KA
ZA
LO
ORGANIZACIJA ZNANJA
letnik 11, zvezek 1–2, 2006
h
ttp
:/
/h
om
e.
iz
u
m
.s
i/
co
bi
ss
/o
z/
UVODNIK
^LANKI
Gordana Budimir
Metapodatkovne XML-sheme v knjižničnih informacijskih sistemih
..................................................................................................... ...............2
Tvrtko M. Šercar
Digiteka – prispevek k razpravi o “digitalni knjižnici”
..................................................................................................................19
Robert Vehovec
Google Scholar v sistemu COBISS.SI
..................................................................................................................24
OKROGLA MIZA
Vključevanje cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS
..................................................................................................................26
RAZGOVOR
Dr. Marijan Smolik
..................................................................................................................42
PORO^ILA
Gordana Budimir, Metka Bakan Toplak
Konferenca OpenOffice.org 2005
..................................................................................................................45
Srečko Benčec
Srečanje Technet ESS
..................................................................................................................49
Bojana Lešnik, Tanja Turšek, Matjaž Cigrovski
Posvetovanje Dnevi slovenske informatike 2006
..................................................................................................................53
OCENA
Bibliothek 2007 – Strategiekonzept
..................................................................................................................58
COBISS OBVESTILA
ISSN: 1580-979X
Vpis v razvid medijev MK pod številko 337.
Ustanovitelj in izdajatelj
Institut informacijskih znanosti Maribor
Za izdajatelja: mag. Tomaž Seljak
Odgovorni urednik: mag. Franci Pivec
Naslov uredni{tva
Uredništvo OZ
Institut informacijskih znanosti
Prešernova 17, 2000 Maribor
e-pošta: oz@izum.si
telefon: 02 2520-402
faks: 02 2524-334
Uredni{ki odbor
dr. Sergej Flere, dr. Maksimiljan Gerkeš,
mag. Dragotin Kardoš, mag. Franci Pivec,
mag. Gordana Popović Bošković,
Martina Rozman Salobir, dr. Marta Seljak,
dr. Tvrtko Šercar, mag. Pero Šobot, Alojz Urbajs
Uredni{tvo
Tehnično urejanje: Boštjan Krajnc, Davor Bračko
Lektoriranje: dr. Renata Zadravec Pešec
Oblikovanje naslovnice: Andrej Senica
Tisk
Grafiti studio Maribor
Naklada
800 izvodov
Elektronska verzija
http://home.izum.si/cobiss/oz/
Revija izhaja četrtletno. Cena posamezne številke je
1000 sit. Letna naročnina je 4000 sit, za študente 2000 sit.
Za člane COBISS je naročnina všteta v članarino.
ORGANIZACIJA ZNANJA
Publikacija sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5-odstotni
davek od prometa blaga in storitev na osnovi 7. točke 25. člena Za-
kona o davku na dodano vrednost.
UV
OD
NI
KČasopis Organizacija znanja se dotika treh osnovnih področij: ustvarjanja znanja – znanosti, razšir-janja znanja – oznanjanja, in shranjevanja znanja – poznavanja ali spomina. Tretje omenjeno po-
dročje nikakor ne zadeva zgolj knjižnic, ampak celo vrsto organizacij, ki jim v svetu pravijo “usta-
nove spomina”. V preteklosti so se med temi ustanovami vzpostavili visoki zidovi, zaradi katerih
si je težko predstavljati, da gre v knjižnicah, arhivih, muzejih, galerijah ipd. dejansko za isto stvar.
Vse bolj očitno pa ta istovetnost ni več le konceptualno, ampak tudi praktično vprašanje.
Digitalna oblika “zapisa” briše razlike med nosilci besedila, podobe, tona itd. Uporabniki to zelo
hitro sprejemajo kot veliko prednost in elektronska oprema, namenjena pridobivanju informacij
in znanja, je postala nepogrešljiva sestavina domala slehernega človeškega bivališča na zemeljski
obli. Seveda obstajajo v tem pogledu velikanske razlike, zato govorimo o digitalnem razkoraku, s
čimer se je treba v imenu osnovnih človekovih pravic energično spoprijeti. A to ne sme biti razlog,
da ne bi videli drugega temeljnega problema, namreč odsotnosti obširnih področij znanja v digi-
talni sferi. Značilno je, da večina lažje razume in sprejema potrebo po digitalizaciji “včerajšnjega
spomina”, mnogo manj pa je narejeno za “jutrišnji spomin”.
Ko se pojavi magična beseda “digitalizacija”, tudi pri nas najprej pomislimo, kako bi v nov medij
prenesli najstarejše dokumente ali “včerajšnji spomin”. Nisem še našel pravega pojasnila, zakaj
bi bilo to nujno pri Brižinskih spomenikih, ki so odlično prestali prvih tisoč let in bodo zdržali še
nekaj tisočletij, kar za njihovo elektronsko obliko ne more nihče jamčiti. Vsi tisti, ki se z njimi
znanstveno ukvarjajo, imajo na voljo zadovoljive preslikave. Vendar digitalizacija tistih nekaj
pergamentov najstarejšega slovenskega pisnega dokumenta sama po sebi sploh ni problem, če ne
predstavlja vzorca razmišljanja – digitalizirati je treba vse od začetka! To, kar se danes “rojeva”
kot digitalno – tako se zapisuje domala celotno novo znanje in predstavlja “jutrišnji spomin” – pa
ostaja zunaj zanimanja “ustanov spomina” in neobdelano.
Ni dvoma, da imamo opraviti s prvovrstnim nacionalnim interesom, vendar je EU že pred leti ugo-
tovila prevelike razlike v dojemanju pomena teh vprašanj med članicami in je zastavila tudi skupni
okvir dejavnosti. Aprila leta 2001 so bila v Lundu sprejeta načela in “Lundski akcijski načrt”,
kar so novembra 2003 dopolnili še s “Parmsko listino”. Na teh osnovah delujeta NRG (National
Representatives Group) in projekt MINERVA (Ministerial Network for Valorising Activities – in
Digitisation). EU pa podpira in preko tega koordinira še vrsto dodatnih projektov, kot so: BRICKS,
DELOS, CALIMERA, PRESTOSPACE, ERPANET, DigiCULT, HEREIN, EPOCH, MUSICNET-
WORK, EVA, MICHAEL itd.
Slovenija je vključitev v skupne projekte EU pomenljivo podprla z Nacionalnim programom kul-
ture, ki je postavil informatizacijo za eno od prioritet kulturne politike. Razen za področje knjižni-
čarstva bi ta trenutek težko ugotovili, v kolikšni meri smo uresničili zastavljene cilje, ker uradnih
poročil ni. Ne bo pa daleč od resnice, če zapišemo, da se v Sloveniji zidovi med raznimi vrstami
“ustanov spomina” niso znižali, kaj šele porušili, kar je zgovoren in žal negativen kazalec razume-
vanja novih tehnoloških možnosti in potreb uporabnikov. Le-ti se preko spleta vse pogosteje za-
tekajo v okrilje tuje ponudbe digitalnih vsebin, slovenske institucije pa jadikujejo nad vse manjšo
podporo njihovi dejavnosti.
Dragi bralci, po daljšem času se nam je “zgodila” dvojna številka. Razlog je v prestavljanju termi-
na okrogle mize o vključevanju cerkvenih knjižnic v sistem COBISS, ki smo jo želeli “ujeti” kot
pomemben dogodek za razvoj slovenskega knjižničarstva in za vstop digitalne tehnologije v malo
znane zakladnice spomina.
Franci Pivec
2 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Gordana Budimir
Institut informacijskih
znanosti, Maribor
Kontaktni naslov:
gordana.budimirizum.si
METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNI^NIH
INFORMACIJSKIH SISTEMIH
Izvle~ek
Metapodatki so se v knjižničarstvu uporabljali še v času listkovnih knjižnih katalogov, z avtomati-
zacijo knjižnic in razvojem formatov MARC pa so metapodatkovne sheme dobile pomembno vlogo
pri najrazličnejših funkcijah knjižnične prakse. Kot je tehnologija magnetnih trakov iz šestdesetih
let prejšnjega stoletja vplivala na razvoj zapisov MARC in standarda ISO 2709, tako je razvoj raz-
širljivega označevalnega metajezika XML in orodij za delo z dokumenti XML vplival na razvoj
shem formatov XML za opis in izmenjavo bibliografskih in njim sorodnih podatkov, ki so ekvi-
valentni podatkom v zapisih MARC. Zadnjih nekaj let pa se standardizirajo tudi metapodatkovne
XML-sheme za opis različnih vrst knjižničnega gradiva (digitalnega in nedigitalnega), ki so ne-
odvisne od zapisov MARC. Razvoj in implementacija specifikacij XML Schema, XSLT, XPath in
XQuery je omogočil shranjevanje, iskanje, predstavitev, verifikacijo in najrazličnejšo obdelavo za-
pisov v formatih XML po teh metapodatkovnih shemah. Prispevek opisuje najbolj pogosto uporab-
ljene metapodatkovne sheme v knjižničnih informacijskih sistemih – MARC DTD, MARCXML,
MODS, MADS, METS, BiblioML, DC, ONIX. Zapise v nekaterih od teh formatov je možno pre-
nesti tudi iz vzajemne baze COBIB.SI s programsko opremo COBISS/OPAC z avtoriziranim do-
stopom.
Klju~ne besede
metapodatki, formati in zapisi MARC, metapodatkovne XML-sheme, MARCXML, MODS,
MADS, METS, BiblioML, DC, ONIX
Abstract
Metadata has been used in libraries since the days of card catalogues. With the automation of libra-
ries and the development of MARC formats, metadata schemes have gained an important role in the
implementation of different functions, common to library practice. In the 1960s, the technology of
magnetic tapes influenced the development of MARC records and the ISO 2709 standard. Similar-
ly, the eXtensible Markup metaLanguage (XML) and XML tools for processing XML documents
have influenced the development of XML schemas for description and exchange of bibliographic
and related data, which are equivalent to those in MARC records. In the past few years, we have
started to standardise metadata XML schemas for the description of different types of library mate-
rials (digital and non–digital), which are not dependant upon MARC records. The development and
implementation of specifications, such as XML Schema, XSLT, XPath and XQuery, enables saving,
searching, presenting, verifying and other kinds of record processing in XML formats in accordance
with metadata schemes. This article describes the most commonly used metadata schemes in library
information systems, namely MARC DTD, MARCXML, MODS, MADS, METS, BiblioML, DC
and ONIX. Records in some of the aforementioned formats can also be transferred from the
COBIB.SI shared bibliographic database using COBISS/OPAC software and authorised access.
Keywords
metadata, MARC formats, MARC records, metadata XML schemas, MARCXML, MODS, MADS,
METS, BiblioML, DC, ONIX
M
T
3ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
METAPODATKI
S pojmom metapodatki (angl. metadata) največkrat ozna-
čujemo podatke o podatkih ali informacije o informaci-
jah. To so strukturirani podatki ali informacije, s katerimi
opisujemo, pojasnjujemo in lociramo informacijske
vire in ki nam omogočajo enostavnejše iskanje, dostop,
uporabo in upravljanje s temi informacijskimi viri [1]. V
knjižničarstvu se izraz metapodatki uporablja tudi za vsa-
ko formalno shemo za opis različnih tipov knjižničnega
gradiva. Na primer bibliografski format MARC 21 skupaj
s katalogizacijskimi pravili AACR predstavlja formalno
shemo za katalogizacijo različnih tipov gradiva (mono-
grafskih publikacij, serijskih publikacij, neknjižnega
gradiva, kontinuiranih in integrirnih virov itn.). Sheme za
opis knjižničnega gradiva pa so obstajale še pred nastan-
kom bibliografskih formatov MARC (Machine Readable
Cataloguing) [2], ki so se začeli razvijati v šestdesetih le-
tih prejšnjega stoletja za potrebe avtomatizacije knjižnič-
nega poslovanja. Tako so se kataložni listki, ki vsebujejo
metapodatke za opis knjižničnega gradiva (bibliografski
podatki), lociranje knjižničnega gradiva (lokacijski poda-
tki) in iskanje knjižničnega gradiva (različne klasifikacije
in indeksi), uporabljali v knjižničnih katalogih že dolgo
pred začetkom avtomatizacije knjižnic.
Z avtomatizacijo knjižnic so formalne metapodatkovne
sheme dobile še pomembnejšo vlogo, saj so omogočile
nove funkcije v knjižnični praksi in podprle razvoj digi-
talnih knjižnic. Tako je v Kongresni knjižnici (Library
of Congress) leta 1966 nastal tudi bibliografski format
MARC za izmenjavo bibliografskih in njim sorodnih
podatkov v strojno čitljivi obliki med različnimi raču-
nalniškimi sistemi. Iz tega formata so se kasneje za po-
trebe drugih okolij in držav razvile različice formatov:
USMARC v ZDA, CAN/MARC v Kanadi (iz njiju je
leta 1999 nastal format MARC 21), UKMARC v Veliki
Britaniji, UNIMARC in njegove različice v evropskih
državah. Format UNIMARC, ki ga je IFLA (International
Federation of Library Associations and Institutions) prvič
objavila leta 1977, je glede na starejše formate MARC
vseboval s stališča metapodatkov, nekaj naprednejših zna-
čilnosti, kot je na primer mehanizem povezovanja preko
povezovalnih polj [3].
V času nastanka bibliografskega formata MARC je bil
magnetni trak glavni fizični nosilec podatkov v računal-
niških sistemih. Podatki so se na magnetni trak zapiso-
vali in z njega odčitavali sekvenčno [4]. Format MARC
je podpiral ta način shranjevanja podatkov z ustrezno
strukturo bibliografskih zapisov. Tako so podatkovni ele-
menti s kataložnih listkov preneseni v določene elemente
formata MARC – polja bibliografskih zapisov s trošte-
vilčnim identifikatorjem. Takšna struktura bibliografskih
zapisov je bila kasneje prevzeta v standard ISO 2709
(Format for information exchange) za izmenjavo poda-
tkov med različnimi računalniškimi sistemi [5]. Format
zapisov ISO 2709 pa ni primeren za obdelavo zapisov
znotraj računalniških sistemov, ker je zelo kompleksen,
za uporabnike nečitljiv in zahteva razvoj zapletenih pro-
gramov za obdelavo vsebine takšnih zapisov.
Razvoj računalništva in novih fizičnih medijev za shra-
njevanje podatkov je omogočil nesekvenčno shranjevanje
podatkov in njihovo obdelavo v računalniških sistemih.
Pojavili so se formalni označevalni jeziki, ki so omogoča-
li strukturiranje podatkov. Eden od prvih standardiziranih
označevalnih jezikov je bil GML (Generalized Markup
Language) [6], ki so ga konec šestdesetih let prejnjega
stoletja razvili v podjetju IBM. Na njegovi osnovi je leta
1986 mednarodna organizacija za standardizacijo ISO
(International Organization for Standardization) razvila
jezik SGML (Standard Generalized Markup Language)
[7, 8] pod oznako ISO 8879:1986. SGML se je hitro začel
uporabljati tudi kot format bibliografskih zapisov. Ker pa
se je SGML pokazal kot preobširen in prekompleksen za
implementacijo v informacijskih sistemih in svetovnem
spletu, je konzorcij W3C (World Wide Web Consortium)
na osnovi njega razvil nov označevalni jezik XML (eX-
tensible Markup Language) [9]. XML je enostaven,
fleksibilen, tekstovni format, ki je presegel svoj prvotni
namen, da pokrije široko področje založništva [10].
Na področju knjižničarstva se formirajo različni projekti
za uporabo formata XML v knjižničnih informacijskih
sistemih. O uporabi formata XML v digitalnih knjižnicah
je na svetovnem spletu formiran tudi forum XML4Lib
[11]. Največ projektov se nanaša na definiranje ustreznih
specifikacij formata XML bibliografskih in njim sorodnih
zapisov za določene formate MARC. Nekateri od njih se
ukvarjajo tudi z razvojem programskih orodij za konver-
zijo obstoječih zapisov v format XML in obratno, ter za
prenos, validacijo in predstavitev teh zapisov. Prednosti
strukture zapisov MARC v sintaksi XML so: prenos in
konverzija zapisov v druge metaformate je enostavnejši
(npr. s transformacijami XSLT); z obdelavo zapisov v
formatu XML je lažje pridobiti analitične podatke in vali-
dirati zapise; zapisi XML so čitljivejši za uporabnika kot
zapisi ISO 2709; programe za obdelavo teh zapisov je
dosti lažje razvijati kot programe za obdelavo zapisov
ISO 2709, ker je za delo z dokumenti XML razvitih že
veliko orodij v različnih programskih jezikih in za različ-
ne platforme. MARC Standards Office v okviru Kongres-
ne knjižnice, ki skrbi za razvoj formata MARC 21, inten-
zivno razvija različne formate XML - zapisov po formatu
MARC 21 in ustrezna orodja za njihovo obdelavo, ki jih
uporabniki lahko uporabijo v svojih sistemih kot odprto
kodo [12].
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
V nadaljevanju so podrobneje predstavljene metapo-
datkovne sheme, ki se uporabljajo v knjižničnih infor-
macijskih sistemih kot formati zapisov SGML/XML po
bibliografskih formatih MARC (MARC SGML [13],
MARC XML [14], MARCXML [15], BiblioML [16]),
kot tudi samostojne metapodatkovne sheme XML za opis
bibliografskih podatkov – MODS (Metadata Object De-
scription Schema) [17], normativnih podatkov – MADS
(Metadata Authority Description Schema) [18] in poda-
tkov o digitalnih objektih – METS (Metadata Encoding
& Transmission Standard) [19]. Opisana sta tudi XML-
formata DC (Dublin Core) [20] in ONIX (Online Infor-
mation eXchange) [21] za opis bibliografskih metapodat-
kov, ki se uporabljata za iskanje in predstavitev teh poda-
tkov na svetovnem spletu ter za izmenjavo bibliografskih
podatkov med bibliografskimi in drugimi informacijskimi
sistemi (npr. založniškimi). Vsi ti formati XML se upo-
rabljajo tudi v najnovejših protokolih in spletnih servisih,
kot so Z39.50 [22], OAI–PMH (Open Archives Initiative
Protocol for Metadata Harvesting) ali SRU/SRW (Se-
arch/Retrieve URL service and Search/Retrieve Web Ser-
vice). Razvoj osnovnih specifikacij XML (XML Schema
1.0 [23,24,25], XSLT 2.0 [26], XPath 2.0 [27] in XQuery
1.0 [28]) in njihova implementacija so omogočili uporabo
XML–formatov MODS, MADS in METS ne samo za
izmenjavo podatkov, ampak tudi za shranjevanje meta-
podatkov o knjižničnem gradivu v podatkovnih bazah, za
iskanje, obdelavo podatkov v knjižničnih informacijskih
sistemih in pri implementaciji različnih bibliografskih
servisov.
