Knjiga Slovenska XIX. veku. Vojteh Kurnik (Adalbert Kurnig) r. 9. avg. 1826 v Tržiču, kolar, pozneje v Ljubljani stolar, u. 3. nov. 1886. Nabiral je narodne pesmi, slovenske pregovore ter priobčevati jel v a) Slov. Bčeli 1. 1852, t. III., 1. 1853. t. IV., v Janežičevem »Cvetju slovanskega naroda" 1. 1852, v Glasniku 1. 1854, Šolskem Prijatlu 1. 1855, Slov. Koledi I. 1858, Glasniku 1. 1859, kjer se nahajajo pregovori, kitice slov. pregovorov, prislovice, narodne 21* pesmi na pr. Škandrova Mica itd., zapisal — nabral V. Kurnik. — Glej tudi Besednik 1. 1875 — 1878, kjer se nabajajo nektere pesmi njegove na pr.: Moja domovina. Denar. Roža deklet. Vračilo sveta itd. b) Novice 1. 1854: Prihod pomladi; Slovo planinarja. aTa pesmica je preprosta cvetlica rodoljuba, ki se bolj z rokodelstvom kakor s pesništvom peča; vendar ga žene serce včasih kako domačo zapeti (str. 312)". — L. 1856: Novoletuica. Predpustna (po Vodnikovi meri). Mlinar na sinertni postelji (Pravlica slovenskega naroda). Prebrisaui koiet. Rokodelec popotnik (Dobrovoljka). Pod oknom. Lovska. — L. 1857: Predpustna. Beg pred plohom (Pravlica slov. naroda, v 40 razstavkih). Teržiška dolina, v 14 kiticah. Lan (po geslu Prešernovein). Železna cesta. Vinski brat. Vračilo sveta. — L. 1858: Predpustna. Veliki kovači. — L. 1859: Predpustna. — L. 1860: Rokodelska. Rotarski fant. Zadovoljni Teržičan. Predpustna. Pekvata krača (cf. Proklete grablje). Gomiljski zdravnik. V spomin Matiju Hribarju, kolarskemu mojstru in posestniku. Senožeška. Vesela novica (o vinu). — Prve tri je v katoliški družbi rokodelskih pomočnikov o božičnem kiesu sam deklamiral. Kedar konča ^Rokodelsko", pravijo Novice, ni bilo ploskanja pred ne konca ne kraja, da se je pesnik vdrugič na odru prikazal in je v veselje poslušavcoiu začel drugo »Rotarski fant", in spet je donel vesel ropot od vseb krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še z eno, ki jo je zapel od svojega lastnega doma pod naslovom: Zadovoljni Teržičan. Sem Teržičan,Štruklje rad jem,Vname se plesKo gnjezdo tič Deleč poznan;Vince pijem, Jez sem vmes;Ljubim Teržič, Delam in pojem,K mamki beržanklSučem dekletaKjer se zdeluje Rad sem šteman.Najrajši grem.Bistrih očes.Kosa, mešič. Mi diši jed,Kjer diši kljun,Kdor me pozna,Da sem le zdrav, Kaša, podmet,Purmau, kapun,Rad me imaVse mi gre prav, Žganci in krape,Serna, beržole,Bodi drugodiBog daj, da srečno Tudi trjjet. Nisem begun.Ali domi.Smert bi prestal. MBravci Novic že zdavnej vejo, kako bistra glavica je naš V. Kurnik, in danes smo imeli spet pi.ložnost prepričati se, da ga smemo po pravici šteti v versto pravih narodnih pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čelo, kadar Pegaza jezdari, ampak brez vsega truda in brez vsega napenjanja mu pesmi teko tako preprosto in gladko, da je veselje (str. 7)." — L. 1861: Godec pod lipo. L. 1867: Striček Dobersvet. L. 1868: čast poštenim siromakom. L. 1870: Pesem za kratek čas skoval v 16 kiticah V. Kurnik. Kdo je mar? Na primer bodi: V v o d. Bilo je v viharni noči —Ko to slišim, se zavzamem, Se še spomnite o toči,Hitro od počitka vstanem Ki je sula iz nebes —Ter zapišem: nKdo je mar?" Ko me Vila obiskala,Od te dobe me ni Vila Zdajci vstati ukazala,Ne trenutka zapustila; Ter mi pravi: skleni vezJaz opeval ž njo sem dnar. Zopet z manoj zapuščeno,Tu jo znaš, moj bralec, brati, l'evcev slavskih kdaj cenjeno.Kedar češ in kolkorkrati: nKdo je mar?"nKdo je mar?" Mi zapiši pesem enoSkazkov, prosim, ne kazati, Iu opevaj sami dnar.Saj ni pisano za — dnar! c) Danica kaže 1. 