavličeva, n ia Plar, arjeva v starosti 49 let. Pokoj-nica je i "n doma iz Velikega Cerovca pri Novem mestu. Zapustila je moža in šest otrok. — V Bar-betonu ie umrl Matija Mihelčič. Zapustil je ženo, tri hčerke :n dva sina. — V VValsenburgu je umrl Franc Štrubelj, ki je zapustil ženo, sina in hčerko. Zvečer je zdrav legel v posteljo, zjutraj so ga pa našli mrtvega. Zadela ga je srčna kap. — V Jo-lietu je umrUJanez Kralj, star 79 let, doma iz Grmovelj pri Škocijanu. V Ameriki je bival 30 let. Za njim žaluje hčerka. — V Sheboyganu je umrl Jože Fludernik. Pokojnik se je rodil leta 1867. v Ljubnem v Savinjski dolini. Zapustil je ženo in dve hčerki. — V San Franciscu je nenadoma umrl Jože Cesar v starosti 53 let, doma iz Trnovca pri Metliki. — V Clevelandu so pokopali 5jlel,iega Franca Hajdnika, doma s Pra-gerskega. Zapustil je ženo in šest otrok. — V VVillardu je umrla Marija Dvagoševa, rojena Grdešičeva, stara 77 let. Doma je bila iz Tribuč pri Adlešičih. V Ameriki je bivala 20 let. Zapustila je moža, dva sina in hčerko. — V Cooper-
stownu je zadela kap Pavla Ovco. Zapustil je ženo, sina in hčerko. — V Park Hiliu je umrl Miha Wagner, star 57 let, doma iz Martinje vas> pri Zagorju. V Ameriki je bival 30 let. Zapustil je ženo, tri sine in tri hčerke. — V Denverju je 16. oktobra umrl France Virant, doma iz vasi Selnika, fara Golo pri Zelimljah. V Ameriki je bival 10 let. — V Doluthu je 18. oktobra preminila Katarina Pešlova, rojena Starkova. Poko-nica je imela 54 let; doma je bila iz Pregrada. Zapustila je moža, pet sinov in hčerko. — V Evelethu so pokopali Janeza Nctngarja, ki je umrl v cvetu mladosti; imel je šele 23 let. Po neprevidnosti si je zastrupil kri in je v hudih mukah umrl. — V istem kraju je srčna kap zadela Jurija Šaverja, ki so ga pokopali 15. oktobra. Imel je 64 let; v Ameriki je živel 32 let. — Pred sodiščem v Manisti-queju je bil nedavno obsojen Jurij Špehar, v Ameriki rojeni Slovenec, ki je pred tedni ustrelil Jurija Štefanca. Sprla in stepla sta se zaradi steklenice žganja. Ker je bil Štefane močne;ši, je Špehar v strahu pred njim snel s stene puško in nasprotnika ustrelil v vrat. Štefane je bil takoj mrtev. — V Clevelandu je v čistilnici oblek, lasti Frana Mervarja in tvrdke New York Dry Clea-ners, nastala nedavno silna eksplozija, ki je porušila del poslopja. Eksplozija je bila tako močna, da je vrglo opeko 40 metrov daleč če/ cesto skozi okna neke trgovine in v bližnja stanovanja Škoda je ze'o velika in znaša na poslopju 1000 dolarjev, na poškodovan h strojh pa 5X0 dolarjev. Vzrok eksplozije n; znan, domnevalo pa. da so neznani zlikovci v poslopju skrili pekinški stroj. — V Chicagu si je končala življenje 5'rletna Helena Ja'ovčeva, doma iz Ptuja. Vzrok samomora ni znan. — Alojzij Albreht iz Grčama, star 62 let, je odšel na grob svojega sina, ki se je bil z avtomobilom pred pol irugim '-^-n sm-*" ■ nesrečil, in se tam ustre';l
Iz Kprnrpa pri Ess nu (N.mcijd, nam r Tukaj st:: pred kratkim un rla hilro drug za drugim ro„'"k'i 571etni Bo' n č Franc, po r du cd Sv Lenarta nad Lašk m, in pa LSleini Polanc Janez, doma iz Burke pri Krškem. Prvi 7.-pušča ženo in štiri otroke, eruji pa ženo in pet otrok, liodi olema rojak a Hbka tuja ze^li"1, "-'»m"ni svojcem pn niše iskre -o so*a'je!
Iz Pi nnesa (Francija) nr,»; pibfcjJ: * . nam izseljencem godi v tu^ni, je ie ?~'ošno znano. Kr' a je vedn > hujša. Cez poletja s no še c'elali 9 do 11 šihtov na pol meseca, a s:daj na zimo, ko se potre uje več obleke, br°ne in kuriva, delanio komaj osem ših»ov. Nekdnj je b lo po industri skih krajih iiva no vr.erje z raznimi zabavami, a danes so gostilne prazne, svilene nogavice redke, zakrpauih hlač pa ob lo. Prosti črs ki ga je zdaj obilo, preganjamo s čitanjem časopisov. A kakor ka"e, nam bo odvzeta tudi ta trohica razvedrila. Ni s tem rečeno, da so časo-i pisi predragi, toda denarja ni. Nedavne je b i v «Domovinb dopis iz Francije, ki je g voril o onih jugoslovenskih izseljene h, ki so zaprosili za francosko državljanstvo. Tudi pisec teh vrst je j eden onih izseljencev, ki smo zaprosili za fran-| cosko državljanstvo. Z zadnjimi piihranki sem jo I mahn 1 v Francijo, ker doma nisem dobil dela. Tukaj pa je bilo takrat še dela dovclj. Pred dobrim letom, ko se je začela oglašati kriza tudi tukaj, je imel vsakdo strah pred odpustitvijo, posebno pa oni, ki imajo družine. Kam se naj obrnejo, ker Jugosloveni ne dobivamo n kake podpore za brezposelne, niti podpore za otroke, ker zadevna pogodba z Jugoslavijo in Francijo še ni uveljavljena. Ce bi kot Jugosloven imel vse te ugodnosti zagotovljene, bi mi uiti na misel ne prišlo, prositi za drugo dižavljanstvo. Tako pa sem moral prositi za franccsko državljanstvo, da ne poginem z družino vred. Otroci hočejo imeti kruha. Kljub temu pa ostanem še vedno Slovenec in Jugosloven. Vesele božične praznike želiva staršem, sestram, našim sotrpinom, znancem in vsem bralcem ^Domovine* Alojz in Julija Centa.