MARC DTD
MARC Standards Office je v sredini devetdesetih let
prejšnjega stoletja začel razvijati specifikacije DTD [29]
za dokumente SGML, ki bi zajele vse koncepte formata
MARC brez izgube podatkov. Pri projektu razvoja teh
specifikacij in orodij za konverzije formata MARC v
format SGML so lahko sodelovali vsi zainteresirani upo-
rabniki. Tako je maja leta 1996 nastala prva verzija dveh
specifikacij DTD, ki sta pokrivali pet formatov MARC:
MARC Format for Bibliographic Data, MARC Format
for Community Information, MARC Format for Hold-
ings Data, MARC Format for Authority Data in MARC
Format for Classification Data. Programi za konverzije
zapisov iz formata ISO 2709 v format SGML so se začeli
razvijati leta 1997.
Specifikacija MARC DTD definira gramatiko za prikaz
zapisov MARC po standardu SGML tako, da je za vsak
podatkovni element formata MARC definiran poseben
element SGML, kar omogoča podrobno validacijo zapi-
sov. Imena elementov SGML (tags) za polja in podpolja
zapisov po formatih MARC Format for Bibliographic
Data, MARC Format for Community Information in
MARC Format for Holdings Data se začnejo z oznako
mrcb, po formatih MARC Format for Authority Data
in MARC Format for Classification Data pa z oznako
mrca. Tem oznakam sledi troštevilčna oznaka polja, npr.
mrcb245 za polje 245 formata MARC, ali troštevilčna
oznaka polja, črtica in oznaka podpolja, npr. mrcb245-
a za podpolje 245a formata MARC. Imena elementov
SGML za prvi in drugi indikator sta i1 in i2. Imena
elementov SGML za kontrolna polja zapisa MARC se
gradijo na podoben način kot imena elementov SGML za
preostala polja, le da je namesto oznake podpolja v imenu
specialna dvomestna oznaka (npr. bk) in pozicija od–do,
ki označuje mesto, na katerem se v zapisu MARC nahaja
vsebina iz tega elementa SGML. Na primer ime elementa
SGML za pozicije od 7 do 10 polja 008 v zapisu MARC
je mrcb008–bk–07–10, ime elementa SGML za pozi-
cijo 6 tega polja pa je mrcb008–bk–06.
Uvodnik (leader) v zapisu MARC je točno določene
dolžine in vsaka pozicija uvodnika ima svoj pomen. Za
vsako pozicijo v uvodniku je definiran poseben element
SGML, katerega ime se začne z oznako mrcbldr ali
mrcaldr. Tem oznakam sledi črtica in dvomestna ozna-
ka formata (bd, hd, ci, ad, in cl), črtica in številka,
ki označuje pozicijo. Na primer ime elementa SGML, ki
označuje pozicijo 5 uvodnika je mrcbldt–bd–05.
Specifikacija formata MARC DTD omogoča prenos tudi
tistih podatkov v format SGML, ki niso nujno potrebni
za sam format SGML. Na primer informacija o dolžini
zapisa ISO 2709 je popolnoma nepotrebna za obdelavo
zapisa v formatu SGML. Takšne informacije se v formatu
MARC DTD obdržijo zaradi povratne konverzije v for-
mat ISO 2709 brez izgube podatkov.
Leta 2001 je Kongresna knjižnica predelala specifikacijo
DTD za zapise MARC SGML v specifikacijo DTD za
zapise MARC XML, s katero je definirana posebna vrsta
dokumentov XML za predstavitev zapisov MARC. Pri-
mer 2 prikazuje bibliografski zapis po tej specifikaciji.
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
T
5ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
4600629
SI-MaKOB
20040419
svn
SIKCE
slv
SIKCE
SI-MaIIZ
ppiak
slv
xv
svn
551.1/.4
Habič, Peter.
aut
pht
Kraljestvo jamskega zmaja :
Postojnske jame /
[besedilo Peter Habič, Srečko Šajn ;
fotografije Bogdan Kladnik ... [et al.];
ilustracije Marijan Močivnik, ArtTECH
Nova Gorica].
Postojna :
Postojnska jama, turizem,
1998
(Ljubljana :
“Tone Tomšič”)
[8] str. :
ilustr., fotogr. ;
30 cm.
Ov. nasl.
Avtorja navedena v kolofonu.
10.000 izv.
Vsebina na nasl. str.: Postojnska jama --
Pivka in Črna jama -- Otoška jama --
Planinska jama -- Jama pod Predjamskim
gradom -- Predjamski grad.
Postojnska jama.
Pivka jama.
Črna jama.
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
6 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Otoška jama.
Planinska jama.
Predjamski grad.
kraške jame
jamski turizem
karst caves
cave tourism
Šajn, Srečko.
aut
Kladnik, Bogdan.
pht
Golob, France,
1937-
pht
Hodalič, Arne.
pht
Močivnik, Marijan,
1941-
ill
Primer 2: Bibliografski zapis v formatu MARC XML
Imena elementov XML za polja, kontrolna polja, podpo-
lja in indikatorje so enaka kot pri formatu MARC SGML.
Razlika med tema dvema formatoma je ta, da so v forma-
tu MARC XML elementi XML za polja združeni po vse-
bini v nadrejene elemente XML. Tako so v primeru 2 vsi
elementi XML za kontrolna polja vgnezdeni v elementu
mrcb-control-fields, vsi elementi mrcb651 za
polja 651 zapisa MARC pa v elementu mrcb-sub-
ject-access. Na ta način format MARC XML, tako
kot format MARC SGML, ohranja funkcionalnost forma-
ta ISO 2709, daje pa tudi kontekstni pomen posameznim
elementom XML, kar omogoča kakovostnejšo obdelavo
zapisov v računalniških sistemih (transformacija ali vali-
dacija zapisov).
MARCXML
Z razvojem sheme XML za zapise MARC 21 je leta 2002
v Kongresni knjižnici nastala prva uradna verzija XML-
formata MARCXML. Primer 3 prikazuje bibliografski
zapis v tem formatu.
01406nam a2200385 i 4500
4600629
SI-MaKOB
20040419
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
T
7ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
980924s1998 xv a f|c |||| ||slv|c
svn
SIKCE
slv
SIKCE
SI-MaIIZ
ppiak
slv
xv
551.1/.4
Habič, Peter.
aut
pht
Kraljestvo jamskega zmaja :
Postojnske jame /
[besedilo Peter Habič, Srečko Šajn ;
fotografije Bogdan Kladnik ... [et al.] ;
ilustracije Marijan Močivnik, ArtTECH Nova
Gorica].
Postojna :
Postojnska jama, turizem,
1998
(Ljubljana :
”Tone Tomšič”)
[8] str. :
ilustr., fotogr. ;
30 cm.
Ov. nasl.
Avtorja navedena v kolofonu.
10.000 izv.
Vsebina na nasl. str.: Postojnska jama --
Pivka in Črna jama -- Otoška jama --
Planinska jama -- Jama pod Predjamskim
gradom -- Predjamski grad.
Postojnska jama.
Pivka jama.
Črna jama.
Otoška jama.
Planinska jama.
Predjamski grad.
kraške jame
jamski turizem
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
karst caves
cave tourism
Šajn, Srečko.
aut
Kladnik, Bogdan.
pht
Golob, France,
1937-
pht
Hodalič, Arne.
pht
Močivnik, Marijan,
1941-
ill
Primer 3: Bibliografski zapis v formatu MARCXML
Shema XML formata MARCXML je dosti bolj enostavna
od sheme formata MARC XML in definira imena ele-
mentov XML za kontrolna polja, polja in podpolja zapisa
MARC in uvodnik zapisa po ISO 2709. Element XML za
uvodnik je leader, za kontrolna polja pa control-
field z atributom tag, ki vsebuje oznako kontrolnega
polja. Elementi XML za polja so datafield z atributom
tag, ki vsebuje oznako polja, in atributa ind1 in ind2
s prvim in drugim indikatorjem polja. Elementi XML za
polja vsebujejo elemente XML za podpolja subfield z
atributom code, ki vsebuje oznako podpolja.
V zapis MARCXML so preneseni vsi kontekstni podatki
iz zapisa ISO 2709, niso pa preneseni vsi podatki, ki so
vezani na strukturo zapisa ISO 2709. Na primer v forma-
tu MARC DTD je uvodnik iz zapisa ISO 2709 prenesen
v več elementov XML, ki so odvisni od pozicije, v for-
matu MARCXML pa je cel uvodnik prenesen v element
leader. Podobno je pri elementih XML za kontrolna
polja. Ta izguba informacij ni pomembna za obdelavo
zapisov MARCXML.
Toda zapisi MARCXML so dokaj nečitljivi za uporabni-
ka, shema formata MARCXML pa omogoča samo sin-
taksno in ne semantično validacijo zapisov MARCXML
[30], ker so imena elementov za različne elemente forma-
ta MARC enaka. Na primer imena elementov za vsa polja
bibliografskega zapisa so datafield, elementi pa se raz-
likujejo samo po oznaki polja v atributu tag. Podobno
je z imeni elementov XML za kontrolna polja in podpo-
lja. Za semantično validacijo zapisov XML je treba razvi-
ti poseben program ali uporabiti transformacije XSLT.
Na uradni strani formata MARCXML so dane povezave
na transformacije XSLT zapisov MARCXML v druge
formate in iz njih, kot so na primer MARC XML, MODS,
DC z RDF (Resource Description Framework) [31] ali
SRW [32], ONIX, OAI (Open Archives Initiative) [33] in
HTML.
MODS
V Kongresni knjižnici so leta 2002 razen formata
MARCXML razvili tudi metapodatkovno shemo MODS
za opis bibliografskih podatkov iz zapisov po formatu
MARC 21. Toda shema MODS se lahko uporabi tudi kot
samostojni format XML za opis bibliografskih podatkov,
neodvisno od zapisov MARC 21. Trenutna uradna verzija
formata MODS je verzija 3.1 od julija 2005, verzija 3.0
pa je od 3. junija 2004 registrirana pri organizaciji NISO
[34]. Primer 4 prikazuje bibliografski zapis v tem forma-
tu.
Kraljestvo jamskega zmaja
Postojnske jame
Habič, Peter.
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
T
9ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
creator
aut
pht
Šajn, Srečko.
aut
Kladnik, Bogdan.
pht
Golob, France
1937-
pht
Hodalič, Arne.
pht
Močivnik, Marijan
1941-
ill
text
catalog
xv
svn
Postojna
Postojnska jama, turizem
1998
monographic
slv
[8] str. : ilustr., fotogr. ; 30 cm.
Vsebina na nasl. str.: Postojnska jama --
Pivka in Črna jama -- Otoška jama --
Planinska jama -- Jama pod Predjamskim
gradom -- Predjamski grad.
specialized
[besedilo Peter Habič, Srečko Šajn ;
fotografije Bogdan Kladnik ... [et al.] ;
ilustracije Marijan Močivnik, ArtTECH Nova
Gorica].
Ov. nasl.
Avtorja navedena v kolofonu.
10.000 izv.
Postojnska jama
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
10 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Pivka jama
Črna jama
Otoška jama
Planinska jama
Predjamski grad
kraške jame
jamski turizem
karst caves
cave tourism
551.1/.4
SIKCE
980924
20040419
4600629
slv
Primer 4: Bibliografski zapis v formatu MODS
Format MODS ima svojo formalno definicijo v shemi
XML, ki je za razliko od sheme formata MARCXML
razumljivejša za uporabnike. Imena elementov XML v
formatu MODS za polja in podpolja bibliografskih za-
pisov so angleške besede, katerih pomen ustreza vsebini
polj in podpolj. Določeni elementi XML formata MODS
so združeni v nadrejene elemente formata MODS gle-
de na vsebino elementov. Format MODS vsebuje tudi
mehanizem za povezovanje preko atributa ID nekaterih
elementov XML najvišjega nivoja (npr. titleInfo,
name, typeOfResorce, language, abstract,
identifier, location) [35].
Seznam projektov, ki vključujejo format MODS, je do-
stopen na njihovi spletni strani [36]. Največkrat se format
MODS v projektih uporablja za izmenjavo bibliografskih
zapisov. Format MARCXML je bil pri prenosu biblio-
grafskih podatkov preobširen, format DC pa pomanjkljiv.
Zato se format MODS, ki vsebuje optimalno mero podat-
kov za prenos zapisov, vedno pogosteje uporablja v pro-
tokolih Z39.50, SRW in OAI. Uporablja se tudi kot do-
polnitev drugih shem XML, na primer v formatu METS
za bibliografski opis kompleksnih digitalnih objektov.
V nekaterih projektih se format MODS uporablja kot for-
mat za shranjevanje bibliografskih podatkov v kolekcijah
OAI. Zanimiv je projekt OOoBib [37] v sklopu
OpenOffice.org, ki za verzijo 3.0 načrtuje vključevanje
grafičnega uporabniškega vmesnika za vnos, ažuriranje in
iskanje bibliografskih podatkov v formatu MODS v bazi
zapisov BibDB iz OpenOffice.org. Možna bo tudi izme-
njava zapisov z drugimi bibliografskimi bazami in pro-
grami v različnih formatih (npr. ISO 2709, BibTex, RIS,
EndNote). Format MODS se uporablja tudi za prikaz
zadetkov iskanja po bibliografskih bazah v OPAC-ih.
MADS
Aprila 2005 je Kongresna knjižnica objavila prvo uradno
verzijo sheme MADS za opis normativnih podatkov avto-
rjev, korporacij, dogodkov in predmetnih oznak (tematskih,
geografskih, splošnih itn.) po formatu MARC 21 Authority.
Tako kot MODS za bibliografske podatke je shema MADS
lahko tudi samostojen in od zapisov MARC 21 neodvisen
format XML za opis normativnih podatkov. Primer 5 pri-
kazuje normativni zapis MADS za avtorje, primer 6 za
korporacije in primer 7 za tematske oznake.
Smith,John
1995-
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
T
11ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Smith, J
Smith, John J
Biographical note about John Smith.
Lawrence Livermore Laboratory
1987
Primer 5: Normativni zapis za avtorje v formatu MADS
Unesco
United Nations
United Nations Educational, Cultural, and
Scientific Organization
Primer 6: Normativni zapis za korporacije v formatu MADS
Computer programming
Computers
Programming languages
Systems Analysis
Primer 7: Normativni zapis za tematske oznake iz LCSH
v formatu MADS
Shema MADS vsebuje elemente XML, podobne ele-
mentom sheme MODS. Glavni elementi XML - formata
MADS so authority, related ali variant in
vsebujejo elemente XML za opis določil – osebna,
korporativna ali geografska imena, nazivi dogodkov
ali poklica (name, geographic, hierarchic-
alGeographic, occupation), uniformni naslovi
(titleInfo), tematske, kronološke ali splošne oznake
(topic, temporal, genre). Obvezni element au-
thority vsebuje glavno določilo, opcijski element
related vsebuje določilo, ki je v relaciji z glavnim
določilom in je tudi samo glavno določilo (kot “glej
tudi” v bibliografskih zapisih), opcijski element vari-
ant pa vsebuje določilo, ki je varianta glavnega do-
ločila in ne obstoja kot glavno določilo (kot “glej” v
bibliografskih zapisih). Vsi elementi formata MADS
lahko vsebujejo atribut auhority s kodo šifranta, in-
deksa, tezavra ali klasifikacije, iz katere je vsebina tega
elementa XML. Format MADS vsebuje tudi mehanizme
za povezovanje zunaj in znotraj zapisa: element url in
atributa xlink in ID.
Primer 5 prikazuje normativni zapis za osebno ime
‘Smith, John’ z dvema variantama imena:
‘Smith, J’ in ‘Smith, John J’. V nor-
mativnem zapisu za korporacijo (primer 6) atribut
type=”corporate” elementa name določa tip
zapisa za korporacijo ‘Unesco’, ki je povezana s
korporacijo ‘United Nation’ in ima širše ime
‘United Nations Educational, Cultur-
al, and Scientific Organization’ (atribut
type=”expansion” elementa variant). Primer 7
pa prikazuje normativni zapis za tematsko oznako ‘Com-
puter programming’ iz LCSH (Library of Congress
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
subject headings) [38] (atribut authority=”lcsh”
elementa topic), ki je v odnosu s tematskimi oznaka-
mi ‘Computers’ (širša oznaka), ‘Programming
languages’ (ožja oznaka) in ‘System Analysis’
(oznaka nedoločenega tipa).
Tako kot format MODS za bibliografske zapise, je format
MADS primeren za prenos normativnih zapisov v pro-
tokolih Z39.50, SRW in OAI. Ker je MADS popolnoma
nov format, primerov praktične uporabe tega formata še
ni. Zaradi podobnosti s formatom MODS je pričakovati
razvoj podobnih projektov samo za normativne podatke
(shranjevanje normativnih podatkov v formatu MADS v
XML-bazah, iskanje po zapisih MADS, prikaz zadetkov
iskanja v formatu MADS na OPAC-ih itn.).
