Politiški pregled. * Preosnpra avstrijskega ministr- stra ? Praški nčd,su trdi, da je zvedel iz povsem zanesljivega vira, da namerava ministrski predsednik baron Beck na jesen preosnovati ministrstvo tako, da postane iz pol parlamentarnega popolnoma parlamentarno. Izstopita iz ministrstva minister za pravosodje Klein in minister za notranje stvari Bienert. Na njiju mesti prideta dva parlamentarca. Po intenci.jah ministrskega predsednika ima biti ministrstro sestavljeno (poleg barona Becka) iz 7 Nemcev in 4 Šlovanov. * Kongres sloranskih časnikarjev t Ljnbljani. Kakor poročajo iz Prage, se kongresa slovanskih .asnikarjev v Ljubljani, ki bo 8. in 9. septerabra, udeleži tudi profesor A. Borsenko iz Odese, ki je ponudil 100.000 rubljev v svrho prirejanja vseslovanskih shodov v Eusiji. Borsenko bo na shodu razvil svoj slovanski program. Iz Belgrada javljajo, da se načelnik kraljevskega srbskega tiskovnega urada Iv. Ivanic osebno udeleži kongresa. Iv. Ipanid je izdelal nadrobea naert o ustanovitri slovanskega korespondenčnega urada in bo ta načrt utemeljeval na shodu. Uredništva vseh večjih petrograjskib in moskovskib listov so sklenila, da odpošljejo tudi svoje zastopnike na kongres slovanskih časnikarjer v Ljubljano. Na kongresu v Ljubljani se bo razpravljalo med drugim tudi o izpremembi pravil nZveze slovanskih časnikarjev". Pravila se predrugačijo tako, da bo mogoč pristop k društvu tudi izvenavstrijskira slovanskim časuikarjem. * Za astaro t Bosni in HercegOTlnl. -N. Fr. Presse" piše, da bi bil sedaj priraeren _as, da se dovoli Bosni in Hercegovini ustavo. List pravi, da je mogel program sedanjega razvoja teh dveh pokrajin, ki se je bil zasnoval pred 30 leti, za one čase veljati kakor sijajna izjema, toda časi so se menjali. Kar je bilo pred 30 leti dobro, to je sedaj razdejal najnovejši dogodek v Turčiji. Tudi prebivalstvo v Bosni in Hercegovini se je pričelo baviti z ustavno idejo. Bosnjaki menijo, da, če bi se Bosno in Hercegovino vladalo iz Oarigrada, bi sedaj bila del ustavne države. Je li modro — vprašuje list — počakati, da se ta misel razširja med prebivalstvom ? Je li modro, ne storiti ničesar, dokler si ljudstvo samo izsili ustavo, dočim bi imela sedaj taka koncesija dvojno, da, trojno veljavo, ako se ustavo takoj dovoli. Se li hoče zopet obnoviti v tej monarhiji staro zmoto, da je ta vedno za eno idejo nazaj ? — Budimpeštanski list MMagyar orszag" je priobčil uvodni članek o usodi Bosne, v katerem pra?i, da je povodom dogodkov v Turčiji postalo državnopravno vprašanje Bosne akutno ter da to pospešuje avtonomijo Bosne. Spričo sedanje avstrijske birokraške uprave. je bolje, da je Bosna svoja nego avstrijska. * Grosposka zbornica proti ljudstru. Dve reči je napravila gosposka zbornica, pri katerib je pokazala, da nima srca za ljudstvo. Odklonila je znižanje davka na sladkor ter zavlekla perfekcioniranje melioracijskega zakona. S prvo odklonitvijo je udarila gosposka zbornica zlasti nižje sloje, z drugo pa uapravila velike škodo kmetovalcem. Že tako se dobi bore malo za Ijudstvo iz poslanske zbornice, potem pride pa še gosposka zbornica ter nastopi kar naravnost proti Ijudstvu ! * Hišna preiskava zaradl veleizdajskih dennnciacij na Hrraškem. Kakor poroča rSrbobranu, je prišla v Brojak v Kostajniškem okraju nenadno od zagrebškega sodnega stola sodua komisija z orožniki iskat slik kralja Petra. Komisija je preiskala cerkev in ves župnikov doru. — Našli niso nikakih slik. To je seveda vse Bauchovo delo ! Zopet nov dokaz, kako nizek je ta baron Rauch kakor človek in kako majben in smešen kakor politik ! * Inozemske pošte t Turčiji. V Turčiji imajo svoje pošte sledeee države: Avstrija jih