Iz Evsdena (Belgija) nam pišejo: V bolnišnici v Eysdenu je umrl med nami, njegovimi tovariši,
splošno priljubljeni rudar g. Anton Kokotec is Lokavca pri Laškem. Svojo domovino je zapustil pred štirimi leti v trdnem prepričanju, da so vanjo srečno spet povrne, ko si prištedi kaj denarja. Pa mu je naporn i delo v tukajšnjem rudniku un čilo zdravje. Lotila se ga je bolezen, da je moral v bolnišnico k operaciji, ki je pa ni prestal Zatisnil je oči, pustivši tu svojega žalujočega brata Petra. Pogreba so se udeležila Društvo sv. Barbare z zastavo, Jugosiovensko delavsko podporno društvo in pevsko društvo «Zvon». Vsa tr. društva in nekateri posamezniki so položili krasne vence na grob pokojnika. Pevsko društvo «Zvon» mu je pred hišo žal sli ter ob odprtem grobu zapelo ganljive žaloslinke. Njegovim s rodnikom isk-°~ " ^iomu ni bodi rahla tuja zemlja!
Iz Lome N gre (Argentina) nam pišejo: minilo je že dol To časa, odkar se ni nihče oglasil odtod, kjer nas je mnogo rojakov iz Bele krajine. Dela ni mnogo. Nekaj nas je brez posla že več mesecev. Slabi rasi so pjse no (d zadetka aprila j do konca avgusta, ker v zimskem času prenehajo i naroči'a za cement. Tukaj je tvornica za port-I landrk ce nent in apno s kamnolomom. Tisoči in 1 tis či tavajo po argenJinskih plmotah peš ali pa ; se prevažajo s tovornimi vl~ki iz kraja k aj ter ■ iš'~ejo dela ?, žal, navadno zamrn. Oni, ki morda ' žele prit v to oblju'Teno debelo Argentino, naj cstpnejo rajši dot- a v ljubi d' movini Jugoslaviji. Hudo nam'je pri srcu, ker ne bomo nr znovaji l-ož;snih rr"7n'kov med dompf-imi. M"rsik-'teri bi se rad vrnil v dom vino k svojcem, a mu primanjkuje denarja. \ esel b( žič in srečn~ novo leto želijo vsem znacem in f Pate! jem «Domo-v ne», pose' no svojce n v Beli krajini: Janez Ka-muti (Ep'anja v;;s pri Metliki). Franc Bajrk (Ka-dovica^, Jože Pajuk (Bojauja vas;. Anton Pezdirc lin Ivan Stanka (Meflik"), Janez Žavor, J že Ši-I v r, Jure Rež k in Janko Radovin.se (Krašni vrh pri Radovic ), Janez Zboorar in Jure Janžekovic (Radovica).
ŽENSKI VESTNIK
K-

-Oe opazuješ snažilca oken v kakšni kavarni, ki v enem dopoldnevu osnaži do trideset oken, se čudiš, kako to napravi. A vse, kar uporablja, so dobra in mehka goba, suš"'ir; 'z z gumijastim robom in kos iisnja.
Kadar torej umivaš notranjo siran Oima, nekaj kapljic salmijaka v vodo. Milo ni priporočljivo, ker zapušča sledove. Gobo pomoči v vodo toliko, da ne kaplja od nje, in pr.čni umivati pri vrhnji s pi. Pazi pa na to, da le enkrat potegneš po šipi, ker sicer umazanost preveč razmaže? Potem pa z usnjem lošči (poliraj). Zunanje stran oken so pa po navadi bolj umazane in jih je treba bolj zmoč;ti. S sušilcem potegnemo vodo na stran in jo tam obrišemo, nato pa steklo z usnjem zdrgnemo.	^
I Okna pa, *vi so težijo	___, ouazunO naj-
, bolje s krtačo. Krtačo navežemo na palico na enem koncu, na drugem pa pritrdimo sušilec. Potem umivamo z mokro ščetjo šino in ob enem obrnemo in & sušilcem posušimo. I Ker topla voda hitreje izhlapi kakor mrzia. vzemi rajši manj vode in jo večkrat menjaj. Če je hladno in se šipa poti, zbriši pot s krpo, ki ne spušča dlačic, in vodi prilij malo kisa.
Okvire oken pa osnažimo, če so zelo umazani, s toplo vodo in milnico in mehko ščetko. To moramo seveda prej opraviti, preden umivajo šipe. Paziti pa moraš zlasti pri čiščenju medenih delov s čistilom, da ne namažeš lesenih delov.
iua kuhinjo
Ruski puding. Mešaj v skledi, da se speni: 10 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja in 6 rumenjakov. Potem primešaj 5 dek rozin, 5 dek mandeljnov, 5 dek orehov (mandeljne in orehe zmlete) in 3 na kocke zrezane žemlje, ki si jim pa
prej oribala skorjo in jih namočila o osminki litra belega vina; nazadnje primešaj še sneg šestih beljakov. Model namazi, stresi pripravljeno testo vanj in ga kuhaj eno uro v sopari. Kuhani puding stresi na krožnik in ga daj s kuhanim sladkim belim vinom na mizo.
krvi. Kri ostane nedotaknjena ne samo, če jo izpuste iz žil, temveč tudi, če ostane v telesu. S pomočjo posebnih snovi ohranijo kri nepokvarjeno več ur.