METS
METS je shema XML za definiranje opisnih, administra-
tivnih in strukturnih metapodatkov o knjižničnih digitalnih
objektih, ki vsebujejo besedilo, slike, avdio in video po-
snetke. Dokumenti XML po formatu METS opisujejo hie-
rarhično strukturo teh digitalnih objektov, imena in lokacije
datotek, ki vsebujejo digitalne objekte, in z njimi povezane
opisne in administrativne metapodatke. Format METS je
uporaben za kreiranje repozitorijev digitalnih vsebin v arhi-
vih, knjižnicah ali muzejih, kot standardiziran format za
arhiviranje digitalnih objektov in njihovo izmenjavo med
različnimi institucijami. Nastal je leta 2001 iz SGML-for-
mata MOA2 DTD, ki so ga razvili na kalifornijski univerzi
v Berkeleyju kot del projekta MOA2 (Making of America
II) [39]. Trenutna uradna verzija formata METS je verzija
1.4 od maja 2001 [40], verzija 1.3 pa je od 23. septembra
2004 registrirana pri organizaciji NISO.
Na spletni strani [41] so predstavljeni projekti, ki vključu-
jejo format METS na različne načine: za izmenjavo poda-
tkov med repozitoriji digitalnih objektov, za shranjevanje
podatkov o digitalnih objektih v posameznih kolekcijah
v knjižnicah, arhivih in muzejih, za prikaz rezultatov
iskanja po teh kolekcijah na spletu skupaj s samimi di-
gitalnimi objekti. Pomembnost formata METS je, da
zapisi METS omogočajo shranjevanje metapodatkov o
digitalnih objektih skupaj s samimi objekti v podatkovnih
bazah.
Primer 8 prikazuje dokument METS za opis slike. Do-
kumenti METS vsebujejo sedem glavnih delov: vzglavje
(METS Header), del opisnih metapodatkov (Descriptive
Metadata), del administrativnih metapodatkov (Admin-
istrative Metadata), del o datotekah (File Section), mapo
strukture (Structural Map), del za povezovanje strukture
(Structural Links) in opis obnašanja digitalnega objekta
(Behavior).
Dictation from Amelia Hartman
Saunders: ms., Sacra Mmento : 1887
From miscellaneous California
dictations
prepared for H. H. Bancroft
image/jpeg
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
T
13ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Primer 8: Zapis za sliko v formatu METS
Vzglavje (metsHdr) vsebuje podatke o samem doku-
mentu METS (npr. kreator, urednik, datum kreiranja in
posodabljanja, status dokumenta) kot v naslednjem pri-
meru:
Jerome McDonough
Ann Butler
Del opisnih metapodatkov (dmdSec z obveznim atri-
butom ID za povezovanje z delom strukture digitalnega
objekta iz elementa structMap) vsebuje kazalce URI,
ki kažejo na zunanje metapodatke za opis bibliografskih
podatkov o digitalnem objektu (mdRef v spodnjem pri-
meru), ali same bibliografske podatke (mdWrap na pri-
meru 8) v formatu XML (xmlData), npr. v formatu DC,
MARCXML, MODS ali COMARC XML, ali v binanem
ali tekstovnem formatu (binData), npr. v formatu ISO
2709.
Del administrativnih metapodatkov (admSec z obveznim
atributom ID za povezovanje z delom strukture digital-
nega objekta iz elementa structMap) vsebuje tehnične
metapodatke (techMD) o načinu kreiranja, uporabe in
formatu datotek, ki vsebujejo digitalni objekt, metapodat-
ke o pravicah intelektualne lastnine (rightsMD), meta-
podatke o originalnem viru, iz katerega izhaja digitalni
objekt (sourceMD), in metapodatke o digitalnem izviru
(original, kopija, migracija) objekta (digiprovMD).
Ti elementi imajo isto strukturo kot element dmdSec
in lahko vsebujejo kazalce ki kažejo na metapodatke ali
samo na metapodatke iz določenih imenskih področjih
za administrativne metapodatke, kot so na primer NISO
MIX (NISO Metadata for Images in XML) [42] za teh-
nične metapodatke (na primeru 8), shema RightsDeclara-
tionMD [43] ali ODRL (Open Digital Rights Language)
[44] za podatke o intelektualni lastnini.
Del o datotekah (fileSec) vsebuje opise vseh datotek, ki
vsebujejo elektronsko verzijo digitalnega objekta, v ele-
mentih file, ki so združeni v elemente fileGrp za vsako
posamezno elektronsko verzijo digitalnega objekta (npr.
za arhivsko sliko, format pdf, tei, wav, mp3). Elementi
file imajo obvezen atribut ID za povezovanje z delom
strukture digitalnega objekta iz elementa structMap
in lahko vsebujejo element FLocat z lokacijo datoteke
URI ali element FContent z XML ali binarno vsebino
datoteke, kar je uporabno pri izmenjavi digitalnih objek-
tov skupaj z njihovimi metapodatki.
Mapa strukture (structMap) opisuje hierarhično
strukturo digitalnega objekta in povezuje dele (div) te
strukture z ustreznimi metapodatki in datotekami (preko
atributa DMDID, ki vsebuje ID elementa dmdSec), kar
omogoča uporabnikom navigacijo skozi posamezne dele
digitalnega objekta. Lahko vsebuje tudi kazalce na druge
dokumente METS (mptr), ki vsebujejo informacije o
datotekah kolekcije digitalnih objektov (npr. vse števil-
ke elektronske revije) ali kazalce na datoteke (fptr) iz
elementa fileSec, ki vsebujejo določen del digitalnega
objekta (preko atributa FILEID, ki vsebuje ID ustrezne-
ga elementa file).
Povezovanje strukture (structLink) omogočajo ele-
menti smLink, ki vsebujejo nadbesedilne povezave med
deli hierarhične strukture, opisane v structMap, kar
je zelo uporabno pri predstavitvi arhivskega materiala na
spletu. Naslednji primer prikazuje opis strukture in pove-
zave spletne strani P1, ki vsebuje sliko IMG1, na spletno
stran P2 (atributa from=”IMG1” in to=”P2” elemen-
ta smLink).
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
14 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Del za opis obnašanja digitalnega objekta (behavior) je
opcijski in je v format METS vključen na zahtevo projekta
Fedora [45]. Vsebuje abstraktne definicije (vmesnike) nači-
na obnašanja in rokovanja z digitalnimi objekti v določenih
programih, ki so navedeni v elementih mechanism.
BIBLIOML
BiblioML je projekt francoskega Ministrstva za kulturo
in komunikacije iz leta 1999 za definiranje formata XML
bibliografskih (BiblioML) in normativnih zapisov (Aut-
horitiesML) po formatu UNIMARC. Primer 9 prikazuje
zapis v formatu BiblioML. Imena elementov XML so
angleške besede, ki ustrezajo vsebini elementov. Razen
formatov zapisov se v okviru projekta BiblioML razvijajo
tudi orodja v programskem jeziku java in transformacije
XSLT za konverzije obstoječih zapisov UNIMARC in
UNIMARC/Authority v format BibloML in Authoriti-
esML.
FR
BN
Br.
10 F
07902118
La Vente par correspondance
Béatrice Delègue,...
Delègue
Béatrice
Paris
PUF
1968
41-Vendôme
Impr. des PUF
1968
125 p.
18 cm
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
T
15ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Que sais-je ?
1744
Bibliogr. p. 124
Que sais-je ?
1744
0768-0066
Primer 9: Bibliografski zapis v formatu BiblioML
DC
Format Dublin Core je nastal v okviru iniciative Dublin
Core Metadata Initiative [46] leta 1995 kot format za
izmenjavo bibliografskih podatkov med različnimi pano-
gami: znanostjo, umetnostjo, izobraževanjem, poslovnimi
in vladnimi organizacijami. Takrat je nastala specifikacija
DCMES (Dublin Metadata Core Element Set) [47], ki
vsebuje 15 elementov za opis najpomembnejših lastno-
sti objektov različnih informacijskih sistemov (title,
creator, subject, description, publisher,
contributor, date, type, format, identi-
fier, source, language, relation, coverage,
rights). Specifikacija DCMES je septembra leta 2001
postala standard NISO Z39.85, februarja 2003 pa stan-
dard ISO 15836.
Specifikacija DCMES predstavlja enostaven, nekvalifi-
ciran format DC (Simple DC). Ker je DC danes najpo-
gosteje uporabljan v mehanizmih indeksiranja in iskanja
metapodatkov na svetovnem spletu, so za opis podrobnej-
ših lastnosti spletnih virov v enostaven format DC dodali
tri elemente (audience, provenance, rights-
Holder) in kvalifikatorje nekaterim elementom (npr. tip
podatka v elementu DC – URI, UDC, LCSH, MeSH itn.)
na način, ki omogoča lažje iskanje na spletu. Tako je na-
stal kvalificirani format DC (Qualified DC).
Format DC se lahko uporablja v različnih sintaksah, na
primer znotraj dokumentov HTML in XHTM v elementih
meta in link za opis lastnosti spletnega vira (avtor in
naslov dokumenta, datum kreiranja itn.). Format DC je
lahko tudi v sintaksi XML, kot na primer v dokumentih
RDF [48] za opis spletnih virov. Primer 10 prikazuje do-
kument RDF za opis spletne strani HTML.
Recording qualified Dublin Core metadata in
HTML
We describe a notation for recording
qualified Dublin Core metadata in HTML meta
elements. The syntax includes recommended
usage of the standard HTML syntax to re-
cord the different classes of qualifica-
tion needed to represent the model.
1999-08-18
text/html
en
Dublin Core Metadata Initiative
Primer 10: Zapis RDF s podatki o viru v formatu DC
V knjižničnih informacijskih sistemih se format DC naj-
pogosteje uporablja kot format bibliografskih podatkov
v protokolih Z39.50, OAI ali SRW za izmenjavo zapisov
med različnimi informacijskimi sistemi (knjižničnimi, za-
ložniškimi). Zato so tudi narejene konverzije zapisov raz-
ličnih bibliografskih formatov (MARC 21, UNIMARC
[49]) v format DC. Primer 11 prikazuje bibliografski za-
pis v XML-formatu DC.
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Kraljestvo jamskega zmaja :
Postojnske jame /
Habič, Peter. aut pht
Šajn, Srečko. aut
Kladnik, Bogdan. pht
Golob, France, 1937- pht
Hodalič, Arne. pht
Močivnik, Marijan, 1941- ill
text
Postojna : Postojnska jama, turizem,
1998
slv
Ov. nasl.
Avtorja navedena v kolofonu.
10.000 izv.
Vsebina na nasl. str.: Postojnska jama --
Pivka in Črna jama -- Otoška jama –-
Planinska jama -- Jama pod Predjamskim
gradom -- Predjamski grad.
kraške jame
karst caves
Primer 11: Bibliografski zapis v formatu DC
ONIX
Format ONIX je format XML, ki so ga za potrebe
elektronskega založništva razvili leta 2001 v združenju
ameriških založnikov skupaj z organizacijo EDItEUR
[50]. Specifikacija ONIX vsebuje elemente za opis biblio-
grafskih podatkov knjig in drugega založniškega gradiva
(vključno z revijami, članki, zborniki in elektronskimi
knjigami), kot tudi elemente za elektronsko predstavi-
tev tega gradiva in njihovo komercialno uporabo (slike,
pregledi, komercialni podatki itn.). Format ONIX tako
vsebuje veliko informacij, ki so uporabne tudi pri nabavi
knjižničnega gradiva, pri dostopu do elektronskih virov
ali pri izmenjavi podatkov (npr. CIP) med informacijski-
mi sistemi knjižnic in ponudnikov (angl. vendor) [51].
Razvite so tudi že preslikave med formatom ONIX in
bibliografskimi formati MARC 21 in UNIMARC. Primer
12 prikazuje del dokumenta ONIX za predstavitev proiz-
voda.
1234567890
03
0816016356
BB
British English, A to Zed
A01
Schur, Norman W
A Harvard graduate in Latin and Italian
literature, Norman Schur attended the
University of Rome and the Sorbonne before
returning to the United States to study
law at Harvard and Columbia Law Schools.
Now retired from legal practice, Mr Schur
is a fluent speaker and writer of both Bri-
tish and American English
REV
3
eng
493
REF008000
01
Facts on File Publications
Facts on File Inc
1987
9.25
6.25
1.2
BRITISH ENGLISH, A TO ZED is the thoroughly
updated, revised, and expanded third edition
of Norman Schur’s highly acclaimed trans
atlantic dictionary for English speakers.
First published as BRITISH SELFTAUGHT and
then as ENGLISH ENGLISH, this collection of
Briticisms for Americans, and Americanisms
for the British, is a scholarly yet witty
lexicon, combining definitions with commen-
tary on the most frequently used and some
lesser known words and phrases. Highly rea-
dable, it’s a snip of a book, and one that
sorts out – through comments in American
– the “Queen’s English” – confounding as it
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
T
17ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
may seem.
Norman Schur is without doubt the outstan
ding authority on the similarities and
dif ferences between British and American
English. BRITISH ENGLISH, A TO ZED attests
not only to his expertise, but also to his
undiminished powers to inform, amuse and
entertain. – Laurence Urdang, Editor, VER-
BATIM, The Language Quarterly, Spring 1988
1234567
IP
01
35.00
Primer 12: Del zapisa v formatu ONIX
Reference
[1] Geil Hodge. Metadata Made Simpler. NISO Press, 2001. Spletni
naslov: http://www.niso.org/news/Metadata_simpler.pdf.
[2] MARC Standards. Library of Congress, Network Development
and MARC Standards Office, Library of Congress, July 20, 2005.
Spletni naslov: http://www.loc.gov/marc/.
[3] Alan Hopkinson. MARC developments in UNITED KINGDOM.
INFOTHECA, march 2003/1. Spletni naslov: http://www.unilib.
bg.ac.yu/en/e-sources/infotheca/1-2003/hopkinson2.php.
[4] Gordana Budimir. MARC zapisi i XML = MARC records and
XML. Infoteka. [Tiskana izd.], 2004, god. 5, br. 1/2, str. 121–136.
Spletni naslov: http://eprints.rclis.org/archive/00002381/01/5.pdf.
[5] Information and documentation – Format for information exchan-
ge. International Organization for Standardization, Geneva, 1996.
[6] C. Goldfarb. A Brief History of the Development of SGML.
SGML Users’ Group, 1990. Spletni naslov: ftp://ftp.ifi.uio.no/pub/
SGML/Newswire/027.1993-07-21.
[7] Standardized Generalized Markup Language (SGML): SGML and
XML as (Meta-) Markup Languages. Oasis, July 12, 2002. Spletni
naslov: http://xml.coverpages.org/sgml.html.
[8] International Standard ISO 8879: Information Processing – Text
and Office Systems – Standardized Generalized Markup Langua-
ge (SGML), First Edition. International Organization for Standar-
dization, 1986.
[9] Tim Bray, Jean Paoli, C. M. Sperberg-McQueen, Eve Maler, Fra-
nçois Yergeau. Extensible Markup Language (XML) 1.0 (Third
Edition). W3C Recommendation, 04 February 2004. Spletni
naslov: http://www.w3.org/TR/REC-xml/.
[10] Lidija Curk, Gordana Budimir. XML – nov jezik na svetovnem
spletu. COBISS obv. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 1999, letn. 4, zv.
2, str. 1–14. Spletni naslov: http://home.izum.si/cobiss/cobiss_
obvestila/1999_2/html/clanek_01.html.
[11] XML4Lib Electronic Discussio. Roy Tennant, 2005. Spletni
naslov: http://sunsite.berkeley.edu/XML4Lib/.
[12] Sally H. McCallum. MARCXML Sampler. 71th IFLA General
Conference and Council, August 14th – 18th 2005, Oslo, Norway.
Spletni naslov: http://ifla.org/IV/ifla71/papers/175e-McCallum.
pdf.
[13] MARC SGML Archive. Network Development and MARC Stan-
dards Office, Library of Congress, 05/22/2003. Spletni naslov:
http://www.loc.gov/marc/marcsgmlarchive.html.
[14] MARC XML DTD (Data Type Definition). Library of Congress,
7/27/2004. Spletni naslov: http://www.loc.gov/marc/marcxml.
html#marcdtd.
[15] MARC 21 XML Schema. Library of Congress, August 4, 2003.
Spletni naslov: http://www.loc.gov/standards/marcxml/schema/
MARC 21slim.xsd.
[16] BiblioML Project. Ministère de la culture et de la communication,
France, May 5th, 2001. Spletna stran: http://www.biblioml.org/.
[17] Metadata Object Description Schema (MODS), Official Web Site.
Library of Congress, July 29, 2005. Spletni naslov: http://www.
loc.gov/standards/mods/.
[18] Metadata Authority Description Schema (MADS), Official Web
Site. Library of Congress, July 21, 2005. Spletni naslov: http://
www.loc.gov/standards/mads/.
[19] Metadata Encoding & Transmission Standard (METS), Official
Web Site. Library of Congress, January 25, 2005. Spletni naslov:
http://www.loc.gov/standards/mets/.
[20] Dublin Core Metadata Initiative. DCMI, July 25, 2005. Spletni
naslov: http://dublincore.org/.
[21] Online Information eXchange (ONIX). EDItEUR, 2005. Spletni
naslov: http://www.editeur.org/onix.html.
[22] Information Retrieval (Z39.50): Application Service Definition
and Protocol Specification. National Information Standards Orga-
nization, 2002. Spletni naslov: http://www.niso.org/standards/re-
sources/Z39-50-200x.pdf.
[23] David C. Fallside, Priscilla Walmsley. XML Schema Part 0: Pri-
mer Second Edition. W3C Recommendation, 28 October 2004.
Spletni naslov: http://www.w3.org/TR/xmlschema-0/.
[24] Henry S. Thompson, David Beech, Murray Maloney, Noah Men-
delsohn. XML Schema Part 1: Structures Second Edition. W3C
Recommendation, 28 October 2004. Spletni naslov: http://www.
w3.org/TR/xmlschema-1/.
[25] Paul V. Biron, Ashok Malhotra. XML Schema Part 2: Datatypes
Second Edition. W3C Recommendation, 28 October 2004. Spletni
naslov: http://www.w3.org/TR/xmlschema-2/.
[26] Michael Kay. XSL Transformations (XSLT) Version 2.0. W3C
Candidate Recommendation 3, November 2005. Spletni naslov:
http://www.w3.org/TR/xslt20/.