1856 št. 14 — 16 njegovo jako zanimljivo: Kralj Rastislav. L. 1863: Sedanji svet — s pristavkom: Nekoliko natorue poezije sine regula itd. d) Vodnikov Spomenik 1. 1859 str. 137— 140: Poštengana kaša (DomaČa prigodba). Koprivnik o poletji (Dečve strezite — Eožicam, — Vode prilite — Nageljnam itd.). nVojtebov brat, kolar in hišni posestnik v Tržiču, inia vso zapuščino rajnega pesnika. Z veliko marljivostjo si je iz posamezuih papirčkov v lepo knjigo spisal vse pesmi Vojtehove, in spredaj je prilepil fotografijo njegovo. Pesrai je menda 120, pregovorov pa kdo ve koliko — cele 4 zvezke itd." — To bodi na znanje BZvonu", kteri nabira gradivo za životopis tega originalnega moža, ki je poleg Andrejaša, Vodovnika, Frankolskega in drugih zaslužil, da se ga spomiDJamo in niu priznavamo čast, katera mu gre itd. (1887 str. 632)«. Dr. JEtbin Henrik Costa r. 18. okt. 1832 v Novem Mestu, gimnazijo dovršil v Ljubljani, doktorstvo niodroslovja in pravdoznanstva v Gradcu, odvetnik, deželni in državni poslaiiec, vitez Franc - Jožefovega reda, župan, predsednik Slov. Matici itd., u. 28. jan. 1875. — Oče mu je bil Henrik Costa, r. 1799 v Ljubljani, vodja c. kr. colstva, u. 21. apr. 1870. Pisaril je deloma v domoljubnem smislu, marljivo deloval zlasti v družbi kraetijski in zgodovinski (Vid. Mitth. des histor. Vereins, Illyr. Bl., Carniolia), in prikupil se je posebno s knjigo: nReiseerinnerungen aus Kraia" von Heinrich Costa. Mit Ansichten von Laibach, Neustadtl, Veldes u. Lueg. Laibacb, 1848. 8. 266. Druck Eger. — Sin Etbin bil je vzgojevan nemški; kot dijak poprijel se je slovenščine, in prvi nezreli sad dotičnega učenja njegovega je bil neki a) Hitri Slovenc. Schneller Slovene. Ohne Lehrer in 24 Lectionen . . v. Janez Cbelarčki. 1851. Gratz. Ludewigh. — Pisaril je s prva nemški, vendar tudi na korist in slavo naši doraovini n. pr.: Denkbuch der Anwesenheit All. Maj. Franz Josef u. Elisabeth in Krain. 1857. — „Mittheilungen des histor. Vereins fiir Krain". Unter Dr. E. H. Costa's Redaction September 1856 bis Marz 1858. — Die Adelsberger Grotte, mit einem Situationsplane desselben. Laibach 1858. 8. 54. — Prvo slovstveno delo, skterim se je Slovencem poslavil, pa je: b)Vodnikov Spomenik. Vodnik-Album. Na svitlo dal Dr. E. H. Costa. V Ljubljani 1859. XI. str. 268. S spisi 86 pisateljev in štirimi na kamen tiskanimi dokladami. Nat. Kleinmayr - Bamberg. — Sam je spisal nPredgovor" (slov. in nemški) pa »Biographische Skizze Vodnik's (str. 3—8)". Prvo njegovo povabilo zastran bukev v Vodnikov spomin se nahaja v Novicah 1. 1857 str. 358, napoved in vabilo k naročevanju 1. 1858 str. 34, in naznanilo dovršenja 1859 str. 195. Dotlej je po Novicah vrlo priobčeval znanstvene pomenke v zgodovinskem družtvu Ljubljansketn in to slovenski. c) Postojnska jama. Popisal Dr. E. H. Costa. Tej knjižici je tudi priložen črtež postojnske jame. V Ljubljani 1863. 8. 48. Zal. Giontini. Nat. Blaznik. d) V Novicah se nahaja na pr. 1. 1863: Nekoliko besed o telovadstvu. Govoril Dr. E. Costa. L. 1864: Kaj je zgodovina? Kako se piše zgodovina? L. 1867: Načrt za izdajo naučnega slovnika. Še enkrat o naučnem slovniku. Sporočilo o kmetijskem shodu na Dunaji. — »Sporočilo o triletnetn oskrbovanji mestnih opravil v Ljubljani od junija 1864 do tnaja 1867" je tudi posebej natisnjeno slovenski in nemški. V Ljubljani 1867. 