X Slepa ljubezen. V preiskovalnem zaporu v Berlinu sedi Avstrijec Daschek, ki je eden naj
Grah na češki način. Rumeni grah namoči in drznejših zločincev, če so proti njemu naperjene ga kuhaj, luščine, ki plavajo med kuhanjem po tožbe resnične. Obtožen je, da je ukradel zna-vrhu, pobiraj z zajemalko in jih meči proč. Grah naj bo kuhan, a ne razkuhan. Kuhani grah odcedi. Vodo porabi za zelenjadno juho! Kozo dobro na-maži z mastjo, potresi z drobtinami in stresi vanjo grah, po grahu potresi precvrte drobtine, precvrto čebulo in precvrte ocvirke, nato pa peci
nemu tovarnarju radijskih potrebščin Philipsu v Haagu za dobra dva milijona dinarjev briljantov. Mož ima nevesto, hčerko enega najbogatejših nemških naseljencev na Javi. Predstavil se je mladenki kot baron Lucas, letalec in vohun med svetovno vojno. Mladenka se je zaljubila vanj,
približno dvajset minut. Pečeni grah previdno čeprav jo je neprestano varal in vodil za nos. zvrni na topel krožnik in daj na mizo.	Nekega dne ji je telefoniral, da je med drznimi
Makaronov kipnik. Skuhaj makarone v slanem kropu. Kuhane odcedi in polij z mrzlo vodo, nato pa jih dobro zabeli. Četrt kile svinjske ali
poizkusi v zraku padel in se hudo poškodoval. Ženska je takoj odpotovala v letalsko pristanišče Staaken, kjer naj bi se bila zgodila nesreča, pa
pa telečje pečenke drobno sesekljaj in Drepraži	so ji povedali, da ničesar ne vedo o baronu Luna masti od pečenke. Popari pest jurčkov, jih	Casu. Na Holandskem, kjer bi se bil na željo nje-sesekljaj in tudi prepraži. Prepraženo meso in	nih roditeljev potegoval za mesto letalca na progi jurčke primešaj makaronom. V četrti litra kisle,	Holandska—Indija, je živel na nevestin račun, smetane zmešaj eno jajce in nato smetano pri-;	Na Dunaju je nevesta ugotovila, da Lucasov oče mešaj makaronom. Eno jajce zadostuje za 12 dek	m državnik, temveč sprevodnik cestne železnice, makaronov, mesa in jurčkov pa lahko vzameš|	y Berlinu je pa zvedela, da živi pustolovec že več več ali manj. Jed pa je boljša, če vzameš več	[et z drugo žensko. Naposled so njeni starši iz-mesa in jurčkov. Napravi še sneg iz enega be-	javiii, da hčerko razdedinijo, če ne zapusti sle-Ijaka, ki ga tudi primešaj. Potem vse skupaj	parj-a. Hčerka je sicer staršem ugodila, vendar osoli in stresi v dobro pomazano kozo, po vrhu	pa je izjavila, da bi pretrpela vse, samo če bi pu-posuj še naribanega bohinjskega sira, pokapaj z	stolovec prekinil svoje drugo ljubavno razmerje, raztopljenim sirovim maslom in speci. Če hočeš w „	.»...„ . . x kipnik pripraviti za večerjo, ga lahko pripraviš	, >< Pf seljevanje mali. V naravi je večno gi-že dopoldne, tudi spečeš ga lahko, a zvečer ga ZemlJa' človek in živali se selijo, po vrhu pomaži z mastjo in postavi za pol ure v	Navada' na§on P® tudi vremenski vplivi, pomanj-ne pretoplo pečico. Na okusu ne izgubi prav nič.	kanJe hran!, povodnji izzivajo ta zagonetna Cvetačni zrezki. Kuhaj cvetačo v slanem	potovanja. Prerijski volk k. je ze skoro izumrl, kropu, a je ne prekuhaj. Kuhano odcedi in se-	Je hl1 Pred sto v Am«r kl kakor Judl v sekljaj. Dve jajci in žlico masti dobro zmešaj,	RusiJ1 se zel° s[evilen Sost K^er PacJe Z1V1' primešaj cvetačo, žlico moke, dve žlici drobtin,	tu^e zmerom v druzbl se enega °.vansa 111 f ®lev" nekaj sesekljanega peteršilia in malo čebule. Vse	duie svoi PIen tudl po nekaj sto kilometrov daleč, skupaj dobro zmešaj in oblikuj zrezke, ki jih na	zSodil° se ie' daje izstradan volk sIedl1 lomvc"> masti spsci. Če je zmes pregosta, prilij žlico	ki ie nosil ustreljeno živalco, po ves dan. Tudi vode, v kateri si kuhala cvetačo; če je pa pre-	veverice potujejo. Znano je, da se glodavci z bli-
Krožniki 3*40, Stroji za striženje as Lonci 3-50, 4'50, 6'SO Din 31. 34, 6 > Din 4 50, 6*75 Din
Klobuki Nahrbtniki 52, 60, 71 Din Harmonike 52, 68, 80 Din	265, 378, 700 Din
Trgovski dom
Stermecki, Celje št. 97
v
Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani cenik!
