List 21.
Gospodarske stvari.
Kako naj se pripravlja klaja.
Ker,je pripravljanje klaje za živinorejo toliko važno, moralo bi se na to bolj gledati, k. kor se navadno stori. Živalsko telo potrebuje ne le redilnih snovi, ampak tudi svoji teži in naravi primerne in prikladne hrane. Cem bolj se to v ozir jemlje, tem vspešnejše bo krmljenje. Sploh je znano, da mlada živina naravno ne potrebuje take množine krme, kakor stara. Mladi živini dajajmo krepko redilno pičo, ne pa cele kupe slabe klaje.
Da &e pa klaja živini tečnejsa in okusnejša napravi, da se slaba izboljša, da se sploh pametno in varčno vse porabi, jo je treba: 1) zmanjšati ali zdrobiti, 2) zmehčati in 3) kemično pretvoriti.
Konji in ovce naj se le tedaj z zdrobljeno krmo krmijo, če je ne morejo več sami z zobmi zdrobiti; goveji živini in svinjam se pa zrnata piča mora zdrobiti, ker celih zrn njihov želodec ne more prebaviti in toraj nimajo nobenega teka. Suhe moke in klaje živini dajati ni dobro, ker jo v reji zadržujejo. Narede iz moke in klaj v želodcu popaste kepe, katere potem drisko in klanje pouzročujejo.
Klaja in moka naj se zmešajo z rezanico ter namočijo z vodo; kepe se potem ne narede v želodcu in živina vse dobro in lahko prebavi.
Za konje je najbolje oves zmešan z rezanico (V2 do 3/4 kilo) in malo vode zraven. Veliko kćnj ima navado, oves iz korita razpibavati. Z mešanjem z rezanico se temu zabrani in prihrani ne le oves, ampak konji tudi tako mešanico bolje prebavijo. — Vsa slama Daj se na 5 cm. na dolgo razreze z zdobljenim ovsem in krompirjem ali pa le z gorko vodo nameša. Dobrega sena in lepe stročniške slame ni potreba zrezovati.
Mehka, mlada zelenjava naj se zmiraj zreže, z rezanico nameša in potem še le poklada, ker se vse bolje porabi in tudi napenjanje in drisko zabrani. Stara, trda zelenjava naj se tudi zreže; z rezanico je pa ni treba mešati. Ovcam se pusta piča navadno ne zrezuje, ker nobena žival dolge slame tako dobro ne prebavi, kakor ovca. Le takrat, če se jim zrno oljnate preše, repa, krompir itd. pokladajo, naj se rezanica primeša. Oe dajemo živini ne predebeli krompir z oljnatimi pre-šami, naj se krompir dobro izpere, pa nikdar ne zreže, ker zrezan krompir prej žival zaduši, kakor cel.
Repa naj   se nikdar na  štirivoglate  kosce  ne raz-
reze , ker se taki radi v grlu zataknejo. Najboije se prebavi repa, krompir itd., če se popolnem s strojem zdrobi, s suho klajo zmeša in potem poklada.
Za zmehčanje piče je najbolje mlačna voda, ker se tako težko prebavljive in trde snovi v tečnejse pretvore.
Iz zrna se tudi lahko sladje napravlja. Zrno se v vodi namoči pri temperaturi 12—15° C, da začne gnati, potem naj se pa živini daje. Posebno ugaja taka piča živini, ki boleha na glistah, na kužni bolezni v gobcu ali na parkljah.
Skušnje učć, da so voli, ki med kužno boleznijo v gobcu niso nič zavžili, s slastjo po sladi segli. Nek živinorejec je imel 10 parov po tej bolezni okuženih volov. Za skušnjo je 8 parom dajal sladje v gorki vodi po trikrat na dan. Dva para je pa krmil z navadno klajo. Vseh 8 parov je ostalo pri mesu in moči in uže čez 12 dni je opravljal ž njimi lahka dela, druga dva para sta pa zel6 shujšala, ter sta bila še le čez 5 tednov sposobna za lahka dela. Ker je sladje lahko prebavljivo in zelo tečno, pije bolna živina lože in brez velikih bolečin.
Priporoča se posebno za zimo krmljenje po sledečem pripravljanji: Zmeša naj 100 kil krompirja, 3 kile zdrobljene rži in 12 litrov mlačne vode; vse skupaj naj se 8 — 10 ur stati pusti. Prilije naj se potem še nekoliko vode in še le drugi živini podd, ko se je uže nekoliko skidalo.
S kuhanjem in poparjenjem piče pomnoži se ne le prebavljenje, ampak nastane tudi važno pretvorjenje redilnih snovi. Krompir je lahko kuhati; brez velikih sitnosti je pa tudi mogoče seno in slamo pariti. Vspešno je pa parjenje le tam, kjer je uže parnica za druge reči napravljena ali kjer se veliko živine skupaj pita. Večkrat se tudi kislo seno napravlja in sicer po naslednjem načinu: Izkoplje se 2 do 3 metre globoka in 2 metra široka jama z navpičnimi stenami. Najbolje je, če je jama obzidana. Nameče se potem v njo mokra ali suha trava, detelja, repno perje, krompir itd. in vse dobro stlači. Priporoča se tudi do pol procenta soli primešati, da je piča tečnejsa in bolje prebavljiva. Paziti je pa treba, da je vse dobro stlačeno, da ne nastanejo prazni z zrakom napolnjeni prostori. Polna jama se z deskami pokrije in s kamni obloži. Delo je torej skoraj isto, kakor pri kisanji zelja. Ko se malo vsede, pridene in stlači se zopet zelenjava vjamo in potem se voda od vrha nalije.    Polna jama se 1 meter visoko s
162
pr3tjo pokrije. Razpoke in posedanje naj se s tlačenjem odpravijo, da ne pride zrak ali dež do zelenjave.
Ce nam dež pri košnji detelje ali sena nagaja, nam taka skisana piča veliko koristi.