4. 21. — Razni govori v deželnem in državnem zboru. Zadnjikrat se je z ozirom na BSlov. Naroda" članek: MDr. Costa in njegove zasluge za siovenski narod" (št. 231) oglasil sam v Novicah 1. 1873 str. 337—339 s poslanico: »Svojim rojakom", kjer proti koncu pravi: nSrce mora boleti vsacega rodoljuba, ako vidi, kakošen je stan slovenskega naroda v tem važnem trenutku. Namesti da bi složni delali za sijajno zmago o prvih neposrednih volitvah, rušimo vse, kar se je zidalo pod vodstvom Bleiweisovim skoz več desetletij. Na razvalinah narodne edinosti še le se bodo tožili tisti, ki so nesrečnega razpora krivi: tisti, ki so prvi enostranski volilni shod sklicali, in prvi svoje enostranske kandidate stavili. Le narod naš bode žalibogl trpel žalostne nasledke takega dejanja . . . Bolj, kakor puhlih fraz svobode in ornike treba nam je složnosti, edinosti v hudi borbi sedanjega časa! Z veseljcm sem delal in delam za svoj narod, rad pa tudi piepustim težavno bojišče vsakemu drugemu, ako mene narod naš več ne potrebuje. Svojega prepričanja pa ne bom nikdar in po nobeni ceni predrugačil, in zmirom zvest ostal našeniu geslu, ki je resnično cel prograrn: Vse za vero, dom, cesarja!" (cf. Jezičnik XXV. Dr. Razlag). e) Koledar SlovenskeMatice 1. 1865 kaže, da je Dr. E. H. Costa z dr. Bleiweisom in dr. Vončinom bil v prvem opravilnpm oddelku, ž njima zlagal jej pravila, s«stavil pozneje opravilni red, bil jej ustanovnik in od 15. okt. 1868 tudi predsednik, ter je od 1. 1870 — 1874 vredoval nLetopisa" podučni in zabavni del. Sam je spisal v Letopis Slov. Mat. 1. 1869. I. „0 dvoboji", članek iz zgodovine prava. L. 1869. II. iraa MBib 1 iografia slovenska ali slovensko knjigoznanstvo", kterojeDr. Costa z veliko ppretnostjo sestavljal od začetka 1. 1868 do konca 1. 1873. Razun tega je sestavil: Statistični spregled vseh slovenskih čitalnic 1. 1869. II. in 1. 1874: Prvo desetletje Matice Slovenske, pa vsaj večinoma: Anton Lesar, duhoven Ljubljanske škofije, profesor na c. kr. viši realki, tajnik in odbornik Mat. Slov. (str. 94—100). f) V Slovencu 1. 1874 je nasprot BSlov. Narodu" spisal članek: Gregor VII. in grofinja Matilda (1. 67. 68). Kot vstanovnik in odbornik ,,Katoliške družbe" je vže 1. 1869 o velikem zboru čvrsto govoril o ,,nezraotljivosti papeževi" itd. — 0 smrti skazal se mu je tudi nNarod" nekoliko pravičnejši (1875 št. 25); žalostnice posebne imajo Novice št. 5; Slovenec št. 13 itd. Sicer pa glej: Dr. E. II. Costa. Spisal V. Urbas. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani 1877. 8. 126. Nat. Blaznikovi dediči. — In tudi: nSpomini na dr. E. H. Oosto" v Novicah 1. 1876, pa: rSvojemu jilemenitemu prijatelju dr. E. H. Costi v hvaležen spomin" v Novic. 1877, kjer po omenjenih bridkih borbah naposled poje pesnik Josip Cimperman: Vendar tolažbo imam, slavfli Te bodo zanamci In spominjali zvesto Tebe se, Tvojih zaslug. Josip Novak r. 25. dec. 1833 v Podbrezju na Gorenjskem, sveč. 1859, kapelanoval v Selcih, Žužemberku, od 1. 1871 dekan v Kočevju, u. 11. nov 1883. Popevati jcl v latinskih šolah učenec in prva pesmica njegova se bere a) v Vedežu III. 1. 1850 BZadovoljni". — Jako krepke, dokaj slovanskega duha, b) po Novicah na pr. 1. 1853: Sveti Matija (Legenda). Želja po domačiji; 1. 1854 so: Prodani sin in spokorjeni, razbojnik; 1. 