[27] Anders Berglund, Scott Boag, Don Chamberlin, Mary F. Fer-
nández, Michael Kay, Jonathan Robie, Jérôme Siméon. XML
Path Language (XPath) 2.0. W3C Candidate Recommendation 3,
November 2005. Spletni naslov: http://www.w3.org/TR/xpath20/.
[28] Scott Boag, Don Chamberlin, Mary F. Fernández, Daniela Flores-
cu, Jonathan Robie, Jérôme Siméon. XQuery 1.0: An XML Query
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
18 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Language. W3C Candidate Recommendation 3, November 2005.
Spletni naslov: http://www.w3.org/TR/xquery/.
[29] W3C XML Specification DTD (“XMLspec”). ArborText Inc,
1999. Spletni naslov: http://xml.coverpages.org/xmlspec-report-
19990205.html.
[30] Joaquim Ramos de Carvalho, Maria Inês Cordeiro, António
Lopes, Miguel Vieira. Meta-information about MARC: an XML
framework for validation, explanation and help systems. Library
Hi Tech [Tiskana izd.], 2004, letn. 22, zv. 2, str. 131–137. Spletni
naslov: http://lysander.emeraldinsight.com/vl=2334118/cl=11/
nw=1/fm=html/rpsv/cw/mcb/07378831/v22n2/s3/p131.
[31] W3C Semantic Web Activity. Resource Description Framework
(RDF). W3C, oktober 2004. Spletni naslov: http://www.w3.org/
RDF/.
[32] SRW Search/Retrieve Web Service. Library of Congress , 13
Ferbruary, 2004. Spletni naslov: http://www.loc.gov/srw.
[33] Open Archives Initiative (OAI). Digital Library Federation, Co-
alition for Networked Information, National Science Foundation
Grant No. IIS-9817416, 2005. Spletni naslov: http://www.openar-
chives.org/.
[34] National Information Standards Organization (NISO) Registration
Process. NISO, 2005. Spletni naslov: http://www.niso.org/regis-
tration/registration.html.
[35] Sally H. McCallum. An introduction to the Metadata Object Desc-
ription Schema (MODS). Library Hi Tech [Tiskana izd.], 2004,
letn. 22, zv. 1, str. 82–88. Spletni naslov: http://hermia.emeraldin-
sight.com/vl=824871/cl=17/nw=1/rpsv/cgi-bin/linker?ini=emeral
d&reqidx=/cw/mcb/07378831/v22n1/s9/p82.
[36] MODS Implementation Registry, Metadata Object Description
Schema (MODS), Official Web Site. Library of Congress, June 7,
2005. Spletni naslov: http://www.loc.gov/standards/mods/registry.
html.
[37] OpenOffice.org bibliographic project. Sun Microsystems, Inc.,
2005. Spletni naslov: http://bibliographic.openoffice.org/.
[38] Library of Congress. Library of Congress subject headings. Was-
hington: Library of Congress, 1975–.
[39] Morgan V. Cundiff. An introduction to the Metadata Encoding
and Transmission Standard (METS). Library Hi Tech [Tiskana
izd.], 2004, letn. 22, zv. 1, str. 52–64. Spletni naslov: http://her-
mia.emeraldinsight.com/vl=824871/cl=17/nw=1/rpsv/cgi-bin/
linker?ini=emerald&reqidx=/cw/mcb/07378831/v22n1/s6/p52.
[40] METS Schema 1.4. Library of Congress, 1. may 2004. Spletni
naslov: http://www.loc.gov/standards/mets/mets.xsd.
[41] METS Implementation Registry. Library of Congress, 2003-06-
01. Spletni naslov: http://sunsite.berkeley.edu/mets/registry/.
[42] NISO Metadata for Images in XML (NISO MIX): Technical Me-
tadata for Digital Still Images Standards, Official Web Site. Libra-
ry of Congress, Augost 30, 2004. Spletni naslov: http://www.loc.
gov/standards/mix/.
[43] RightsDeclarationMD Extension Schema. Stanford University
Libraries, June 2, 2004. Spletni naslov: http://cosimo.stanford.
edu/sdr/metsrights.xsd.
[44] Renato Iannella. Open Digital Rights Language (ODRL) Version
1.1. W3C Note 19 September 2002. Spletni naslov: http://www.
w3.org/TR/odrl/.
[45] fedora. Fedora Project, 2005. Spletni naslov: http://www.fedora.
info/.
[46] Dublin Core Metadata Initiative. DCMI, 1995–2005. Spletni na-
slov: http://dublincore.org/.
[47] Dublin Core Metadata Element Set, Version 1.1: Reference Desc-
ription. Dublin Core Metadata Initiative. DCMI, 1995–2003.
Spletni naslov: http://dublincore.org/documents/dces/.
[48] W3C Semantic Web Activity. Resource Description Framework
(RDF). W3C, oktober 2004. Spletni naslov: http://www.w3.org/
RDF/.
[49] Alan Hopkinson. UNIMARC and Metadata: Dublin Core. 64th
IFLA General Conference, August 16 – August 21, 1998. Spletni
naslov: http://www.ifla.org/IV/ifla64/138-161e.htm.
[50] EDItEUR. THE INTERNATIONAL GROUP FOR ELECTRO-
NIC COMMERCE IN THE BOOK AND SERIALS SECTORS.
EDItEUR, 2005. Spletnio naslov: http://www.editeur.org/.
[51] Sharon E. Farb, Angela Riggio. Medium or message? A new look
at standards, structures, and schemata for managing electronic
resources. Library Hi Tech [Tiskana izd.], 2004, letn. 22, zv. 2,
str. 144–152. Spletni naslov: http://hermia.emeraldinsight.com/
vl=963214/cl=49/nw=1/fm=html/rpsv/cw/mcb/07378831/v22n2/
s5/p144.
Gordana Budimir: METAPODATKOVNE XML-SHEME V KNJIŽNIČNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH
M
19ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Izvle~ek
Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Pred-
stavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme
na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo
digiteke.
Klju~ne besede
digitalna knjižnica, digiteka, programska oprema, funkcionalne in nefunkcionalne zahteve
Abstract
This article pleads for the term “digitheca” to be used instead of the less suitable term “digital li-
brary”. It introduces functional and non-functional requirements for the assessment and selection of
software in the global software market, which supports the creation, maintenance and preservation
of a “digitheca”.
Keywords
digital library, “digitheca”, software, functional and non-functional requirements
• raziskovalno orientirane definicije,
• praktično orientirane definicije.
Te definicije je analizirala glede na možnost njihove upo-
rabe za množico tistih obstoječih elektronskih baz poda-
tkov polnih besedil, slik, zvočnih posnetkov ali njihovih
kombinacij, ki jim danes rečemo “digitalna knjižnica”.
Po raziskovalno orientiranih definicijah National Scien-
ce Foundation v ZDA, DLI 1 in DLI 2, računalniških in
informacijskih znanstvenikov in raziskovalno orientira-
nih knjižničarjev je “digitalna knjižnica” računalniška
tehnologija in programska oprema za kreiranje, iskanje,
uporabo, prezervacijo in oddajanje informacijskih vsebin
v digitalni obliki, ki se organizirajo za različne skupnosti
uporabnikov. Poudarek je na “digitalnih zbirkah”.
Po praktično orientiranih definicijah predvsem Digital
Libraries Federation (DLF) je “digitalna knjižnica” insti-
tucija ali organizacija, ki zagotavlja informacijske servise
v digitalni obliki. Poudarek je na instituciji glede na vrsto
vsebin, ki jih zbira.
Pri prvi definiciji prihaja do izraza interes poklicnih sku-
pin, ki se ukvarjajo z raziskovalno razvojnim delom na
področju računalniških in informacijskih ved. Te skupine
Tvrtko M. Šercar
Institut informacijskih
znanosti, Maribor
Kontaktni naslov:
tvrtko.sercar@izum.si
DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O “DIGITALNI
KNJIŽNICI”
UVOD
Porast zanimanja knjižničarske ter širše informacijske
skupnosti in uporabnikov za “digitalne knjižnice” sov-
pada s pojavom interneta okrog leta 1990 in še posebej
razvoja svetovnega spleta okrog leta 1995 kot novega
dostopa do internetnih vsebin.
Od tedaj se je pojavilo veliko najrazličnejših definicij
“digitalne knjižnice”.
Po Saračeviću (1999) so digitalne knjižnice nedvomno
tehnološka inovacija, ki je podobno kot Guttenbergov
izum tiska veliko več kot samo tehnologija. Vendar bi
digitalne knjižnice mogle imeti daljnosežnejši učinek na
tradicionalne fizične knjižnice kot Guttenbergov izum.
Skupnosti, ki se aktivno ukvarjajo z digitalnimi knjižni-
cami, jih obravnavajo z različnih zornih kotov. Računal-
niški znanstveniki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem
tehnologije za digitalne knjižnice, praktični bibliotekarji
z razvojem digitalnih knjižnic kot institucij, znanstveniki
na področju knjižničarstva in informacijske znanosti pa s
premišljevanjem o temeljnih konceptih.
Borgmanova (1999) je definicije porazdelila v dve glavni
skupini:
20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
so prepričane, da se v digitalnem okolju in informacijski
dobi zmanjšuje vloga knjižničarske profesije. Pri drugi
definiciji pa prihaja do izraza interes praktikov v knjižni-
cah, ki so prepričani, da je poklicna naloga računalniških
in informacijskih strokovnjakov razvijati organizacijo
informacijskega iskanja in uporabniške vmesnike za bi-
bliotekarsko stroko.
Program Electronic Libraries (eLib) je bil, podobno kot
definicija DLF, bolj naravnan na razvoj servisov kot na
raziskave in razvoj potrebnih tehnologij. Primarno naj bi
knjižnice izbirale vsebine glede na informacijske potrebe
svojih uporabnikov, nosilci informacij (mediji) pa so se-
kundarnega pomena.
Za digitalno okolje je značilno več dualizmov.
Allen (1999) je poudaril naslednji dualizem:
• digitalne vsebine, ki jih kot analogni posamezniki
uporabljamo preko digitalnih komunikacij,
• kot analogne posameznike nas med seboj povezujejo
digitalne komunikacije.
Obstaja še en dualizem:
• mi kot analogni kreatorji ustvarjamo digitalne vsebine
preko digitalnih komunikacij,
• mi kot analogni posamezniki uporabljamo digitalne
vsebine, ki so jih ustvarili digitalni sistemi.
Nista pa dualistična odnos digitalnih vsebin in odnos di-
gitalnih sistemov, ki so med seboj tudi digitalno povezani.
DIGITEKA: NOVO POIMENOVANJE ZA
“DIGITALNO KNJIŽNICO”
Brez dobro definiranega izrazja se ne morejo normalno
razvijati ne teorija ne raziskave in praksa na nekem po-
dročju niti ni mogoče razpravljati o danih problemih z
medsebojnim razumevanjem.
Greenberg (1998) je mnenja, da je poimenovanje “digi-
talna knjižnica” oksimoron. Če je knjižnica knjižnica, ne
more biti digitalna, če pa je knjižnica digitalna, ne more
biti knjižnica.
Battin (1998) je še radikalnejši in zavrača uporabo izraza
“digitalna knjižnica” kot nevarno zavajajoč.
Mi smo pokazali (2001), da je beseda “knjižnica” v be-
sedni zvezi “digitalna knjižnica” staro poimenovanje za
novo entiteto.
Nelson (2004) je zapisal, da so nove paradigme, kot so
npr. atomska bomba, DNK, objektno orientirano progra-
miranje in nadbesedilo (angl. hipertext) zelo zavajajoče,
če jih poimenujemo s prejšnjimi izrazi.
Ker beseda “knjižnica” v besedni zvezi “digitalna knjižni-
ca” ni ustrezna za vse vrste entitet in vsebin, ki naj bi jih
označevala, je treba razmisliti o poimenovanju “digiteka”
(digit + teka) po zgledu “biblioteka” (biblio + teka). Ob tej
priložnosti promoviramo ta strokovni izraz, saj vključuje:
• besedo "digit", ki pomeni katero koli številko od 0 do
9; “digit” je temeljna beseda v računalništvu; pomeni
dvojiško števko, bit; z njo je pokrit pojem “digitalen”
za razliko od “analogen”;
• besedo "teka" (gr. theke), ki pomeni shrambo, predal v
sestavljenkah, kot so npr. datoteka (lat. datum – dano,
podatek), pinakoteka (gr. pinax – podoba), kartoteka
(charta – list papirja), patentoteka (lat. patens – odprt,
javen), standardoteka (standard), tudi gipsoteka (gr.
gypsos – mavec), vinoteka (lat. vinum – vino), infote-
ka (info – okrajšava za informacijo).
ANALIZA SISTEMA UPRAVLJANJA
DIGITALNIH VSEBIN
Sistemska analiza nasploh sestoji iz:
• preliminarnega proučevanja,
• identifikacije problema ali več problemov,
• analize zahtev,
• analize odločanja,
• projektiranja in implementacije sistema,
• delovanja in podpore (Whitten, 2001).
Sistem za upravljanje vsebin (angl. content management
system) naj bi zagotovil:
• prezervacijo in dostop končnim uporabnikom;
• prezervacijo, dostop in izmenjavo informacij za druge
informacijske sisteme;
• dolgoročno strategijo prezervacije, organizacije in
diseminacije lokalno kreiranih in zunanjih vsebin;
• dolgoročno strategijo prezervacije, organizacije in
diseminacije metapodatkov;
• podporo za trajno uporabo vsebin.
Sistem naj bi upravljal naraščajoč obseg digitalne vsebine
kot dolgoročna rešitev in podpiral čim cenejši premik
proti digiteki.
Zahteve upravljanja vsebine so:
• funkcionalne zahteve,
• druge nefunkcionalne zahteve.
Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI"
M
T
21ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Funkcionalne zahteve:
• Organizacijske zahteve, kako organizirati vsebine in
z njimi povezane metapodatke. Vsak digitalni objekt
mora biti povezan z enim metapodatkom ali več.
• Zahteve predstavitve se nanašajo na prikazovanje
sistema in statistične zahteve.
• Zahteve za dostop vključujejo interno in eksterno do-
stopnost ter varnostno dostopnost:
• interna dostopnost se nanaša na potrebe uporabni-
kov glede dostopa do vsebin in metapodatkov (npr.
brskanje po digitalnih objektih);
• eksterna dostopnost se nanaša na potrebe drugih si-
stemov po dostopu do vsebin in metapodatkov (npr.
dostop Z39.50 pomeni, da sistem omogoča iskanje
podatkov v sistemu preko vmesnika Z39.50);
• varnostna dostopnost vključuje avtentikacijo in
avtorizacijo;
• zahteve prezervacije se nanašajo na shranjevanje,
varnostne kopije (angl. backup) in dolgoročno pre-
zervacijo vsebin in metapodatkov.
Avtentikacija pomeni verifikacijo podatkov uporabnika
ob prijavi (angl. logon). Avtorizacija pomeni pravico upo-
rabnika do uporabe sistema (Microsoft, 2002).
Druge nefunkcionalne zahteve se nanašajo na dejavnike,
ki vplivajo na odločanje. To so ekonomski dejavniki, npr.
stroški za strojno in programsko opremo ter stroški dela
strokovnjakov:
• sistem (strojna in programska oprema) mora biti ce-
novno konkurenčen drugim podobnim sistemom,
• vzdrževanje sistema (osebje, strojna in programska
oprema) mora biti vključeno v ceno uporabe sistema,
• razmerje med stroški usposabljanja strokovnjakov
znotraj in zunaj knjižnice,
• sistem mora imeti trajno podporo ponudnika.
Ključna področja za uspešno upravljanje digitalnih vsebin
so:
• prezervacija,
• metapodatki,
• dostop.
Kot referenčni vzorec kriterijev za ocenjevanje in izbor
programske opreme, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževa-
nje in prezervacijo digiteke izmed tovrstnih proizvodov,
ki so na razpolago na globalnem tržišču, bom prikazal
pristop, ki ga je zastavila skupina za digiteke in informa-
cijske sisteme v univerzitetni knjižnici v Arizoni (Yan
Han, 2004).
Skupino so sestavljali:
• računalničarji (za računalniško tehnologijo),
• knjižničarji (za metapodatke),
• sistemski analitiki (za analizo sistemov).
FUNKCIONALNE ZAHTEVE
1 Organizacijske zahteve
1.1 Metapodatki
a) Vsak digitalni objekt mora biti povezan z enim
zapisom ali več zapisi metapodatkov.
b) Uporabnikom mora biti omogočeno kreiranje
metapodatkov.
c) Uporabnikom mora biti omogočeno prilagajanje
metapodatkov.
d) Sistem mora omogočati razširjanje in uporabo
različnih metapodatkov.
e) Sistem mora omogočati uporabnikom povezo-
vanje metapodatkov in digitalnih objektov (raz-
merje mnogi proti enemu).
f) Sistem mora podpirati več verzij metapodatkov.
g) Sistem mora podpirati različne sheme metapo-
datkov za zbirke (podskupine itd.).
h) Sistem mora podpirati različne sheme metapo-
datkov (npr. Dublin Core, EAD, MARC itd.) za
isto zbirko/podskupino itd.
i) Sheme metapodatkov morajo zagotavljati polja
za podatke o pravicah.
1.2 Vsebina
a) Uporabnikom mora biti omogočeno nalaganje
(angl. upload) novih digitalnih objektov.
b) Uporabnikom mora biti omogočen prenos (angl.
export).
c) Uporabnikom mora biti omogočeno prilagaja-
nje (dodajanje/brisanje/ažuriranje) digitalnih
objektov (enostavnih ali sestavljenih) znotraj
sistema.
d) Sistem mora podpirati več verzij digitalnih ob-
jektov.
e) Sistem mora omogočati združevanje digitalnih
objektov v organizirane strukture (tj. linearne/hi-
erarhične/grafične).
f) Sistem mora omogočati združevanje digitalnih
objektov v predmetne klasifikacije.
g) Sistem mora omogočati uvrščanje nekega digi-
talnega objekta v večdelne zbirke.
h) Sistem mora omogočati uvrščanje neke zbirke v
večdelne zbirke.