J
redka, dodaj malo drobtin.
skovito naglico nekje pojavijo, pa prav tako nenadno izginejo. Tudi kunci in podgane neprestano potujejo. Največje potovanje kuncev je bilo 1.1858. v Sev. Ameriki, kjer so se premikale nepregledne vrste teh živali. Ako so morali čez reke,
. . _T ... „„ , so	sedli na plavajoč les in prišli na drugo obal.
X Umetno srce so izumili. Moskovski zavod	„, „ . . . , - „ .
„„ , , . , . ... ...	X Nova vrsta svinj. V zavodu za proučevanje
za pretok krvi je izpopolnil aparat, ki ga po pra-..	. , ... .. , , . „„x
vici lahko imenujemo umetno srce. Aparat sta 1mfre^. d°ma"h zival*v Munchebergu so si več izumila znanstvena sotrudnika zavoda Brjuho- let prizadevali vzred,ti posebno vrsto svmje.
nenko in Jankovski. S pomočjo njunega izuma H°lf1 zdruzltl dobre lasftnostl d°ma.c* ®v,inj'
se je zavodu posrečilo napraviti zadnje čase več ve,lko plodnost>	rast ™	debfhtev'
z odpornostjo proti vsem škodljivim vplivom,
zlasti proti boleznini, kakor jo kaže divja svinja.
novih, zelo važnih poizkusov, ki se znanstveni svet za nje že več let zanima. Prvi poizkusi so se vršili s psom, ki so mu odrezali glavo, pa je
B lo je jasno, da je bilo treba križati krotke svi-
glava sama živela še celih šest ur. Presenetljive	T * divjimi merjasci. To se je posrečilo in zdaj
uspehe so dosegli tudi pri nadaljniih poizkusih z	ze.rede kl imaJ.°.barV0 d!vJlh svinJyPura"
ubitim psom. Umetno srce je vrnilo življenje ne	da 80 knzanCi z dlv->irm merjasci prav dobra
samo glavi, temveč vsemu telesu mrtvega psa.	Pasma; . „ . „
Ta izredno važni izum je omogočil rešiti vpra-	X Ugonabljanje zuzelk z elektriko. V kmetij-
šanje, ki pomeni v znanosti pravo čudo. Znani	skem gospodarstvu so žuželke prava nadloga. Ta-
moskovski zdravnik profesor Terebinski je s po-	ko 80 v Zedinjenih državah izračunali, da povzro-
močjo tega aparata uspešno operiral več žival-	~cai° muhe samo v mlekaraah letno okr°S 60 mi-
skih src. Profesor je razrezal srce in poedine za-	lij°nov dolarjev škode. Zato so se za ugonabljanje
klopke, napravil na njih najrazličiffejše operacije,	te^a in drugega mrčesa oprijeli vprav modernega
neizogibne pri neozdravljivih srčnih boleznih,	načina: Z visoko napetostjo napojene mreže na
napravil je 17 šivov, potem je pa srce zašil in	oknih in vratih s0 se izkazale kot dobro sredstvo,
znova napolnil s krvjo. Vso operacijo je delal	Vpaka ž.uželka> ki skuša lesti skozi mrežo, je
profesor štiri in pol minute. Med operacijo je na-	takoi ubita-
domestoval srce in pljuča omenjeni aparat. Ta-	X Dve imenitni živali. Znameniti živalski vrt
kim operacijam je bilo podvrženo nad deset	newyorškega mesta je dobil zanimiv prirastek,
psov. Profesor Terebinski je začel delati svoje	namreč eno žabo in eno kobllco. Kdor se čudi,
poizkuse pred dvema letoma. Vsi psi, ki jim je	da se more tako veliko podjetje ukvarjati s tako
operiral srca, so še živi in ostali so pri zavodu	navadnimi živalmi, se začudi še bolj, ko izve, da
za pretok (transfuzijo) krvi. Od časa do časa so	sta se pripeljali v New York v prvem razredu
jih učenjaki pregledali in izkazalo se je, da so	potniškega parnika, da sta uživali vso skrb, ki
bile operacije brezhibne. S tem je pa sproženo	so je deležni potniki prvih razredov, in da so ju
vprašanje možnosti operacije tudi človeškega	pred vkrcanjem zavarovali celo za več tisoč do-
srci.. Osnovni pogoj uspešne operacije srca je,	larjev. Ta žaba in kobilca namreč nista navadna
poskrbeti, da se kri med operacijo ne seseda,	žaba in navadna kobilca, temveč sta doma v Pa-
Tudi to vprašanje je moskovski zavod srečno	nami ter se odlikujeta po tem, da spadata med
rešil. Znanstveni sotrudniki zavoda so odkrili	najboljše pevce v živalskem svetu. Panamska ko-celo vrsto sestavin, ki preprečujejo sesedanje. bilca je s svojim zvonkim sopranom pravi slavček
med živalskimi pevci, panamska žaba pa se odlikuje z zvenečim basom; poleg tega je po zunanjosti res lepa. Potem torej ni čudno, da sta se morali obe umetnici voziti v prvem razredu.
X Nova mesta v Rusiji. Po svetovni vojni so se zemljopisne karte zelo izpremenile. Nekatere države so se skrčile, druge narasle, pa tudi nove države so nastale. V Rusiji pa so celo zrasla nova mesta. Redkokomu so ta mesta znana, ker jih šole še ne uče in zemljopisne karte jih še niso zaznamovale. Imena imajo ta mesta pretežno po vodilnih ruskih komunistih. V bližini znanega Dnjeprostroja je kar čez noč zraslo velemesto Novo je Zaporožje Nadaljnja nova mesta so: Magnitogorsk v južnem Uralu, Slatinsk v zapadni Sibiriji, Prokopjevsk, Ahčero-Indčensk, Karagan-da, Kounrad, Beresniki, Bobriki, Igarka, Kanda-laša in Džeršinsk.