1855: Osoda; Izgled; 1. 1856: Obletnica Francetu Domiceljnu bogoslovcu itd. Novi svet in stari; 1. 1857: Novoletnica; 1. 1858: Žalostinka g. Jurju Kobetu (Vid. Jezičnik XVII str. 16); o Vodnikovem spomeniku; 1. 18G3: Slovstvena drobtinica itd. — c) Vodnikov Spomenik 1. 1859: 0 bitvi (Bratje krepki in Šlovani — Složni na bojišču zbrani!); Spoznanje. — d) Glasnik 1. 1858: Narodne pripovedke iz Podbrezja. I. Od bele kače; 1. 1859: Od večnega čevljarja (šuštarja) itd. — e) Danica 1865: Solzica na grob svojega nepozabljivega prijatla, g. Janeza Voglarja, stolnega kaplana. — f) Narodni Kolediir in Letopis Slov. Matice 1867: Družba sv. Mohora. Beseda vsem rodoljubom. — g) Koledarček družbe sv. Mohora 1868: Slovenska Matica. Njen namen in njena delavnost. — Gl. Zvon 1883 str. 801. — Na primer bodi le v Novicah 1855 str. 56 pa 1856 str. 298: Osoda. Dva golobčeka letela, Skupaj se na hrast usela, Skup na vejici gerlila, Eden druzega ljubila. Prileti z goščave strela — U sercd obž zadela. Novi svet in stari. (Po Uirekem). Svet sedanji pregizdaviJe sledeča prislovica: Hvali se večkrat in pravi:^Svet sedanji v svojem znanji nNaši dedje so še spali,Je v ljubezni dokaj manji, Malo so reči spoznali!"In njegovo umovanje Al morda da tud' resnicaPrazne slame več nažanje". Valentin Lali r. 9. febr. 1833 v Kotuendi, sveč. 1857, služboval v Metliki, Šmariji, Radolici, Šraartinem pri Kranju, od koder je šel k Trapistom, potem k redovnikom vstajenja Kristusovega (Resureksistom), mudil se nekaj časa v Drinopolju, Carigradu, v Rimu; zarad bolehnosti vrnil se je doinu, pomagal v Dolu, služil v ženski kaznilnici v Begunjah, potetn v Naklem, odkoder je šel zopet v Bosno, pastiij. val v Dubici, kjer je bil silovito umorjen v noči od 24. na 25. raajnika 1886. Ranjki je bil čvrst Slovenec; pisal je kratko pa krepko. Slovensko je spisoval vže 1. 1851 v Daničici, v domačem časniku v Alojznici (Slovenec 1886 št. 123); kot bogoslovec pa je spisal šolski mladini prekoristno knjižico: a) Sv. Alojzi, ali šestnedeljna pobožnost v čast sv. Alojzja poleg nemškiga. Pridal je molitve za službo božjo in življenje sv. Stanislava Kostka. Ljubljansk bogoslovec (Valentin Lah). V Ljubljani 1856 12. IV. 310. ZhI. Gcrber. Natis II. 1861. — III. 1867. — IV. 1874. b)VNovicah 1. 1860 je jedernat spis njegov: Bcseda o petju sploh in o petju v šoli (št. 23. 24); 1. 1874 iz Bosne dopis, vabeč Gorenjce v Bosno naraesto v Araeriko itd. c) Pobožni otrok ali podučne in molitevne bukvice za mlade kristjane. V Ljubljani 18C2. 16. 175. Zal. Gerber. — Nat. II. 1865. Spisal V. L, duhoven ljubljanske škofije. d) Danica mu je bila jako priljubljena in pogostoma je dopisoval vanjo na pr. 1. 1864: Dogodbe pri Marii Devici na Brezjah na Gorenskem. L. 1867: Bratje keršanskih šol. čertice o njihovih šolah. L. 1870: A. Vojska laži - liberalizmu, razširjajrao pravo omiko. L. 1871: Misli v prevdark in poterjenje dušnira pastirjem. B. Bratovščine. C. Stanovitnost poboljšanja v misijonu. Stanovske družbe. L. 1874: h, Bosne (Marija-Zvezda) do častivcev presv. R. Telesa. Vrednost in sreča mniSkega stanu. Stopite v red oo. Trapistov v Bosni. L. 1876: Iz Riraa, posebej o Talijanih in Slovenih. L. 1880 — 81: 0 naselbi v Bosno. Marija-Zvezda. Maglaj o Verbasu. Olikovanje Bosne itd. itd. e) Keršanski posel ali bukvice za posle in njih gospodarje, pa koristne tudi drugira ljudem s podukom in vsimi potrebnimi molitvami. Spisal V. L., duboven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1872. 