1.3 Drugo
a) Sistem mora zagotavljati online pomoč uporab-
nikom.
Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI"
22 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
b) Online pomoč uporabnikom mora biti na razpo-
lago brez časovnih omejitev.
c) Sistem mora zagotavljati trajen in unikaten URL
za digitalni objekt.
d) Sistem mora prenašati vsebino in metapodatke v
izvirnem formatu.
e) Sistem mora omogočati indeksiranje digitalnih
objektov, če je to potrebno.
f) Sistem mora omogočati oblikovanje delovnih
procesov.
2 Zahteve za predstavljanje
2.1 Zaželena je možnost preoblikovanja ene sheme meta-
podatkov v drugo (npr. Dublin Core v MARC).
2.2 Sistem mora zagotavljati spletne vmesnike za vse
funkcije.
2.3 Sistem mora omogočati uporabo kompatibilnega
vmesnika Unicode.
2.4 Sistem mora omogočati uporabnikom pošiljanje pov-
ratne informacije o sistemskih težavah.
2.5 Sistem mora omogočati označevanje digitalnih objek-
tov z vodnim znakom/zaščitno znamko.
2.6 Sistem mora omogočati obveščanje uporabnikov o
trenutnem stanju dela.
2.7 Sistem mora zagotavljati statistična in druga relevant-
na poročila.
3 Zahteve dostopa
3.1 Interna dostopnost
a) Sistem mora omogočati uporabnikom, da vse-
bino iščejo preko metapodatkov.
b) Sistem mora omogočati uporabnikom brskanje
digitalnih objektov.
c) Sistem mora zagotavljati iskanje polnega bese-
dila.
d) Sistem mora zagotavljati iskanje po nadomestnih
znakih (angl. wildcard).
e) Sistem mora zagotoviti iskanje po Boolovih
operatorjih.
f) Sistem mora izpisovati uporabnikom informacije
o pravicah.
3.2 Eksterna dostopnost
a) Sistem mora omogočati uporabnikom dodajanje
novih modulov za želene posebnosti preko na-
činov dostopa (npr. Public API-jev, spletnih ser-
visov …).
b) Sistem mora zagotoviti dokumentacijo za načine
dostopa (API itd.).
c) Sistem mora zagotoviti dostop Z39.50.
d) Sistem mora zagotoviti dostop OAI-PMH.
e) Sistem naj bi zagotovil tudi druge standardne
spletne servise za dostop do vsebin in metapo-
datkov.
3.3 Avtentikacija in avtorizacija
a) Sistem mora podpirati različne vloge.
b) Sistem mora podpirati posebnost, da so skupi-
nam dodeljene ena ali več vlog.
c) Sistem mora podpirati posebnost, da uporabniki
pripadajo eni ali več skupinam.
d) Sistem naj bi podpiral naslednje vloge: najmanj-
šo vlogo, vlogo splošnega uporabnika, vlogo
sodelavca, vlogo razvijalca vsebin, vlogo admi
nistratorja, največjo vlogo.
• Najmanjša vloga: dostop nasploh (ali drugih
zaželenih elementov za dostop).
• Vloga splošnega uporabnika: poleg najmanj-
še vloge lahko samo brska in išče metapodat-
ke in vsebino.
• Vloga sodelavca: poleg možnosti za vlogo
splošnega uporabnika mu mora sistem omo-
gočiti tudi pošiljanje metapodatkov in vse-
bine.
• Vloga razvijalca vsebine: poleg možnosti za
vlogo sodelavca mu mora sistem omogočiti
kreiranje/urejanje/dodajanje/brisanje meta-
podatkov in vsebine v določenih (ne v vseh)
zbirkah.
• Vloga administratorja: sistem mora admini-
stratorju omogočiti kreiranje/dodajanje/bri-
sanje uporabnikov in skupin.
• Največja vloga: sistem mora omogočiti
uporabniku z največjo vlogo kar koli znotraj
sistema.
e) Sistem mora uporabljati avtorizacijo v podporo
različnim vlogam znotraj sistema.
f) Sistem mora uporabljati avtentikacijo za pre -
everjanje uporabnikov s pomočjo varnostnega
sistema kampusa.
3.4 Sistem
a) Sistem mora podpirati oddaljen in raznovrsten
dostop za uporabnike z različnimi vlogami (tj.
model dostopa strežnik/odjemalec).
b) Sistem mora biti atomski, konsistenten, izoliran,
trajen (ACID).
c) Sistem mora biti usklajen s standardom Unicode
pri vseh funkcijah.
4 Zahteve za prezervacijo
4.1 Sistem mora shranjevati zapise metapodatkov ločeno
od vsebine.
4.2 Sistem mora omogočati shranjevanje katerega koli
formata datoteke.
4.3 Sistem naj bi prednostno podpiral nabor znanih tipov
datotek (npr. MS Word).
4.4 Sistem naj bi imel kontrolo verzij metapodatkov in
vsebine.
4.5 Sistem mora vzdrževati log datoteke zaradi napak/
Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI"
M
T
23ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
uporabe/virusov.
4.6 Sistem mora vzdrževati izvirna imena datotek, veli-
kost in kreirane podatke.
4.7 Sistem mora omogočati skalabilno shranjevanje.
DRUGE NEFUNKCIONALNE ZAHTEVE
1 Zmogljivost
1.1 Sistem naj bi bil skalabilen glede shranjevanja in nad-
gradnje.
1.2 Sistem mora beležiti in ažurirati status zahteve upo-
rabnika v razumnem času.
2 Informacije
2.1 Sistem mora zagotoviti točnost metapodatkov in vse-
bine s pomočjo:
a) ustanavljanja skupine redaktorjev,
b) uveljavljanja kontrole pošiljanja in nalaganja
podatkov v datoteke,
c) uveljavljanja politik pošiljanja.
3 Ekonomičnost
3.1 Sistem (strojna in programska oprema) mora biti ce-
novno konkurenčen.
3.2 Vzdrževanje sistema (osebje, strojna in programska
oprema) mora biti vključeno v ceno.
3.3 Moramo primerjati stroške usposabljanja kadrov v
knjižnici in stroške pridobivanja manjkajočih veščin
zunaj knjižnice.
3.4 Ponudnik naj bi trajno skrbel za sistem.
4 Kontrola
4.1 Vsebina mora ustrezati politiki razvoja zbirk.
4.2 Delovni procesi za izvirno digitalno vsebino in digita-
lizirano vsebino naj bi bili dobro dokumentirani.
4.3 Mora biti omogočeno izdelovanje varnostnih kopij in
arhiviranje datotek.
Reference:
[1] Allen, B. (1999). Digital libraries and the end of tradicional infor-
mation systems. V: Aparac, T. et al. Digital libraries: interdiscipli-
nary concepts, challenges and opportunities: proceedings of the
Third International Conference on the Conceptions of the Library
and Information Science, Dubrovnik, Croatia, May 23–26, 1999.
Zagreb: Zavod za informacijske studije Odsjeka za informacijske
znanosti: Filozofski fakultet – Lokve: Naklada Benja, 13–22.
[2] Battin, P. (1998). Leadership in a transformational age. V: Haw-
kings, B. L. and Battin, P. (Eds.). The Mirage of Contuinuity:
Reconfiguring Academic Information Resources for the 21st Cen-
tury. Washington: Council on Library and Information Resources
and the Association of American Universities, 3–12.
[3] Borgman, Ch. L. (1999). What are digital libraries, who is buil-
ding than, and why? V: Aparac, T. et al. Digital libraries: inter-
disciplinary concepts, challenges and opportunities: proceedings
of the Third International Conference on the Conceptions of
the Library and Information Science, Dubrovnik, Croatia, May
23–26, 1999. Zagreb: Zavod za informacijske studije Odsjeka
za informacijske znanosti: Filozofski fakultet – Lokve: Naklada
Benja, 23–38.
[4] Greenberg, D. (1998). Camel drivers and gatecrashers: Quality
control in the digital research library. V: Hawkings, B. L. and
Battin, P. (Eds.). The Mirage of Contuinuity: Reconfiguring Aca-
demic Information Resources for the 21st Century. Washington:
Council on Library and Information Resources and the Associati-
on of American Universities, 105–116.
[5] Han, Y. (2004). Digital content management: The search for a
content management system. Library Hi Tech 22, 4, 355–365.
[6] Microsoft (2002). Microsoft Computer Dictionary. Redmond:
Microsoft Press.
[7] Nelson, Th. H. (2004). A Cosmology for Different Computer Uni-
verse: Data Model, Mechanisms, Virtual Machine and Visualisa-
tion Infrastructure. Journal of Digital Information 5, 1 http://jodi.
tamu.edu/Articles/v05/i01/Nelson.
[8] Saracevic, T. (1999). Preface. V: Aparac, T. et al. Digital libraries:
interdisciplinary concepts, challenges and opportunities: procee-
dings of the Third International Conference on the Conceptions
of the Library and Information Science, Dubrovnik, Croatia, May
23–26, 1999. Zagreb: Zavod za informacijske studije Odsjeka
za informacijske znanosti: Filozofski fakultet – Lokve: Naklada
Benja, xi–xvi.
[9] Šercar, T, M. (2001). Diskontinuitet analognog i digitalnog pros-
tora: Knjižničarska struka na raspuću. Vjesnik bibliotekara Hrvat-
ske 43, 4, 15–33.
[10] Whitten, J. L. (2001). System Analysis and Design Methods.
Boston: McGraw-Hill.
Tvrtko M. Šercar: DIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O "DIGITALNI KNJIŽNICI"
24 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Izvle~ek
V članku predstavljamo servis Google Scholar in povezavo med njim in vzajemno podatkovno bazo
podatkov COBIB.SI.
Klju~ne besede
servis Google Scholar, iskalnik Google
Abstract
This article introduces the Google Scholar service and the relation between Google Scholar and the
COBIB.SI shared bibliographic database.
Keywords
Google Scholar service, Google search engine
GOOGLE SCHOLAR
Google Scholar je servis, ki ponuja dostop do znanstvene
literature. Najdemo ga na spletnem naslovu http://scholar.
google.com/. V opisu servisa lahko preberemo, da gre
za servis, ki z enega mesta omogoča iskanje znanstvene
literature po številnih disciplinah in virih: recenzirane pri-
spevke, članke, disertacije, knjige in izvlečke akademskih
založb, profesionalnih združenj, univerz in drugih izob-
raževalnih organizacij.
Glede vključenih konkretnih virov so pri Googlu skriv-
nostni, iz objavljenih člankov pa lahko razberemo,1 da
gre za celo vrsto izdajateljev in profesionalnih združenj.
Uporabniški vmesnik za iskanje je dvonivojski: enosta-
ven in naprednejši. Prvi je podoben tistemu, ki ga pozna-
mo iz iskalnika Google. Gre za enovrstični iskalnik, ki ga
je mogoče podobno kot v iskalniku Google uporabiti tudi
za zahtevnejše iskanje. Pri tem mora uporabnik poznati,
na kakšen način lahko v vrstici za vnos uporabi možnosti
zahtevnejšega iskanja (npr. author:flowers). Opise teh
iskalnih možnosti lahko najdemo pod naslovom pomoč.
Naprednejši način uporabniku ponuja praktično enake
možnosti, le da na prijaznejši način. Iz samega uporabni-
škega vmesnika lahko razberemo možnosti, ki jih ponuja
iskalnik. Tako naprednejši iskalnik ponuja iskanje po be-
sedah ali frazah iz vsebine ali naslova prispevkov, iskanje
po avtorju, viru, datumu izdaje in predmetnem področju.
Robert Vehovec
Institut informacijskih
znanosti, Maribor
Kontaktni naslov:
robert.vehovecizum.si
GOOGLE SCHOLAR V SISTEMU COBISS.SI
Po izvedenem iskanju uporabnik dobi seznam najdenih
zapisov, ki ustrezajo njegovi iskalni zahtevi. Vsak zade-
tek v seznamu predstavlja določeno znanstveno delo. To
lahko vsebuje enega ali več povezanih člankov ali celo
različne verzije člankov, ki so vezani na znanstveno delo.
Kadar gre za več povezanih člankov, se ob naslovu pojavi
povezava “Group of”. Z aktiviranjem te povezave lahko
dobimo seznam prispevkov, vezanih na znanstveno delo.
Vsak zadetek je predstavljen z ustreznimi bibliografskimi
informacijami (naslov, avtor, vir). Nabor bibliografskih
podatkov za posamezni zadetek je povezan s celotno sku-
pino povezanih prispevkov, Google Scholar bibliografske
podatke sestavi iz posameznih prispevkov v skupini in
tudi preko citiranosti teh prispevkov.
Seznam je urejen po pomembnosti podatkov. Pri krite-
rijih so pri Googlu upoštevali polno besedilo prispevka,
avtorja, vir, citiranost (http://scholar.google.com/intl/en/
scholar/about.html). Pri izpisu seznama zadetkov se lahko
odločimo tudi za drugo možnost urejanja z aktiviranjem
povezave “Recent articles”. Tu ne gre za enostavno ureja-
nje po datumu, pač pa so pri Googlu upoštevali odličnost
avtorjevih prejšnjih del in vira (angl. prominence), šte-
vilo citatov v času nastanka dela itd. (http://googleblog.
blogspot.com/2006/04/keeping-up-with-recent-research.
html).
Kadar se naslov prispevka izpiše kot povezava, lahko z
aktiviranjem te povezave dobimo polno besedilo prispev-
ka ali njegov povzetek. Dobimo stran, ki so jo pri Googlu
M
T
25ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
za to znanstveno delo indeksirali. Pod bibliografskim
opisom zadetka se pojavijo povezave, ki predstavljajo do-
datne možnosti za znanstveno delo. Uporabnik tako lahko
izvede iskanje po centralnem iskalniku Google (povezava
Web Search), v centralni iskalnik se prenese avtor in na-
slov znanstvenega dela, možno je izvoziti bibliografske
podatke v enega izmed programov za urejanje referenc
(BibTex, EndNote, RefWorks ali RefMan). Servis Goo-
gle Scholar pa ima tudi povezavo do zunanjih servisov,
ki lahko uporabniku ponudijo kakšno storitev v zvezi z
izbranim znanstvenim delom. Tako je mogoče izvesti
naročilo članka v servisu BL Direct (http://direct.bl.uk/)
ali pa izvesti iskanje znanstvenega dela v enem izmed
bibliografskih servisov, ki so povezani s servisom Google
Scholar. Te si uporabnik lahko nastavi v nastavitvah “Pre-
ferences” (http://scholar.google.com/scholar_preferences)
v okviru povezave “Library Links”. Uporabnik lahko
izbere do tri zunanje bibliografske servise (ali knjižnice).
POVEZAVA MED GOOGLE SCHOLAR IN
BAZO PODATKOV COBIB.SI
Od 19. 4. 2006 lahko med povezavami do bibliografskih
servisov oziroma baz podatkov najdemo tudi povezavo do
baze podatkov COBIB.SI. Pri Google Scholarju vključijo
avtomatsko možnost Find in COBIB.SI uporabnikom iz
Slovenije na osnovi prepoznavanja njihovih IP-številk.
Uporabniki, ki niso iz Slovenije, si morajo to možnost
vključiti v nastavitvah (možnost Find in COBIB.SI se pod
zadetkom, ki predstavlja neko znanstveno delo, pojavi,
kadar je delo možno najti v vzajemni bazi podatkov CO-
BIB.SI). Po aktiviranju te povezave se izvede priključitev
v programsko opremo COBISS/OPAC, ki nam izpiše
zadetek iz vzajemne baze podatkov COBIB.SI. Tu lahko
uporabniki vidijo zalogo po knjižnicah, vključenih v si-
stem COBISS.SI.
Povezavo je bilo mogoče vzpostaviti v neposrednem do-
govoru med Googlom in Izumom. Google predpisuje po-
stopek, po katerem je treba pripraviti zapise za vključitev
v njihov servis. Obstajata dve možnosti: po prvi se baza
podatkov izvozi v zapis XML, ki pa je nestandarden in je
tak izvoz lahko namenjen le za povezovanje s servisom
Google Scholar, druga možnost pa je izvoz zapisov po
standardu MARCXML (http://www.loc.gov/standards/
marcxml/). Mi smo se odločili za drugo možnost, ker smo
lahko uporabili že obstoječe pretvornike, ki smo jih z ne-
katerimi odprtokodnimi komponentami izdelali v Izumu
za druge potrebe.2 Pred izvozom zapisov v MARCXML
smo zapise iz COBIB.SI tudi prečistili, tako da smo
servisu Google Scholar omogočili dostop samo do tistih
podatkov, ki jih ta servis potrebuje; to so naslov, avtor,
izdajatelj, kraj izdaje, datum izdaje, številka ISBN/ISSN.
Izvožene zapise smo namestili na poseben direktorij na
enem izmed naših strežnikov, ki je dostopen preko sple-
ta, vendar smo dostop omogočili le IP-naslovom, ki so
nam jih poslali iz Googla. Google nato enkrat mesečno
te zapise s svojo programsko opremo prebere in indekse
osveži.
ZAKLJU^EK
Servis Google Scholar je strokovna javnost sprejela z
dokajšno zadržanostjo. Razlog je verjetno ta, da so pri
Googlu glede virov, ki so vključeni v servis, nejasni. V
navodilih nikjer ne bomo zasledili natančnega seznama
virov. Po drugi strani pa je servis za končnega uporabnika
zastonj, lahko dostopen in hiter. Vsekakor gre za zanimiv
servis, ki je že dobil konkurenco pri Microsoftu (http://
academic.live.com/).
Uporabnikom servisa Google Scholar iz Slovenije smo z
opisano povezavo do zapisov v bazi podatkov COBIB.SI
omogočili lociranje znanstvenega dela v knjižnicah v
sistemu COBISS.SI.
Opombe
1. Dean Giustini and Eugene Barsky, A look at Google Scholar,
PubMed, and Scirus:comparisons and recommendations, JCHLA /
JABSC 26: 85–89 (2005). Dostopno na: http://weblogs.elearning.
ubc.ca/googlescholar/giustini_barsky.pdf.