ima 33, Francoska 23, Eusija 17, Angleška 7, Italija 3, Nemčija 1 (v Oarigradu.. * Nore ruske trdnjaTC na Vztoku. Iz Petrograda javljajo, da se je veliki knez Sergej Mihajlovic povrnil iz daljnega Vztoka in prinespl s seboj obsežen na6rt za dolgo vrsto novih trdnjav. * Vendar nekoliko prarice Slorakom. Kardinal Vaszary je odredil, da se mora v ostrogonski bogoslovnici v bodoče slovaščina obvezno poučevati, in sicer tudi za madjarske kandidate, ker je škofija povečini slovaška. * Srbska skupsčina. Po otvoritvi skupščine s kraljevim ukazom je podal naučni-minister Andra Nikolič v imenu vlade deklaracijo, v kateri se naglaša, da obsega delavni program nove vlade edino rešitev proračuna in trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Vodja samostalae stranke Ljuba Stojanovic je podal izjavo, da njegova straaka ne bo delala vladi nobenih težav. Nato se je prečital kraljev ukaz, s katerim se skupščini predlaga proračun in trgovinska pogodba z Avstrijo. * Koliko Madjaror je v Hrvaški. nPesti Hirlap" je te dni priobčil izvodek iz atatistike naseljenib Madjarov v Hrvaški. Po tej štatistiki je v Hrvaški 90.800 naseljenih Madjarov. O tej priliki piše BPesti Hirlap", da je za teh 90.000 Madjarov premalo 45 madjarskih šol. Po statistiki brvaške vlade je pav Hrvaški samo 80.000 ogrskih podanikov, ki se jih prišteva Madjarom. Ali od teb pripada večji del naseljenim madjarskim Nemcem, a pravih Madjarov je v Hrvaški komaj 30.000 — in to so večinoraa železniški uslužbenci. Torej na račua naseljenih ogrskih Nemce? zahtevajo Madjari madjarske šole. * Razlastlter poljskih posester na Prnskem. BGzas" poroča iz Poznanja, da je rekel cesar Viljem v razgovoru z nekim svojim zaupnikom: nŽakon o nasilni razlastitvi setn pač sankcioniral, ker bi bil sic«r nastal reseu notraDji konflikt ter bi bil priraoran, vse ministre odpustiti, ki so se predaleč engaževali v tej stvari. Toda dokler živim jaz, tako dolgo razlastitveni zakon ne pride do veljave." * O splošnem razoroženju. Na banketu mednarodnega mirovnega kongresa v Londonu je govoril ministrski predsednik Asquith, ki je rekel, da na splošno razoroženje ni misliti, ker mora za vse dežele stati na prvem mestu narodna varnost. Toda vojna naj ostane kot skrajuo in zadnje sredstvo. Za ohranitev miru so najpripravnejši medaarodni dogovori, dočim so razne dvozveze iu trozveze miru bolj sovražne, kakor bi si človek mislil. * UstaTa na Tarškem. Dne 3. t. m. je izšel sultanov dekret, s katerim se razglašajo važne ustavne določbe. Dekret obsega več točk, n. pr.: 1. Vsi podložniki brez razlike vere in Darodnosti uživajo popolno osebno svobodo, enake pravice ter iraajo enake dolžoosti na- pram državi in kroni. 2. Nihče se ne sme brez zakonitega vzroka preganjati, pritegniti v preiskavo ali biti kaznovan. 8. Izredna sodišča so t rednih razmerah nedopustna. Vsak obdolženec se mora takoj zaslišati ter dobiti zagovornika. 4. Noben oblastveni organ ne sme brez pismenega pooblastila prestopiti praga kakršnekoli hiše. 5. Vsak državljan se sme poljubno seliti, si nakupiti posestva ter izvrševati -obrt. 6. Tiskovine se ne smejo pred natiskanjem od nikogar kontrolirati. 7. Pisraom se zagotavlja tajnost. 8. Nauk in znanost sta svobodna. 9. Vsak uradaik mora sprejemati svoje ukaze le naravnost od svojega neposrednega predpostavljenega. 10. Državni proračun se mora vsako leto pravočasno javno razglasiti, preden razpravlja o njem parlament. — Sultanov dekret je veliki vezir slovesno prečital na tisoče zbranerau ljudstvu, ki je ob živahnem aklamiranju naročilo velikemu vezirju, naj izroči sultanu zahvalo vsega naroda — Po vseh Tojašnicah so vojaki slovesoo prisegli na novo ustavo.