X Brezposelni na Dunaju se množijo. Urad za podpiranje brezposelnih delavcev na Dunaju je izračunal, da je dala prva polovica novembra 3381 novih članov bede. Zdaj ima Dunaj 115.796 brezposelnih delavcev, to se pravi, 25.205 oseb več kakor lani ob istem času.
X Koliko je bojnih letal. Po angleških podatkih ima Francija 2375 letal, Zedinjene države 1752, Japonska 1639, Italija 1507, Velika Britanija 1434. Po končani svetovni vojni je imela Velika Britanija največ letal. Kesneje pa je prostovoljno znižala njihovo število.
X Žensko truplo v brzem vlaku. Na postaji
v Napoliju so odkrili v železniškem vagonu dva ročna kovčega. Ko so ju odprli, so našli v njih kose razsekanega trupla mlade ženske. Glava je bila ločena od vrata. Prav tako tudi noge in roke, ki so jih našli v drugem kovčegu.
X Mrtva deklica je zapustila krsto. Pred nekaj dnevi je bila prepeljana v bolnišnico v Braili v Rumuniji deklica Niculina Lepusco, ki je obolela za tifusom. Deklica je po nekaj dneh umrla. Zdravnik je ugotovil smrt in dal dekle prenesti v mrtvašnico. Ko pa je stopila naslednjega dne v hišo smrti strežnica, je našla krsto prazno, deklica pa je živa tičala v kotu. Strežnica se je seveda silno prestrašila in stekla k zdravniku, ki je takoj prihitel in dal dekletu injekcijo, nato pa je v teku ene ure res nastopila smrt. To pa strežnici spet ni bilo všeč, zato je dogodek prijavila policiji, ki odredila sodno raztelesenje,
Kameli in motnje pri d?hanjii
postanejo lahko, če se zanemarjajo, predhodniki hudih pljučnih bolezni. Zato store dobro oni, ki se zavarujejo z uporabo pravega Zagorskega soka „Elsa" za prsa in proti kaš ju, izdelanega od lekarnarja Fellerja, zlasti v spremenljivih dnevih spomladi in jeseni, ki so tako nevarni pljučom in dihalnim organom. Slabotne osebe in otroci bi ga morali
Odobren od ministrstva za socialno politiko ln
zdravnika pa zaprla, dokler ne bo komisija dognala, če ni deklica morebiti umrla zaradi injekcije.
X Sauiio urevje na ,<uu i.c„otičniu.a. i.ckl nevvyor?ki list poroča o krasnem stanovanju, ki si ga je bil uredil švedsk. kralj vžigalic Ivar Kreuger v nebotičniku v New Yorku. Po Kreu-gerjevi smrti je najel io stanovanje ugleden nevv-yorški zdravnik. Novi najemnik je povabil novinarje, da bi si ogledali naravnost pravljično opremljeno stanovanje pokojnega švedskega ve-likaša. Kreugerjevo stanovanje je imelo devet sob, poleg tega pa seveda več stranskih prostorov in poselskih sob. Vse sobe so krasno poslikali umetniki. Kreuger je imel zelo rad lepo razsvetljavo iu zato je moralo biti njegovo stanovanje krasno razsvetljeno. Svetloba pa ne prihaja v sobe neposredno, žarnice so skrite za prizidki in prižigajo se na krajih, kjer bi človek ne pričakoval stikala. Vsaka soba ima belo, modro in rdečo razsvetljavo. Nekatere sobe imajo na strop h steklene plošče, ki so razsvetljene podobne ognjenim posodam. Preden je Kreuger zvečer zaspal, je razsvetlil svojo spalnieo tako, da bi človek mislil, da je vsa v ognju. Potem je pa naenkrat ugasnil vse luči, le v vseh kotih "o gorele majhne žarnice. Na terasi nebotičnika si je bil uredil Kreuger razkošen vrt. Iz Francije so mu pripeljali več ton prsti in ra vrh nebotičnika je pcsadil češnje in češp'je, poieg tega pa raseta tam dve, zdaj že debeli vrbi. Sadno drevje na nebotičniku dobro uspeva. Ves vrt je ovenčan z modrimi in rdečimi žarnicami. Dva bazena z zlatimi ribicami sta od spodaj rdeče razsvetljena. Sobe imajo stropno prezračevalno napravo, ki je skozi njo prihajal nov zrak, in sicer ^ez poletje ohlajen, čez zimo pa segret. Kreugerjevo navdušenje za barve se kaže tudi v prh štvu. Jedilnica s prekrasnim lestencem ima zeleno pohištvo, zlatozelene stene in črnozelene zastore. Pri eni steni stoji velik zelen gramofon. Salon je v rdeči barvi z mahagonijevim pohištvom Stanovanje je bilo urejeno leta 1927. n oprema je stala 250X00 dolarjev.
jemati vsak dan, ker je, razen tega, da ima prijeten okus, tudi hranilen in koristno vpliva na te'esno moč in odpornost. 2 steklenici 50 Din, 4 steklenice 92 Din z omotom in poštnino vred pri
iekaraaarju E V G £ N U V, FELLEKJU Stubčca Donja, Elsatr? 360 (savska banovina).
narodno zdrav e Sp. št. 50D z dne 24. marca 1932	'
Prod sodiščem.