2. Andrej Krajnc, Gordana Budimir, Robert Vehovec, Luka Štok,
Izkušnje z uporabo odprte kode pri razvoju programske opreme
COBISS. Objektna tehnologija v Sloveniji (OTS 2003).
Spletne povezave
1 http://www.insidehighered.com/news/2005/04/11/google
2 http://googleblog.blogspot.com/2006/04/keeping-up-with-recent-
research.html
3 http://scholar.google.com/intl/en/scholar/about.html
4 http://www.lib.utc.edu/databases/google-scholar.html#3
5 http://academic.live.com
6 http://www.loc.gov/standards/marcxml
7 http://scholar.google.com/intl/en/scholar/about.html
Robert Vehovec: GOOGLE SCHOLAR V SISTEMU COBISS.SI
26 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
VKLJU^EVANJE CERKVENIH KNJIŽNIC Z REDKIMI
KNJIGAMI V SISTEM COBISS
Okroglo mizo je organiziral IZUM s soglasjem Slovenske
škofovske konference na gradu Betnava v Mariboru, 26.
maja 2006, na njej pa so sodelovali (po abecednem redu):
Mag. Stanislav BAHOR, NUK
Srečko BENČEC, IZUM
Dr. Metod BENEDIK, Slovenska škofovska konferenca
Igor BRBRE, IZUM (podiplomski študent University of
Strathclyde)
Jakob EMERŠIČ, Knjižnica Minoritskega samostana
Ptuj
Marta GARTNER, Knjižnica Kapucinskega samostana
Škofja Loka
Dr. Mihael GLAVAN, NUK
Irena KAVČIČ, NUK
Dr. Eva KODRIČ, NUK
Mag. Fanika KRAJNC-VREČKO, Teološka knjižnica
Maribor
Mag. Zoran KRSTULOVIČ, NUK
Marko KUŠAR, IZUM
Srečko MAČEK, SIK Celje
Andrej PAVLIČ, SIK Murska Sobota
P. Felicijan PEVEC, Knjižnica Frančiškanskega samo-
stana Novo mesto
Mag. Franci PIVEC, IZUM
Mag. Gordana POPOVIĆ BOŠKOVIĆ, IZUM
Tone SAVINC, IZUM
Dr. Marta SELJAK, IZUM
Mag. Tomaž SELJAK, IZUM
Dr. Marijan SMOLIK, Teološka fakulteta
Mag. Pero ŠOBOT, IZUM
Novka ŠOKICA-ŠUVAKOVIĆ, BMS Novi Sad
Majda TOMAŽIČ, Semeniška knjižnica Ljubljana
Dr. Jože URBANIJA, Filozofska fakulteta
P. Marjan VOGRIN, Škofijski arhiv Koper
Mag. Franci Pivec: Projektu na pot
Organiziranju okrogle mize so botrovale vse oprijemlji-
vejše izkušnje in vprašanja, ki se porajajo pri urejanju in
obdelavi gradiva v cerkvenih knjižnicah. Na to je še pose-
bej vplivala zainteresiranost nadškofa msgr. Alojza Urana
ter pripravljenost za sodelovanje nadškofa dr. Franca
Krambergerja. Vsi pa tudi vemo, da v slovenskem
COBISS-u manjkata dva obsežna segmenta knjižnic:
šolske knjižnice in cerkvene knjižnice. Če se vrzel pri
šolskih knjižnicah glede knjižničnega gradiva v katalogih
ne pozna toliko, saj so zbirke zelo podobne zbirkam v
splošnih knjižnicah, pa so zbirke cerkvenih knjižnic čisto
nekaj drugega in je velika škoda, da niso predstavljene v
sodobnih elektronskih katalogih. Z njimi bi se mednarod-
ni pomen našega knjižničarstva opazno povečal.
Ob tem se vsi zavedamo, da razpolagamo z zelo omeje-
nimi viri, tako človeškimi kot gmotnimi, zato se je treba
dela lotiti načrtno in dolgoročno. Izogniti se je treba na-
pakam in improvizacijam. Zaradi tega smo želeli zbrati
čim širši krog poznavalcev, ki lahko s svojim znanjem
in izkušnjami opozorijo na vse bistvene vidike vključe-
vanja cerkvenih zbirk v sistem COBISS. Zahvaljujem se
institucijam, ki so sprejele Izumovo pobudo: Slovenski
škofovski konferenci, NUK-u, skrbnikom cerkvenih in
samostanskih knjižnic, območnim splošnim knjižnicam in
mnogim drugim. Povabljena ministrstva so se danes opra-
vičila, enako vodstva škofij, vendar je naš delovni načrt
za okroglo mizo takšen, da smo zanj zbrani pravi ljudje in
ga lahko uspešno izvedemo.
Zelo pomembno je, da imamo kar se da oprijemljivo pred-
stavo o knjižnicah, o katerih se bomo pogovarjali, zato bomo
začeli s kaleidoskopom podob, ki sva jih posnela s Srečkom
Benčecem v samostanskih knjižnicah po vsej Sloveniji. Po
tej poti si lahko ustvarimo vtis o cerkvenih knjižnicah, anali-
tično pa jih bodo predstavili drugi prispevki. Naj se zahvalim
skrbnikom knjižnic, ki so nam razkazali knjižno bogastvo in
nam ponudili obilico informacij, pomembnih pri zastavitvi
in izvajanju projekta. Na pot nas je usmeril p. Franci Pivec,
predstojnik mariborskih frančiškanov. Pri Sveti Trojici v
Slovenskih goricah nas je o knjižnici poučil p. Matej Papež.
Na Ptuju imamo pri minoritih tako rekoč svojega človeka
Jakca Emeršiča, ki nam je odkril posebnosti tamkajšnje
izredne zbirke. Pri celjskih kapucinih na Bregu nam je knjiž-
nico razkazal p. Marjan Gačnik. V Nazarjah smo bili deležni
spremne besede p. Francija Kovšeta. Za ogled frančiškanske
knjižnice v Kamniku smo se dogovorili s p. Ernestom Žiž-
mondom. Pri ljubljanskih frančiškanih pa nam je
p. Miran Špelič kar sam postregel z lepimi posnetki knjiž-
nice. V knjižnici kapucinskega samostana v Škofji Loki
M
T
27ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
smo bili deležni podrobnih razlag predstojnika p. Metoda
Benedika in še posebej knjižničarke gospe Marte Gartner.
V knjižnici frančiškanov na Kostanjevici nad Novo Gorico
imajo zaposleno knjižničarko Mirjam Brencelj, do nje pa nas
je pospremil predstojnik p. David Štrumf. Živa enciklopedija
med enciklopedijami knjižnice kapucinskega samostana
Vipavski Križ je nedvomno p. Andrej Božič. Popotovali smo
tudi v Koper, kjer p. Evgen Ketiš stare zapore spet spreminja
v samostan in najbolj hiti z ureditvijo prostorov za knjige, ki
so sedaj zložene po kupih. V starodavni Stični smo si lahko
knjižnico ogledali v spremstvu p. Branka Petauerja. Ureditev
novomeške frančiškanske knjižnice nam je podrobno ob-
razložil p. Felicijan Pevec. In v kartuziji Pleterje nas je vodil
p. Janez Hollenstein. Vsem se zahvaljujemo za prijaznost in
naklonjenost, ki nam bo potrebna tudi v prihodnje.
Mag. Stanislav Bahor: Najpomembnej{e slo-
venske cerkvene knjižnice
Moj prispevek obravnava naslednje sklope:
• samostanske in druge cerkvene knjižnice z gradivom,
ki je nastalo pred letom 1800 in predstavlja kulturno
dediščino;
• normativno ureditev za kulturno dediščino, vključno s
starimi knjigami;
• predstavitev izbranih knjižnic glede na obseg gradiva,
evidence, pogoje hranjenja, razpoložljivost informa-
cijske tehnologije ipd;
• predloge za delo v prihodnje.
Segment knjižničnega gradiva, ki predstavlja kulturno
dediščino ali kulturni spomenik, urejajo naslednje zakon-
ske osnove:
• Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1),
• Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD),
• Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA).
Najširše o tem govori ZKnj-1, ki v 5. členu pravi: “Knjiž-
nično gradivo, ki ima lastnosti kulturnega spomenika v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, je
kulturni spomenik po zakonu brez posebnega postopka
razglasitve. Ne glede na to se s tem zakonom razglasi za
kulturni spomenik naslednje knjižnično gradivo:
• kodeksi, listine in drugo rokopisno gradivo ter knjiž-
no, kartografsko, notno ipd. gradivo, nastalo pred
letom 1800;
• arhivski izvodi vseh publikacij, ki imajo značaj slove-
nike iz prve alineje 33. člena tega zakona ali pa so kot
taki določeni s predpisi o obveznem izvodu.”
ZVKD v 6. členu posebej navaja: “Knjižnično gradivo, ki
po strokovnih merilih in mednarodnih priporočilih pred-
stavlja knjižno dediščino, in arhivsko gradivo sta spome-
nik v skladu s posebnim zakonom.”
Najbolj natančen je Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov
kulturne dediščine, ki za kulturno dediščino šteje nasled-
nje knjižnično gradivo:
• inkunabule in rokopise, vključno z zemljevidi in parti-
turami, posamezno ali v zbirki, ki so starejši od 50 let;
• knjige, posamično ali v zbirki, starejše od 100 let;
• tiskane zemljevide, kartografsko gradivo, posamezno
ali v zbirki, starejše od 50 let;
• originalne grafike, tiske, sitotiske, litografije, original-
ne grafične plošče, plakate, lepake, letake, razgledni-
ce, vrednostne papirje, starejše od 50 let;
• fotografije, filme in njihove negative ter originalne
zapise zvoka, starejše od 50 let;
• dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti zasebnega
arhivskega gradiva, katere koli vrste in na katerem
koli nosilcu, starejše od 50 let.”
Z razglasom iz leta 1951 (Ur. l. LRS, št. 12/51) so bile za
kulturne spomenike razglašene naslednje knjižnice:
• Frančiškanska knjižnica v Ljubljani
• Frančiškanska knjižnica v Kamniku
• Frančiškanska knjižnica v Novem mestu
• Kapucinska knjižnica v Krškem
• Kapucinska knjižnica v Škofji Loki
• Kartuzijanska knjižnica v Pleterjah
• Semeniška knjižnica v Ljubljani
• Škofijska knjižnica v Ljubljani
• Minoritska knjižnica na Ptuju
• Knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi
• Knjižnica Ivana Hribarja v Ljubljani
• Knjižnica dr. Ivana Vidica v Kamniku
V naš izbor na podlagi kriterija obsežnosti fonda izpred
leta 1800 smo uvrstili 21 samostanskih in drugih cerkve-
nih knjižnic z ohranjenimi obsežnejšimi fondi, ki so kul-
turna dediščina ali kulturni spomenik. Mednje sodijo:
• 1 knjižnica cisterijanskega reda
• 1 knjižnica kartuzijanskega reda
• 9 knjižnic frančiškanskega reda
• 5 knjižnic kapucinskega reda
• 2 knjižnici minoritskega reda
• knjižnica kolegiatnega kapitlja
• Knjižnica Petra Pavla Glavarja
• semeniška knjižnica.
Na seznamu ni obeh teoloških knjižnic, ker sta pač že
vključeni v sistem COBISS.
OKROGLA MIZA
28 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Knjižnica cisterijanske opatije Stična obsega okoli
30.000 enot gradiva, od katerih je pred letom 1800 izšlo
10.000 enot. Pogoji hranjenja so dobri, evidence o gradi-
vu pa nepopolne: popis iz leta 1576 je pomanjkljiv, in-
ventarna knjiga iz leta 1930 ni popolna, imenski listkovni
katalog za novejše gradivo ni popoln in enako velja tudi
za predmetni katalog. To knjižnico urejajo že deset let
brez vidnega uspeha. Ogromno gradiva so ljudje odnesli
in nikoli vrnili.
Knjižnica kartuzije Pleterje obsega okoli 20.000 enot
gradiva, od tega 4.000 enot izpred leta 1800. Pogoji hranje-
nja so odlični. Evidence o gradivu obstajajo le v klasični
obliki, in sicer inventarna knjiga, abecedni imenski katalog
in stvarni katalog. Knjižnica še vedno hitro raste, seveda
pa ne gre za zgodovinsko kartuzijansko knjižnico, ker je ta
menda pogorela in so jo morali vzpostaviti na novo.
Knjižnica minoritskega provincialata na Ptuju obsega
5.800 enot gradiva, izpred leta 1800 jih je 1.500. Pogoji
hranjenja so dobri. Evidence o gradivu so le v klasični
obliki, poteka pa proces vključevanja v sistem COBISS.
Ob stari knjižnici je še nova samostanska knjižnica, ki
ima tudi zanimivo gradivo. Znano je, da so na Ptuju našli
najbolj kompletno Trubarjevo delo.
Knjižnica minoritskega samostana Sv. Frančiška Asi-
škega v Piranu obsega 5.000 enot gradiva, od tega 1.500
enot izpred leta 1800. Pogoji hranjenja so dobri. Gradivo
je obdelano v elektronskem katalogu v programu Šolska
knjižnica, za kar je poskrbel p. Marjan Vogrin.
Knjižnica frančiškanskega samostana v Ljubljani
obsega 70.000 enot gradiva, izpred leta 1800 kar 30.000
enot. Pogoji hranjenja so dobri. Evidence gradiva so kla-
sične, nepopolne in le manjši del gradiva je dostopen v
okviru programa CDS/ISIS. Knjižnica ima posebno proti-
požarno zaščito s peskom v stropovih, ki pa se po malem
usipava in povzroča probleme.
Knjižnica frančiškanskega samostana v Novem mestu
obsega 20.000 enot gradiva, od tega 14.000 enot izpred
leta 1800. Pogoji hranjenja so dobri. Evidence gradiva so
klasične in nepopolne (rokopisni katalog iz 18. stoletja,
listkovni katalog iz obdobja 1942–1944, nekonsistenten
Roblekov katalog, popis knjig iz 16. in 17. stoletja p.
Felicijana Pevca, enega od vodilnih slovenskih strokov-
njakov za cerkvene zbirke).
Knjižnica frančiškanskega samostana v Kamniku
obsega 7.000 enot gradiva, od tega jih je 7.000 izpred leta
1800. Pogoji hranjenja so dobri. Evidence o gradivu so
klasične, nepopolne: inventarna knjiga v obliki klasičnega
kataloga do leta 1760, abecedni imenski katalog iz leta
1860, postavitveni katalog iz leta 1995.
Knjižnica frančiškanskega samostana Sv. Ane v Ko-
pru obsega 30.000 enot gradiva, od tega 15.000 enot
izpred leta 1800. Pogoji hranjenja so katastrofalni in
menda je bil del fonda nekaj časa uskladiščen kar na pro-
stem, zato je marsikaj tudi odtujeno. Evidenc gradiva ni
nobenih.
Knjižnica frančiškanskega samostana v Nazarjah
obsega 7.000 enot gradiva, vse izpred leta 1800. Pogoji
hranjenja so danes dobri. Evidence o gradivu so klasične
in nepopolne (zajemajo del kataloga iz leta 1844 ter list-
kovni abecedni imenski katalog postavljenega gradiva s
signaturo).
Knjižnica frančiškanskega samostana Kostanjevica v
Novi Gorici obsega 10.000 enot gradiva, od tega 5.000 iz-
pred leta 1800. Pogoji hranjenja so dobri. Evidence o gra-
divu so klasične in nepopolne (zajemajo knjižni katalog iz
leta 1788, stvarni katalog iz leta 1852, Aldegherijev avtor-
ski in predmetni katalog iz leta 1932, sedaj pa se izdeluje
računalniški katalog za novo postavitev v okviru programa
Šolska knjižnica). Med I. svetovno vojno je bila knjižnica
prepeljana v Krško, od koder se ni vrnilo vse gradivo.
Knjižnica frančiškanskega samostana Sveta Trojica
v Slovenskih goricah obsega 2.500 enot gradiva, vse
izpred leta 1800. Pogoji hranjenja so dobri. Evidenc o
gradivu ni.
Knjižnica frančiškanskega samostana Sveta gora pri
Novi Gorici obsega 15.000 enot gradiva, od tega 100
enot izpred leta 1800. Pogoji hranjenja so dobri. Evidence
so klasične in nepopolne. Zanimiva je zgodba o Waldhe-
imu, ki je bil na Soški fronti in mu je prišla v roke knjiga
iz svetogorske knjižnice; sin Kurt jo je po očetovi smrti
vrnil knjižnici.
Knjižnica frančiškanskega samostana Maribor obsega
15.000 enot gradiva, od tega 2.000 izpred leta 1800. Po-
goji hranjenja so dobri. Evidence o gradivu šele nastajajo.
Knjižnica kapucinskega samostana Vipavski križ ob-
sega 2.500 enot gradiva, vse izpred leta 1800. Pogoji
hranjenja zadovoljivi. Evidence gradiva so klasične in
nepopolne (predmetni katalog iz leta 1749 ter inventarna
knjiga iz leta 1871). Poseben problem bi znali biti mno-
žični obiski v knjižnici.
Knjižnica kapucinskega samostana Krško obsega
1.344 enot gradiva, vse izpred leta 1800. Evidence o
gradivu so klasične in zajemajo enega najstarejših ohra-
njenih katalogov iz leta 1659 ter postavitveni katalog v
obliki rokopisne kartoteke s skrajšanim bibliografskim
opisom.
OKROGLA MIZA
M
T
29ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Knjižnica kapucinskega samostana Škofja Loka obse-
ga 20.000 enot gradiva, od tega 15.000 izpred leta 1800.
Pogoji hranjenja so danes dobri. Evidence o gradivu so
klasične in zajemajo več katalogov, med njimi katalog
ukinjene kapucinske knjižnice Kranj, listkovni katalog
gradiva izpred leta 1800, sedaj pa nastaja računalniški
katalog v sistemu COBISS.
Knjižnica kapucinskega samostana Maribor obsega
okoli 1.000 enot gradiva, od tega 110 izpred leta 1800.
Pogoji hranjenja so zadovoljivi. Evidenca obstaja le za
110 enot starega gradiva.