16. str. 384. Zal. Giontini. Nat. J. Feichtingerjevi nasledniki v Lincu. f) Slovenec ima jako zanimljive dopise v verstvoneni in narodoznanskem oziru iz Drinopolja, iz Carigrada, o Bolgarih itd. 1. 1875 — 6. . g) Archiv fiir kath. Kirchenrecht . . v. Dr. Fr. Vering; Mainz 1878 . . ima učeno razpravo: ,,De Boriso seu Michaele I., primo rege christiano Bulgarorum a. 852—888" (str. 274 — 293) in 1. 1879: nDe Borisi seu Michaelis I. regis Bulgarorum successoribus usque ad subjugationem Bulgariae ab anno 888 — 1019" (str. 81 — 121). Auctore Valentino Lah, presbvtero dioecesis Labacensis. V njej se ozira tudi na vire slovanske (Palacky, Jireček, Miklošič, Rački, Palauzov, Drinov, Hilferding, Golubinski, kterega zlasti zavrača) priporočevaje to vsem bogoslovcem katoliškim, da se glede pravoslavja prav spozna resnica. »Kranjci ste pri vseh težavah vendar še srečni. Vidim, da ljudje po premnogih krajih na Ogerskem, Hrvatskem, Dalmatinskeni, posebno pa na Turškem težko težko tijejo naprej s telesnim životom, ah, kako slabo pa z dušnim! piše iz Carigrada. Po sedanji skušnji smem z dobro vestjo in popolnitn prepričanjem reči, da toliko in tako vredjene dušne hrane, kakor je na Kranjskem, nima celi avstrijski iztok in jug, in kolikor zainoieui sklepati iz dušnega pastirovanja tuknjšnjih frančiškanov, ki vsi posnemajo italijansko šego, tudi sama Italija nc, toraj gotovo tudi ne francoska dcžela, ter Španija, ki posnemate Italijo. Naj toraj Slovenci Boga hvale za tako obilno dušno hrano ter jo obračajo duSam v živcž, sicer se jim zamore mesto pogače dati ovsenjak ali kanien. Prepričal pa sein se tudi, da duhovni menda nikjrr ne vživajo fnko splošne časti in veljave knkor |>o Kiiinjskem. Pod dobro drevo se rado hodi sadje pobirat . . . Za Bolgare, za Armene . . inolite še po Slovenskem za-nje, saj je Slovenija v molitvi za zedinjenje razkolnikov prva in največ storila itd." (Slovenec 1875 št. 66). nTolovajski napad na misijonarja Vnl. Laba in grozen umor"; nGovor na grobu" itd. glej Zg. Danica 1886 1. 23. 24. itd. v dopisih iz bosanske Dubice! Blaž Sušnik r, 29. jan. 1834 na Gojzdu nad Kamnikom, sveč. 1862, duhovni poinočnik v Knežaku, potem v pokoju, u. ondi 3. apr. 1866. Dijak je v IV. razredu gininazijskem v imenu svojih součencev za slovo katehetu Jož. Globočniku 1. 1854 zložil sonet, čegar zadnji razstavek se glasi (D a n i c. 1. 29): Po dolgim, trudapolnim delu, dragi! Podaj se v zaželen pokoj počivat, In enkrat v vcčni raj nebcs prebivat! Tako je zapel nFaranam sv. Ane na Gojzdu" o priliki vpeljanja novega duh. pastiija pesem (1. 40), L. 1856 ima a) Danica pobožen spis »Dvanajst ur". — b) Novice 1. 1857: Jeršičeva prepad na Gojzdu itd. — c) Glasnik 1. 1858 kaže nekaj njegovih dopisov o gimnaziji Ljubljanski (str. 107); Narodni pregovori; 1. 1859: Šembilja itd. — d) Vodnikov Sponienik čvrsto pesem: Valentinu Vodniku 3. febr. 1858 (str. 217). — BDopisoval je rajni — Blaž Sušnik — rad slovenskim knjigam in časnikorn, ki jih je bral koj od peivih let tako redno, da mu ne vem enacega učenca bravca listih let. Kar pa je pisal ranjki, bilo je živ ogled notranjega njegovega: poštena besc.da poštenega serca, izgled sedanji mladini, ki zahaja tako rada na polzko ter nevarno polje (Danic. 1866 str. 93)"."