Sodnik: «Priča Klobuštrač, ali veste tako tečno, kaj se je zgodilo, da bi lahko prisegli?*
Klobuštrač: «Točno ne vem, gospod sodnik, prisegel bi pa lahko ...*
Prijeten spomin.
Sobarica v hotelu: «Gospod šef, gost Hlačoper je odnesel iz sobe s seboj rjuhe in odejo.»
Hotelir: «Gromska strela! Zdaj šele razumem, zakaj 1111 je ob slovesu dejal, da jemlje s seboj iz mojega hotela prijeten spomin. .»
t*
Živinorejcem
priporočamo zanje 'ako koristno knjsfe*
ZA SMEH /A/ KRATEK ČAS
Jajca smrde,
Mihec: «Mamiea vam vrača jajca, ki jih je pri vas kupila, ker preveč smrde.*
Branjevec: «Pa vendar tvoja mamica ne misli, da ji priložim še steklen co kake dišave...*
Navihanec.
A: «Zakaj pa hujskate stavku joče, naj mečejo kamenje v okna?*
B: «Ker sem odpuščen steklar.*
C
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavmk piof. di Kern. Okrašent je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsenino;
Sestava živaisitega telesa zdravila "»b-kladki. masiranj drgnjen e o načinu kako se živai prisili da e mirna, o dvi gariju padlih aii doi nih živali o rdnaii ter ka| ie storiti i
raznih slučajih nagle oboiesti. koi pri poškocovansu rogov.poškocb. ko pita in zakovanju pri prišču mec parkiji, opeklini, streli, zlomu Kosti, zvitju, izčlenjen u, izpadu poroanict in maternice, fz-padu danke, vnetju ' vimena, uriski, za-prtiu, koliki, napenjanju goveo n ovac, pri tu inprec metih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedievici, kužnih boleznih itd
! Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živaiili, bi moral imeti iO knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vied Din 36-50, se naioč?
v knjigarni Tiskovne zadruge v Lmbliani
Selenfcurgova ulica št. 3
in širite

v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, tla si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. 'Jo potrjuje mnogo zahval. Ce želite tudi Vi deia in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domala pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubar jeva ulica št. 2, oddelek 5.
Uporablja se pri oslabljenih živcih, pri izmuče-nosti, pri popolni nevrasteniji. Zalit'va;te brezplačno detajlno literaturo: i>eograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovi«.
« K A L E F L U I D » se prouaja v vseh lekarnah in drogerijah.
Odobreno od ministrstva za socijaluo politiko in narodno zdravje, S. broj 5300 z dne 28. marca 1932.
Zaročenci in zaročence!
Preden stopite v zakon, narodne takoj novo došio zanimivo in jako poučno knjigo, v kateri so navodila o zakonskem živ-ijeniu, o spolnem občevanju, o prvi poro< nt noči, navodila za časa no cčncsti, dojenja, menstruacije, o spolnih boleznih in o zablodah spolnega živijenia. Za mladino e knjiga nepr merna. — Kdor poj-lje v pismu 20 Din, se mu pošlje knjiga franko na njtf v naslov. Po povzetju Din več. — Pošilja si u skretno po poš>i. AMBRO/ilČ, L'uol ana, poštni pr dal 74.
Najnovejše dvonolo z motorčkom 1'/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški	vozički za igrat
in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
»TRIBUNA" F B. L., tovarna dv0K0ies .u otroških vozickor Ljubljana, Kariovška cesta št. 4.
MALI OGLASI
Brezobrestno posojilo
za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje <Zadruga», Ljubljana, poštni predal 307. — Sprejme zastopnike! 343
Priporočam in-nudim
svoje mlevske izdelKe po najnižjih cenah..S p r e-jemam tudi domačo pšenico v m lete v in zamenjavo. Valjčni mlin Fran Ju-v a n, Srednje Gameljne. r>0šta St. Vid nad Ljubljano.	353
352	Posestvo
v okolici Ljubljane vzamem v najem. Ponudbe na S. Stepančiča, poštnoležeče, Blanca pri Sevnici.
CPOZORILO SVIMJEREJCEM.
Znamenit belgijski preparat, poznan širom sveta, ki preprečuje bolezni pri prašičih in jih zdebeli za dva do tri mesece prej. Tovarna tega izbornega preparaia je v želji, da ga izkoristijo vsi rejci, vkliub krizi oklenila, da ponovno zniža cene.
Izkoristite priliko in kupite takoj pri svojem trgovcu originalen zavojček z okoli 800 grami, ki stane sedaj samo 23 Din, pa se naglo prepričate o resničnosti naših navodil.
GARANCIJA. Za primer neuspeha sprejmemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v svojem okolišu ne dobite, pišite nam, da ga vam pošljemo vsako količino. Navodilo vsakemu zavojčku pridano v našem jeziku.
Generalni zastopnik za dravsko banovino
JOSIP JUNC, Vrtača št. 4/II.
Za uas, ki ste potrebni miru in razuedrila! Za uas, hi ste potrebni oddiha 5
Za vas, ki v težkih bojih za obstanek in v velikih skrbeh sami ne morete poslati svojih misli v čudoviti svet fantazije, da bi se tako
vsaj za kratek čas umirili in odpočili,
so romani iz »Jutrove« knjižnice dragocena pomoč, ker razbijajo najmočnejše spone, v katere so zakovane vse vaše misli in vsa vaša duša v vsakdanjih skrbeh in težavah. Knjige vas popeljejo v nov svet, vas za nekaj časa rešijo vseh skrbi in vam tako nudijo najboijše razvedrilo in oddih, iz katerega črpate potem nove moči za uspešno delo in za zmago nad vsemi težavami. Po duševnem razvedrilu ste deležni tudi toliko potrebnega zdravega spanja, ki so vam ga prej kvarile težke skrbi.