Knjižnica kapucinskega samostana Celje obsega 7.000
enot gradiva, od tega 5.000 enot izpred leta 1800. Pogoji
hranjenja so zasilni in začasni do ureditve nove knjižnice.
Obstaja prepis inventarja za obdobje 1918–1941, drugih
evidenc pa ni.
Knjižnica kolegiatnega kapitlja Novo mesto obsega
5.000 enot gradiva, od tega 1.000 enot izpred leta 1800.
Pogoji hranjenja so dobri. Evidence obsegajo listkovni
katalog, urejen po abecedi in z oznako strokovne skupine,
vendar ni ažuren in zajema tudi gradivo, ki ga v knjižnici
ni več. Posebnost je homeopatska zbirka.
Semeniška knjižnica obsega v svojem starem delu 7.000
enot gradiva, večina je izpred leta 1800. Pogoji hranjenja
so odlični. Evidence obsegajo Thallmeinerjev abecedni in
stvarni katalog iz srede 18. st., Werthov abecedni katalog
iz leta 1770, Volčev abecedni katalog iz leta 1840. Kata-
log v knjižni obliki vsebuje še danes veljavne signature
in je v uporabi. Novejši del knjižnice, ki obsega 40.000
enot, ima abecedni katalog v listkovni obliki. Knjižnica
se je že vključila v sistem COBISS.
Če povzamemo številke, je v navedenih knjižnicah
304.800 enot gradiva, od tega 133.010 izpred leta 1800.
Gre za izjemno bogastvo, a tudi za velik strokovni zalo-
gaj, o čemer se je treba zelo natančno dogovoriti.
Dr. Metod Benedik: Stali{~e Slovenske škofov-
ske konference o vklju~itvi cerkvenih knjižnic z
redkimi knjigami v sistem COBISS
Vrsta cerkvenih ustanov na Slovenskem je skozi dolga
stoletja zbirala, ohranjala in z lastnim delom bogatila
knjižno gradivo, ki danes predstavlja neprecenljivo boga-
stvo duhovne in kulturne dediščine slovenskega naroda.
Gre za škofijske in samostanske knjižnice, ki so se kljub
številnim zunanjim posegom v celoti ali vsaj delno ohra-
nile. V teh knjižnicah so ohranjene inkunabule, knjige
starih avtorjev, slovenskih protestantskih in katoliških
piscev in knjige novejše literature, ki je od 19. stoletja
naprej vse številčnejša. Ob teh dejstvih se predvsem v za-
dnjem času vse bolj kaže potreba, da bi to bogato dedišči-
no temeljiteje spoznali, jo ustrezno ohranjali in primerno
predstavili domači in tuji javnosti.
Pred leti je IZUM na pobudo nadškofa msgr. Alojza Ura-
na in s soglasjem Ministrstva za kulturo začel snovati
projekt vključevanja cerkvenih knjižnic z redkimi starimi
knjigami v sistem COBISS. V okviru poskusnega pristo-
pa se je nabralo kar nekaj dragocenih izkušenj, predvsem
pa se je pokazalo, da bi se po uspešno izvedenem projek-
tu Slovenija lahko predstavljala svetu z bogatim katalo-
gom spomeniško pomembnih knjig.
Doslej so se v sistem COBISS vključile: knjižnica Teolo-
ške fakultete v Ljubljani in v Mariboru, škofijska knjižni-
ca Ljubljana, semeniška knjižnica Ljubljana, minoritska
knjižnica na Ptuju, kapucinska knjižnica v Škofji Loki in
knjižnica karmeličank v Sori.
Slovenski škofje načelno podpirajo začeti projekt. Seveda pa
obstaja kar nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo za uspešno iz-
vedbo oziroma nadaljevanje projekta treba ustrezno rešiti:
• Kakšno je dejansko stanje v knjižnicah? Kako so knji-
ge zavarovane pred raznimi škodljivimi vplivi (vlaga,
insekti, množični obiski itd.)?
• Ali so vse knjižnice, ki naj bi glede na svoje knjiž-
no gradivo sodelovale v projektu, (v zadostni meri)
seznanjene z zasnovo projekta, načinom dela in za-
stavljenimi cilji, vključno s spoznanji, kaj bo projekt
prinesel knjižnicam, kaj kulturni javnosti in kaj državi
Sloveniji?
• Na kakšen način ustrezno izobraziti zadostno število
osebja za delo v knjižnicah? Doslej so licenco za delo
v sistemu COBISS pridobili knjižničarji in knjižni-
čarke v knjižnicah teološke fakultete v Ljubljani in
Mariboru, knjižničarka kapucinske knjižnice v Škofji
Loki in knjižničarka semeniške knjižnice v Ljubljani.
Iz katerih virov naj se knjižnično osebje financira ter
kakšna izobrazba je sploh potrebna, saj je zgolj knjiž-
ničarsko znanje premalo?
• Kaj s svoje strani zagotavlja IZUM? Izobraževanje
osebja, računalniška oprema, programi, vzdrževanje,
medmrežne povezave itd.?
• Kakšne pogoje postavlja IZUM knjižnicam bodisi za
sodelovanje v projektu bodisi za uporabo dosežkov
tega projekta?
V tem projektu torej slovenski škofje vidijo zelo koristno
delo, po katerem bi se slovenski narod sam bolj zavedal
svojega duhovnega in kulturnega bogastva in s katerim bi
se lahko dobro predstavil tudi širšemu svetu. Začetek je
spodbuden in upati je, da bo ob ustrezni rešitvi posamez-
nih vprašanj projekt tudi dosegel svoj namen.
OKROGLA MIZA
30 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Dr. Mihael Glavan: Kulturna dedi{~ina v cer-
kvenih knjižnicah
Za začetek bi poudaril obseg gradiva, o čemer je govoril
Stane Bahor; v Sloveniji je približno ena večja knjižnica
s 150.000 enotami gradiva, ki spadajo v kulturno dediš-
čino. V upravno regulativo se ne bom spuščal, čeprav je
pomembna. Glede tega ni bil omenjen Register nepre-
mične kulturne dediščine. Zakonodaja je vedno le okvirna
in se vedno sklicuje na to, da je pregled podan v registru,
kar je povezano s temeljnim vprašanjem, kako se upravlja
s tem gradivom.
Upravljanje vključuje vrsto temeljnih zadev. Prvo je
vprašanje, ali se s fondom upravlja kot z zaključeno ali
kot z živo, dopolnjujočo se celoto. Ali je historični del z
značajem kulturne dediščine ali spomenika neka celota,
ki jo obravnavamo posebej, ali je v soupravljanju – ne le
administrativnem, ampak tudi vsebinskem – kar pomeni
gradnjo, dopolnjevanje, obdelavo, izposojo, informiranje,
obiskovanje, razstavljanje, razmnoževanje, digitalizacijo?
Upravljanje je torej vse, kar se z gradivom dogaja. Sedaj
pri starih redkih knjigah prevladujejo historične “kapsule”
znotraj celotnih knjižnic, ali pa so kar celovito vključene
v siceršnje knjižnično gradivo.
Na obravnavano gradivo moramo vedno pogledati z ne-
kega objektivnega vidika. Gre namreč za gradivo, ki ima
posebno duhovno, kulturno-zgodovinsko vrednost. Te
knjige so pomembne zaradi vsebine in same po sebi ne bi
pomenile ničesar, če ne bi vplivale na človeka, kadar jih
bere in prevaja. Vprašanje je torej, v kakšnem merilu to
gradivo še živi in deluje na ljudi ter kako pomembno in
zanimivo je tudi za širšo narodno in mednarodno skup-
nost.
Pravilno upravljanje vključuje še ravnanje z gradivom,
varovanje, sortiranje, dajanje na vpogled itd. Zajema pa
tudi vključevanje tega gradiva v knjižnični informacijski
sistem države in v meddržavne sisteme. Le v tem smislu
gradivo lahko deluje s svojo vsebino, kar mu daje po-
men. Če bi te knjige zgolj gledali kot serije artefaktov na
policah, bi bilo to čisto nekaj drugega, ampak knjige niso
namenjene takšni rabi.
Naj to ilustriram z našim Kopernikom pred nekaj meseci, ko
so odkrili, da gre za prvo izdajo knjige. Ker je bila informa-
cija v katalogu napačna – letnica je bila kodirana narobe – je
gradivo “spalo” in ni moglo “delovati” v svoji pravi funkciji.
To je pravi opozorilni primer, ko gre za stare redke knjige.
Dr. Benedik je omenil kadre, ki delajo s tem gradivom.
Njegova vizija, da bi bil bibliotekar vsestransko izobra-
žen, je domala neuresničljiva. Mislim, da je v današnjem
času dovolj, da imamo človeka z visokošolsko izobrazbo,
ki je sposoben po strokovnih navodilih prepoznavati se-
stavine tega gradiva in jih pravilno vnašati v omrežje. Ni
toliko pomembno, da ima celovito teološko, filozofsko
in jezikovno znanje. Da ne bo pomote – seveda je takšno
znanje zelo zaželeno in bi mu bilo pri delu v veliko po-
moč, a nikogar ne bo, ki bi vse to znal. Mora pa znati
delovati po strokovnih načelih, ki izhajajo iz programske
osnove, povezane s katalogizacijo antikvitet. Možno bi
bilo, da bi v vsaki od ustanov, kjer te knjižnice delujejo,
deloval po en takšen strokovnjak.
Za zaključek mislim, da bi morali ta vprašanja v Sloveniji
urediti čim prej, saj je v razmerju s sosednjimi evropski-
mi državami položaj zelo slab. V naš oddelek prihajajo
kolegi iz drugih držav in povedo, kako so drugod našli
tako ljudi kot finančna sredstva, do so v sisteme vključili
tudi svoje specialne cerkvene knjižnice. Pri nas pa imamo
težave tudi z drugimi historičnimi specialnimi knjižnica-
mi, vendar je tega na drugih področjih bistveno manj kot
na cerkvenem področju.
Prepričan sem, da bodo zastavljene aktivnosti pomagale,
da bomo odslej ta vprašanja hitreje reševali.
Majda Tomaži~: Izku{nje z vklju~evanjem cer-
kvenih knjižnic v sistemu COBISS s posebnim
poudarkom na semeni{ki knjižnici
Spomladi 2005 je oživela pobuda za vključitev semeni-
ške knjižnice v COBISS.SI, ki sta jo podala ZRC SAZU
(Jože Faganel in mag. Luka Vidmar) in ljubljanska nad-
škofija (dr. Marijan Smolik in nadškof msgr. Alojz Uran),
sprejela pa Majda Tomažič (Narodni muzej Slovenije) in
IZUM (mag. Pero Šobot, dr. Marta Seljak in mag. Tomaž
Seljak). Sprejet je bil dogovor o sodelovanju in odloči-
tev o začetku načrtnega, strokovnega in kvalitetnega
popisa dragocenega knjižnega in rokopisnega gradiva.
Ker gre v semeniški knjižnici za premično kulturno de-
diščino, je bil ob njeni prošnji za vključitev v COBISS.SI
sprejet nov strokovni naziv v kategoriji “specialnih knjiž-
nic”, to je “specialne knjižnice – kulturna dediščina”.
V to kategorijo knjižnic bodo uvrščene vse slovenske
starodavne knjižnice.
Naj najprej na primeru pokažem princip sodelovanja med
knjižnicami v vzajemni bazi COBIB.SI.
Za primer bom vzela zapis COBISS/OPAC
ID=36822016, ki ga je naredila Jasna Hrovat v NUK-u že
leta 1993 in se nanaša na Japljevo izdajo svetega pisma
1791–1802. Že pred leti sva skupaj nadgradili prvotni za-
pis. V NUK-u so ugotovili, da je delo izšlo v osmih zvez-
kih in v enajstih kosih in iz tega podatka sedaj izhajajo
vse druge knjižnice. Za primerjanje podatkov, s katerimi
OKROGLA MIZA
M
T
31ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
razpolaga posamezna knjižnica, s podatki, ki so na voljo
v zapisu, je potrebna velika temeljitost ter veliko dodat-
nega znanja – tudi mnogih sodelavcev. Vsaka knjižnica
namreč o svojem izvodu dodaja podatke, ki dopolnjujejo
sliko o celoti. Zapisu je dodanih tudi nekaj slik kot pri-
mer morda “novega pristopa” pri katalogizaciji, kar bi
bilo zelo dobrodošlo (zlasti pri obdelavi antikvarnega
gradiva), ker je možnost primerjave posameznih izvodov,
predvsem njihovih naslovnih strani, takojšnja. Iz zapisa je
tudi razviden seznam vseh knjižnic, ki so omenjeno izda-
jo Svetega pisma že vnesle v vzajemno bazo
COBIB.SI; semeniške knjižnice še ni na njem, ker se “naš
Japelj” nahaja v “corpus separatum”, ki ga še nisem za-
čela obdelovati. Ko pride na vrsto, bom ta obstoječi zapis
samo še nadgradila z našimi podatki, pa tudi morda z
“našimi posebnostmi”.
Tako naj bi bile v principu obdelane vse knjige v Sloveni-
ji – “en zapis za en naslov”. Na ta način nastaja zelo dra-
gocen vseslovenski katalog, ki združuje podatke o vsem
knjižnem in neknjižnem gradivu na enem mestu. Seveda
nastajajo tudi duplikati, vendar se vsi trudimo, da bi jih
bilo čim manj.
Nekaj o samem delu v semeniški knjižnici. Jasno, najprej
je bilo treba kupiti kompletno računalniško in program-
sko opremo za nemoteno vnašanje gradiva ter pripomoč-
ke za sodobno opremo knjig. Pri tem odsvetujem vsakrš-
ne “prehodne variante” z listki ipd., takoj velja uporabiti
končno rešitev. Pri oblikovanju logotipa na nalepki je
celo sodeloval priznan slovenski slikar. Našli smo tudi
način, kako nalepko namestiti pri starih knjigah, kjer lep-
ljenje na knjigo ne pride v poštev; vlagam poseben listek,
na katerega nalepim nalepko. Del listka gleda “ven”, kar
pride zelo prav pri samem iskanju gradiva. Lahko samo
rečem, da se je vredno že pred samim začetkom vnašanja
pametno pomeniti.
Semeniška knjižnica ima štiri enote: “staro” knjižnico, ki
je zavarovana kot kulturni spomenik, “duhovno” knjiž-
nico, zbirko slovenskega verskega tiska in “cirilsko”
knjižnico. Skupna odločitev je bila, da začnemo z zbirko
slovenskega verskega tiska, ker je to slovenika, ki se še
vedno dopolnjuje, in ker je prav versko področje zelo za-
htevno za obdelavo.
Zbirka vsebuje tiske od Trubarja do najnovejših del,
vsega je okoli 7.000 enot. Urejena je po kronološkem
zaporedju, vendar tako, da so vse izdaje istega dela sku-
paj.
Trenutno katalogiziram antikvarno gradivo po ISBD(A)
(tiski do 1830 oziroma do 1850), ter novejše gradivo po
ISBD(M), serijske publikacije po ISBD(S) (priložnostno)
obdeluje kolegica, ki ima licenco za obdelavo tovrstnega
gradiva. V neprecenljivo pomoč mi je dr. Marijan Smolik,
ki to knjižnico vodi že več kot 50 let. Sama sem mate-
matik, zato se glede vsebinske obdelave, ki jo “zahteva”
teologija, nujno posvetujem z njim. Skupaj tudi rešujeva
in razrešujeva razne “stare” avtorje, vpise o lastništvu,
ekslibrise, provenience knjig idr., saj smo se odločili, da
popišemo vse pomembne in po svoje dragocene podatke,
ki so v marsikateri knjigi. Na tej podlagi bomo nekoč lah-
ko naredili sezname recimo donatorjev knjig, ki so sicer
razpršene po celi knjižnici.
Vsekakor je zelo pomembno sodelovanje bibliotekar-
ja in področnega strokovnjaka. To izkušnjo imam že
iz knjižnice Narodnega muzeja Slovenije, kjer sva z dr.
Anjo Dular (po osnovni izobrazbi arheologinjo) sedem let
“združevali” različno znanje in upam si reči, da na ta na-
čin naredili zelo veliko za dragoceno muzejsko knjižnico.
Za delo s cerkvenimi zbirkami se mi zdi nujno sodelova-
nje s klasičnim filologom, teologom in še s kom.
Problem so starejši zapisi, večinoma kreirani že pred
mnogimi leti, ki so ostali nedopolnjeni in nepopravljeni.
Pri vstopu v sistem COBISS so se mnoge knjižnice odlo-
čile za vnos kratkih zapisov, ki pa so danes včasih precej
problematični za identifikacijo s publikacijo, ki jo sam
trenutno obdeluješ.
Velik problem so zapisi z oznako NUK::RETRORK,
ki so bili v skupno bazo vneseni kot rezultat skeniranja in
prepisovanja starih kataložnih listkov (brez knjige v roki).
V vzajemni bazi so sicer primerno označeni kot opozorilo
katalogizatorjem, se pa ocenjuje, da vseeno koristijo upo-
rabnikom. Problem je, ker vsebujejo ti zapisi zelo malo
podatkov in še ti so pogosto narobe prepisani, zato je
identifikacija s knjigo, ki jo obdelujejo v drugi knjižnici,
zelo negotova, in verjetno je tudi zato narejenih že precej
duplikatov.
Ta problem rešujem s sodelovanjem na osebni ravni; s
kolegico Jasno Hrovat iz NUK-a, ki je velik knjižničarski
strokovnjak, poleg tega pa klasična filologinja, se od-
lično ujameva pri tem delu. Večino antikvarnega gradiva
in večino knjig do leta 1900 je na mojo željo naročila in
nato sva skupaj “nadgrajevali” zapise. Pri obdelavi no-
vejših knjig, za katere zapisi niso več tako zelo problema-
tični (vendar je še vedno precej možnosti, da bibliotekar
prevzame napačen zapis zaradi nezadostnih podatkov),
ona naroči tudi njihov izvod, če si res ne upam prevzeti
zapisa. Velikokrat sva šele ob fizični primerjavi knjig iz
različnih institucij ugotovili, da sta natisa različna (in zato
potrebna različna zapisa). Velika verjetnost je, da bodo
šele raziskovalci, ki bodo knjige med seboj sistematično
primerjali, ugotovili, da sta različni knjigi vezani na en
zapis ali da je nov zapis narejen brez potrebe.