Vse čudovitosti fantazije, poleg tega pa tudi mnogo poučnega in potrebnega vam nudijo te knjige. Novo življenje, raj v krasni prirodi pričara »Onkraj pragozda*, »Tigrovi zobje« ti dajo mnogo misliti, pri tem pa spoznaš in občuduješ velikega junaka in bistroumnega detektiva Arsena Lupena. V fantastični krog ameriških banditov, ki so potopili in izropaii največji luksuzni parnik, te povede »Rdeča megla«. V »V krempljih inkvizicije« najdeš predstavljene strašne človeške zablode iz dobe inkvizicije, v romantičnem vrvenju, ki pa razkriva tudi mnoge zgodovinske dogodke in skrivnosti, spoznaš Papežinjo Fausto in junaka Pardaillana, Pater Kajetan pa je vzor duhovnika, ki je moral zaradi svojega čistega značaja marsikaj pretrpeti. V knjigi »Zvestoba do groba« so drastično opisane spletke na dvoru francoskega kralja Henrika III., našteli pa bi lahko še razne druge enako mične romane in zgodbe, ki imajo vse vrline zelo zanimivega čtiva. Ko prečitaš le eno od teh del, boš z veseljem opazil, kako zdravilno vpliva zanimiva knjiga na misli in na živce.
Oskrbite se zaradi tega s knjigami za vso dolgo zimo! Knjige so tudi najboljše darilo za Miklavža in za Božič. Nabavo knjig hočemo omogočiti vsakomur, zato pa jim od danes naprej (do 25. decembra) znižujemo cene. Zlasti globoko bomo znižali cene knjižnim skupinam, da si jih lahko nabavi vsaka družina.
Knjige dobite v Ljubljani v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v upravi »Jutra« v Knafljevi ulici. Naročite in plačate pa jih lahko tudi v vseh podružnicah »Jutra«: v Mariboru, Celju, v Novem mestu, na Jesenicah in v Trbovljah. Tekom treh dni vam jih bomo poslali po pošti.
Spodnjo naročilnico izpolnite točno in jo pošljite v upravništvo »Jutra« v Ljubljano, ali pa jo oddajte pri najbližji podružnici »Jutra«, kjer naročene knjige tudi plačate. Skupine knjig in cene so naslednje:
h skupina knjig iz zbirke »Jutrove" knjižnice.
Vsot skupina stane broširana Din 50.—,
vezana Din 80.—, poštama Dim 7.—. Anton MeLik, Do Ohrida in Bitolja (potopis),
Oskar Hubicki, Roman zadnjega cesarja
Habsburžana, Stanley Weymam. Rdeča kokarda, Zane Grey, Železna cesta, Staroslav, Gostilne v stari Ljubljani, Aleksander Dumas, Zvestoba do groba.
II. skupina knjig iz zbirke »Jutrove" knjižnice.
Vsa sirupi na stane broširana Din 60.—,
vezana Dh 100.—, poštnima D:n 7.—. Sinclair Gluck, Zlati panter, Cevre Richter-Fnch. Rdeča megla, Claude Farrere. Gusarji. Michel Zevacco. V krempljih inkvizicije, Jean de k Hire, Lucifer.
III.	skupina knjig iz zbirke ..Jutrove"
knjižnice.
Vsa skupina sitame broširana Din 60.—, vezana Din 100.—. poštnina Din 7.—.
James OIiwer Curwood. Onkraj pragozda, Gustave le Rouge, Misterija, Maurice Leblanc. Tigrovi zobje, O. Phillipis Oppenheim, Milijonar brez
denarja, M Zevaco. Papežinja Fausta, E. G. Seliger-Brat. Ugrabljeni milijoni.
IV.	skupina knjig iz zbirke ..Jutrove"
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 60.—, vezana Din 100.—. poštnima Din 7.—.
J. O Curwood. Lov za ženo,
Artur Bern ede, Belfegor,
Jack London. Roman treh src,
Donald Keyhoe. Gusar v oblakih,
Frank Heller, Blagajna velikega vojvode.
V.	skupina knjig iz zbirke ..Jutrove"
knjižnice.
Vsa skupina srane broširana Din 60.—. vezana Din 100.—. poštnina Din 7.—.•
Marcel Priollet, Seržant Diavolo, Rene la Bruyere, Hektorjev meč, Veridicus. Pater Kajetan. Aleksander Dumas. Zvestoba do groba. Frank Heller, Blagajna velikega vojvode
VI.	skupina knjig iz zbirke »Jutrove"
knjižnice.
Vsa skupina stane broširana Din 60.—, •ezana Din 100.—, poštnina Dim 7—.
Anton Meliik, Do Ohrida In Bitolja, Oskar Hubicki, Roman zadnjega cesarja
Habsburžana, Emerson Hough. Možje, Staroslav Gostilne v stari Ljubljani, Veridicus. Pater Kajetan, Jean de la Hire, Lucifer.
»Življenje in svet".
Poljudno znanstvena in pripovedna tedenska revija.
Prav priporočljiva za družine z uikaželjno
im srednješolsko mladino. Na razpolago so kompletni zvezki za prvih 7 knjig.
Cena zvezkom za eno kompletnih knjig
Din 20.—.
Ce vzame kdo 3, ali več knjig, knjiga po Dm 15.—
Poštnina za posamezne knjige Din 3.—..
Seznam knjig in znižane cene za posamezne knjige iz »Jutrove" knjižnice.
Heller: Blagajna velikega vojvode Dim	10.—
Farrere: Gusarji.........10,—
Hire: Lucifer .........15,—
Leblanc: Tigrovi zobje . . , ,	»	15.—
Veridicus: Pater Kajetan . . »	»	15,—
Dumas: Zvestoba do groba . »	»	15.—
Curwood: Onkraj pragozda , .	>	10.—
Rouge: Misterija	15.—
Huibicki: Rom^n zadnjega cesarja Habsburžana......Din 15.-
London: Roman treh src , , , Bruyere: Hektorjev meč . , , Zevacco: Papežinja Fausta . » Curwood: Lov na ženo .... Seliger-Brat: Ugrabljeni milijoni Oppenheim: Milijonar brez denarja .........
Staroslav: Gostilne v stari LJubljani ..........
Melik: Do Bitolja in Ohrida . , Grey: Železna cesta . . . . . VVeimamn: Rdeča kokarda , . .
Sinclair: Zlati panter.....
Zevacco: V krempljih inkvizicije ..........
Priollet: Seržant Diavolo . , ,
Hough: Možje...... ,
Keynhos: Gusar v oblakih • . . Bernede: Belfegor ......
Richter: Rdeča megla . . . , ,
15.-i
M.— 20.— 15.— 20,—
10-
10.— 10.— 20,— 20.— 15.—
30.-, 25.-4
20— 20.—, 15—
Vse navedene knjige imamo tudi vezane na zalogi. — Vezava za vsako knjigo Din 8.—.
Miklavž in Božiček ne smeta poznati krize, otrok pa je ne razume.
Bistvo otroške mladosti je zahteva sreče in veselja in svet, naj bo še tako trd in skop napram odraslim, mora otrokom to nuditi. Marsikatera dobra mamica in očka sta v velikih skrbeh, na kak način bosta mogla Miklavž in Božiček v teh hudih časih osrečiti njihove malčke. Kakor vedno doslej, tako tudi tokrat radi prevzamemo del teh skrbi nase.
K osrečevanju mladine smo radi ob vsaki priliki prispevali po svojih močeh in poskrbeli smo tudi letos, da Miklavžu in Božičku ne bo težko oskrbeti primernih darov, med katerimi ne bo manjkalo mladinskih knjig, ki prineso v vsako družino toliko nedolžnega veselja in sreče.
Knjige »Jutrove" mladinske knjižnice, ki nudijo otrokom poln koš veselja in radosti in jih na zimo pri* jetno umirijo, so sledeče:
Prigode porednega Bobija
Sinko Debelinko
Prigode gospoda KozamurnS.a
Janko in Stanko
Skok, Cmok in Jokica
Bratec Branko in sestrica Mica
Sambo in J oko
Osel gospoda Kozamurnika
Vrtismrček in Šilonoska
Popkins
Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—
Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5.—
Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Dim 3.—
Posamezna knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2.—
G. Th. Pot man:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Naši romani so kot filmi najbolj napete in razburljive zgodovinske in fantastične vsebine. Nobenih dolgočasnih opisovanj. Napeti in razburljivi dogodki, katerim sledijo zopet dogodki polni prisrčnosti in vzgledne junaške ljubezni, se vrstijo s kinematografsko hitrostjo. — Naročite si jih takoj po naročilnici ali pa v najbližji „Jutro-vi" podružnici, da ne boste prepozni.
Podružnice „ Jutra" se nahajajo: v Mariboru C Gosposka ulica), v Celju (Kocenova ulica 2), v Trbovljah, na Jesenicah in v Novem mestu.
Upravništvo ..Jutra" t Ljubljani.
Podpisani naročam sledeče knjige:
Skupino I., II., HI., IV., V., VI. za.........Din_
Posamezne knjige:__ _
Poštnina . .
Skupaj . . . Din
Iznos sem vplačal pri podružnici .Jutra* ▼
Iznos sem nakazal po poštni položnici. — Iznos nakažem, ko prejmem poštno položnico. Neustrezajoče prečrtajte!
Knjige pošljite na naslov:
79.
. . . priletel baS na kolena neke gospe, ki je sedela 8 svojo prijateljico v nihajočem •sinička. Obe daini sta se ustrašili, da nikoli tega.

G. Th. Rotman:
Janko in Stanko
Skozi eno izmed odprtih oken sta zletela naravnost v dvorec. Tam je zadovoljno sedel stari bogataš in pušil vodno pipo: SST1 SST! Tedajci p« so se zganili zasto-ri; slišal je sko-k, toda videl ni ničesar. Toliko, da ni od strahu izgubil copate. »Ali boste takoj izpustili ubogega najemnika in njegovo ženo?« je kriknil Stanko s kar moči strašnim glasom. — »Ne, najprej morata plačati najemnino,c se je zadri stari hudobnež, vendar mu je bil glas dokaj bo-
G. Th. Rotman:
6. Th Rotman:
Osel gospoda Kozamurnika
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
Reskt mahoma s« je odlomil eel kos ograje; osel in toi sta radenski zletela ptt (epih tulipanih in tisti mah, ko je gospod Kozamurnik dokončal svoj govor, se je tratil aesul res pomoL
Debeluh in Debelinko sta vstala in sta šla za ježem. Prišli s o do majhne hišice; jež je 8 palico potrkal na vrata in velikf racak je stopil na prag. »Prepelji ta dva palčka, brodnik,« je velel doktor Vohljat in je plačal prevoznino,
G. Th. Rotman;
Bratec Branko in sestrica Mica
(Pravljica s slikami)
(Ponatis prepovedan)
»iBal si se 1«, da ti ne bi navili ure, pa si hotel poiskati sestrico, preden se vrneta roditelja domov. Tako blizu si bil pri očetu in materi in vendar si se splazil ob njiju kakor tat in se šel igrat z razposajenimi