OKROGLA MIZA
32 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Na podlagi dosedanje prakse podajam svoje osebne pred-
loge za rešitev tega zelo velikega problema pri katalogi-
zaciji:
• Zaželena ali kar nujna bi bila odločitev na nacional-
ni ravni, da se lahko zavestno naredi nov zapis, če
katalogizator po podatkih v zapisu v vzajemni bazi
ne more vedeti zagotovo, ali ta zapis ustreza njegovi
knjigi – ta novi zapis naj ne bi dobil statusa duplikata
(tudi če bi se čez čas ugotovilo, da gre za duplikat),
pač pa naj bi bila oba zapisa v določenem (pod)polju
povezana med seboj.
• Izoblikovati se mora sodelovanje med knjižnicami,
seveda na prvem mestu z NUK-om (ki je lastnik t.i.
retrozapisov in tudi precejšnjega dela preostalih za-
pisov za antikvarno gradivo); katalogizator druge
knjižnice, ki ima problem z identifikacijo knjige, naj
bi imel možnost poklicati v NUK in prositi, da se tam
s knjigo v roki zapis popravi in dopolni po danes za-
htevanih standardih (formalno in vsebinsko) – glede
na veliko število zapisov in izjemno velik fond starega
gradiva v NUK bi to verjetno zahtevalo enega delavca
s polnim delovnim časom.
• Enako načelo sodelovanja in medsebojne pomoči naj
bi seveda veljalo med vsemi drugimi knjižnicami.
Na koncu bi se rada zahvalila Peru Šobotu za pomoč pri
pripravi predstavitve.
Jakob Emer{i~: Moje delo v ptujski minoritski
knjižnici
Govoril bom o knjižnici minoritskega samostana na Ptu-
ju, ki obstaja verjetno od leta 1239 in bi morala po pri-
čakovanjih vsebovati marsikatero dragoceno delo, vendar
pa je zaradi pomanjkanja temeljnega kataloga neznana
tako širši kot strokovni javnosti. Ko nas je pred tremi leti
IZUM vzpodbudil k sodelovanju v sistemu COBISS – ta-
krat sem se namreč upokojil – sem se preselil iz domoz-
nanstva v minoritsko knjižnico. Razen z domoznanstvom
sem se ukvarjal tudi s teološkimi in zgodovinskimi za-
devami ter obdeloval članke s teh področij, zato mi novo
področje ni bilo tuje. Sedaj delam 3 do 4 ure dnevno.
Tudi minoritsko knjižnico sestavljata dve zbirki: “stara”
knjižnica in priročna knjižnica provincialata. Z dragoceno
“staro” knjižnico sem se ukvarjal že v prejšnjih letih, toda
zgolj z vidika splošne zgodovine. V tej knjižnici obstaja
pomanjkljiv inventarni katalog iz leta 1953. Leta 1951 so
knjižnico zaščitili kot kulturni spomenik, zato so v štu-
dijski knjižnici natipkali omenjeni katalog, vendar je bila
sestavljalka polpismena. Obstaja pa še starejši katalog iz
leta 1833 ter še dva manjša zvezka iz časa Jožefa II. Na
podlagi vsega tega sem skušal identificirati starejše gra-
divo.
Sedaj z računalnikom vnašam gradivo priročne knjižnice,
od koder pa bi marsikatero knjigo lahko prenesli v “sta-
ro” knjižnico. Priročna knjižnica šteje okoli 10.000 enot.
Doslej sem jih obdelal okoli 6.600. Ko sem poslušal ko-
legico Majdo, sem se zamislil, saj sam ne premorem niti
telefona in se seveda ne morem kaj prida posvetovati z
drugimi knjižničarji. Doslej sem kreiral 1.000 novih za-
pisov, a tudi za prevzete zapise vidim, da bi jih bilo treba
temeljito pretresti, saj njihovi kreatorji niso imeli pojma o
teologiji. Zato sem moral veliko posegati tudi v preostalih
5.000 zapisov. Če bi se hotel usklajevati, bi porabil še
veliko več časa, zato sem rajši sam dopisal manjkajoče.
V omenjeni priročni knjižnici lahko pričakujem vsaj še
1.000 enot – predvsem teoloških in tujih del, za katere bo
treba narediti nove zapise.
Treba bo začeti tudi z najtežavnejšim delom v “stari”
minoritski knjižnici, kjer ima gradivo v povprečju letnico
natisa okoli 1750. Na novo bo treba kreirati zapise vsaj za
tretjino, če ne celo za dve tretjini gradiva. Takrat bo treba
ogromno iskati po referencah.
Treba se bo lotiti tudi obdelave kakšnih 1.000 rokopisnih
fragmentov, o čemer še nihče ni spregovoril. Na Ptuju je
bil najden Teodozijev zakonik iz 9. ali 10. stoletja. Bomo
te rokopise reševali v sklopu knjižnic ali v sklopu arhi-
vov?
Nič nismo govorili o župnijskih knjižnicah, ki tudi lahko
ogromno prispevajo k podobi naše preteklosti in naše
sedanjosti. Slej kot prej bo treba preseči stare razmejitve
na “naše” in “vaše” knjižnice in jih vse skupaj razume-
ti skladno z njihovim poslanstvom – kot “luč, ki sveti
vsem”!
Dr. Marjan Smolik: Semeni{ka knjižnica v
Ljubljani
Ker je bilo o naši semeniški knjižnici že veliko povedane-
ga, bi opozoril le še na nekaj elementov, ki sestavljajo po-
jem “semeniška knjižnica”. Večina si predstavlja le staro
baročno dvorano. V njej so starejše knjige – najmlajše so
stare preko 150 let, saj se fond zaključuje z letom 1840,
ko je bil napisan tudi katalog, ki je še vedno v uporabi.
Katalog je pomanjkljiv, saj so katalogizatorji popisali
naslovnico, niso pa opazili, da je v nadaljevanju dodanih
še pet ali šest knjig ali drobnejših besedil. Precej tega sem
dopolnil že sam.
Precej stvari v katalog sploh ni bilo vnesenih, saj ni šlo več
za javno knjižnico, ampak za knjižnico bogoslovcev. Bo-
goslovna šola se je kasneje z ustanovitvijo univerze izločila
iz hiše in je na novi lokaciji nastala teološka knjižnica.
Precej knjig pa je bilo zgolj deponiranih po drugih sobah in
OKROGLA MIZA
M
T
33ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
se zanje pogosto sploh ni vedelo. To velja npr. za zelo po-
membno medicinsko knjižnico iz 17. st.. akademika Marka
Grbca, ki je bil eden od ustanoviteljev knjižnice.
Zelo zanimiva je nepopisana zbirka opernih libretov, za-
radi katere je naša knjižnica vpisana v svetovni seznam
glasbeno pomembnih knjižnic. Gre za besedila brez not in
torej le pogojno za glasbeno gradivo. Knjižničar Thallme-
iner, ki je bil glasbenik, je zbral okoli 100 drobnih knjižic,
kakršne ljudje običajno zavržejo, podobno kot delamo z
gledališkimi listi. Prvi popis teh zvezkov je vzbudil v sve-
tu velik interes, zato so se muzikologi lotili natančnejšega
popisa, ki je danes tiskan v italijanski publikaciji. In tako
vemo, da je v zbirki kar nekaj svetovnih unikatov. Knji-
žice so bile tiskane v Ljubljani, še bolj iskane pa so bile
tiskane na Češkem, v Avstriji, Italiji. Vprašanje je, koliko
takih posebnosti bi še lahko našli v našem starem fondu,
če bi kdo hotel in znal odkrivati neznane stvari?
Sam sem naredil zasilni katalog rokopisov, ki so jih naši
akademiki “operozi” – ustanovitelji knjižnice – zapustili
za seboj. Najbolj znani so rokopisi Gregorja Dolničarja
in med njimi rokopis opisa ljubljanske stolnice, ki je izšel
natisnjen v latinščini in tudi v slovenskem prevodu. Takš-
ni “študijski zvezki” prošta Prešerna, Dolničarjev in še
koga so se k sreči ohranili in so na grobo popisani, da jih
je sploh mogoče najti.
Če sedaj zapustimo staro dvorano in se preselimo v tisti
del, ki je povezan s stvarmi, ki jih je prikazala gospa Maj-
da, je treba omeniti še veliko poznejših rokopisov, zlasti
slovenskih pridig, prevodov svetega pisma itd. Sicer
nam je hiša omogočila, da smo to gradivo razdelili v dve
nadstropji in so se podvojile možnosti shranjevanja. Ob
zbirki verskega tiska je mnogo rokopisov, ki še v celoti
čakajo na obdelavo. Med njimi so tudi rokopisni listi, npr.
Slovenska lipa. Neobdelanega gradiva je skratka še za
eno celo generacijo katalogizatorjev.
V nadaljevanju “stare” knjižnice je “duhovna” knjižnica
s teološko literaturo iz 19. stoletja, ki je za silo obdelana.
Katalogiziral jo je France Ušeničnik, brat bolj slavnega
Aleša. Pisal je kartotečne listke in katalog je še vedno
uporaben. Kasneje je v tej knjižnici delal tudi znameniti
France Grivec. Med obema vojnama so kataloge še raz-
širjali. So pa vsi katalogi avtorski in ni nobenega stvarne-
ga kataloga. Postavitev knjig je urejena po sukcesiji.
Tretji del, ki danes še ni bil posebej omenjen, je t. i. “ci-
rilska” knjižnica z literaturo, ki so jo zbirali bogoslovci
sami v 19. stoletju, ko so začutili, da je “stara” knjižnica
zgolj latinska in nemška, V slovanskem navdušenju so
navezali stike s teologi na Češkem, Slovaškem, v Ukra-
jini idr. Tako je v hišo prišlo veliko literature, ki je danes
zanimiva tudi zato, ker je verjetno drugod v Sloveniji ni.
Vse to bo treba enkrat popisati in spomnim se, da sem
tam našel tudi kakšno romunsko knjigo, ko so tam še
pisali v cirilici. V tej isti knjižnici so tudi novejše knjige,
ki niso teološke (literarne, filozofske, zgodovinske); tudi
te bo treba obdelati, zlasti še, ker mnoge segajo pred leto
1800. Verjetno nas čakajo kakšna lepa odkritja.
Mag. Fanika Kranjc-Vre~ko: Od samih za~et-
kov v sistemu COBISS
Žal sem edina iz mariborske škofije, čeprav bi bil še kdo
drug poklican, da bi kaj več povedal o našem starejšem
fondu. Omejila se bom na delovanje mariborske teološke
knjižnice, pri čemer moram nujno orisati njeno zgodovi-
no.
Sedanja teološka knjižnica Maribor ima dvojno vlogo: je
visokošolska knjižnica in hkrati specialna knjižnica – kul-
turni spomenik. Hranimo raznovrstno gradivo, od knjig,
ki jih je prinesel škof Slomšek leta 1859 iz Labotske do-
line, do sodobnih zbirk. Kot je poudaril dr. Glavan, mora-
mo upoštevati funkcijo knjižnice in v našem primeru gre
za spoj muzejskega dela in sodobnega informacijskega
centra, kar mora biti današnja visokošolska knjižnica.
Ker govorimo o vključevanju cerkvenih knjižnic v sistem
COBISS, moram povedati, da je škofijska teološka knjiž-
nica ena od prvih treh knjižnic, ki so začele graditi sistem
COBISS v Sloveniji. Leta 1988 je bil dr. Ivan Rebernik iz
Rima pobudnik, da bi se knjižnica priključila v neki raču-
nalniški sistem in takrat je RCUM ponudil možnost, da se
pridružimo univerzitetnim knjižnicam. Jakob Emeršič je
kot knjižničar mariborske škofijske knjižnice takrat pre-
dano sodeloval v tem projektu. Gospa Tomažič bi sicer
imela na naše začetne zapise velike pripombe, ker so bili
skromni, a takrat nam je šlo za to, da čim več fonda vne-
semo v vzajemni katalog.
Knjižnica je po letu 1988 na široko odprla svoja vrata
uporabnikom, dotlej pa je bila namenjena le za “cerkve-
no rabo”. To je omogočil odprt online katalog in od ta-
krat nas obiskujejo študentje vseh mariborskih fakultet.
Danes knjižnica ni več škofijska, pač pa jo je nadškof
dr. Kramberger predal v upravljanje mariborski enoti
teološke fakultete. Glede na to smo v čudnem položaju,
da mariborska škofijska knjižnica spada pod ljubljansko
univerzo. Zaposleni sva dve delavki, obe imava licen-
co in opravljava vsa dela, ki so značilna za sodobno
knjižnico. Sproti obdelujemo tudi starejše gradivo, ki
ga je v naši knjižnici okoli 15.000 enot (celoten fond
ima 82.700 enot). Nimamo pa človeka, ki bi se posebej
ukvarjal s starejšim gradivom. Če kdo zahteva knjigo iz
tega fonda, jo damo v čitalnico in kasneje skatalogizira-
mo – po tej poti starejše knjige pridejo v vzajemno bazo
COBIB.SI.
OKROGLA MIZA
34 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Del starejšega fonda je v prostorih škofijskega arhiva in
tam so tudi vse inkunabule ter rokopisi, kar je razvidno iz
Gspanovega popisa inkunabul. Začudena sem, da knjiž-
nica leta 1951 ni bila uvrščena med knjižnice – kulturno
dediščino. Nihče ne zna pojasniti, zakaj ta dragoceni fond
ni bil evidentiran in uvrščen med kulturne spomenike.
Današnji fond je namenjen predvsem študiju teologije,
hkrati pa podpira humanistiko. Imamo najobsežnejšo
zbirko “Biblicum”, ki obsega okrog 7.000 enot. Posebej
omenjam biblično-arheološko zbirko, pri kateri ne gre
zgolj za knjige, ampak tudi za arheološko gradivo, kot so
posode itd. Ravnokar zaključujemo mednarodni projekt,
v katerega smo se vključili skupaj s kapitolskim muzejem
v Rimu in biblioteko Herziana. Za eno leto smo lahko an-
gažirali arheologinjo, ki bo naše artefakte skatalogizirala.
Način pridobivanja gradiva je pogosto takšen, da dobimo
knjižno zapuščino pokojnih profesorjev. Ena zadnjih je
knjižnica dr.Vekoslava Grmiča.
Lepo je delati v naši knjižnici, kjer so zastopane številne
vede, vendar je tudi naporno, ker sva zaposleni le dve
delavki. Letna izposoja je od 25.000 do 30.000 enot,
dnevni obisk je zelo velik in za vse to bi nas moralo biti
v normalnih razmerah zaposlenih vsaj sedem. Kljub temu
zelo podpiramo projekt vključevanja cerkvenih knjižnic v
sistem COBISS, se pa sprašujemo, ali bodo zagotovljeni
vsi tisti elementi, ki jih je omenil dr. Benedik. Je namen
vključitve le prikaz fonda ali imamo še druge cilje?
Vsak dan prejmemo zahteve za medknjižnično izposojo
dragocenega gradiva, ki je razvidno iz kataloga; nekaj
tega dajemo na voljo, vsega pa ne. Ni rešen sistem finan-
ciranja za vse dodatne funkcije, saj delujemo v okviru
Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Pri medknjižnič-
ni izposoji zaračunava pristojbino za knjige iz mariborske
škofijske zbirke ljubljanska univerza. To so paradoksi, ki
tudi čakajo na razrešitev.
Mag. Zoran Krstulovi~: Stari glasbeni viri
Na začetku moram opozoriti, da se cerkveni glasbeni viri
ne nahajajo le v knjižnicah, ampak pogosteje v cerkvi
na glasbenem koru. To je mesto, kjer se cerkvena glasba
dogaja, in marsikdaj je tudi mesto, kjer je gradivo shra-
njeno. Lep primer je arhiv kora ljubljanske stolnice, ki je
urejen in še vedno živi.
Ne gre samo za glasbene knjige ali glasbene librete, am-
pak zelo pogosto za glasbene rokopise – glasba izpred
leta 1830 je ohranjena pretežno v tej obliki.
Zavest, da je treba glasbena nahajališča in glasbene vire
popisati, je na Slovenskem stara dobro stoletje. Kot ene-
ga izmed začetnikov lahko navedemo Viktorja Steska in
njegov članek v Cerkvenem glasbeniku iz leta 1928, v
katerem je poskusil rekonstruirati stanje glasbenega kora
ljubljanske stolnice iz časa znamenitega kapelnika Gre-
gorja Riharja. Malo pred II. svetovno vojno se je začela
konstituirati muzikologija kot stroka, kar je treba pripisati
Jozefu Montaniju, ki je postavil temelje moderne muziko-
logije. Ukvarjal se je z Gallusom in prvi je popisal tedaj
znana Gallusova dela in jih objavil v okviru avstrijske
zbirke glasbenih del.
Sistematično delo se je začelo po vojni, pobuda pa je
prišla iz tujine – v Evropi je dozorela ideja o popisu ev-
ropske glasbene kulturne dediščine RISM (Répertoire
international des sources musicales) in prva institucija,
ki se je priključila tej mednarodni pobudi, je bil NUK s
svojo glasbeno zbirko, ustanovljeno leta 1949. Viri so
se popisovali v NUK-u in do leta 1967 se je vključilo še
nekaj drugih knjižnic in glasbenih arhivov, ki so imeli
glasbeno gradivo (knjižnica frančiškanskega samostana v
Ljubljani, knjižnica frančiškanskega samostana v Novem
mestu, knjižnica novomeškega kapitlja, stolnični arhiv v
Kopru, nadškofijski arhiv v Ljubljani, semeniška knjižni-
ca, škofijski arhiv v Mariboru itd.).
Vzporedno se je slovenska muzikologija tudi formalno
konstituirala, za kar je zaslužen dr. Dragotin Cvetko. Na
Filozofski fakulteti je muzikologija študijska smer od leta
1963, Muzikološki institut pa obstaja od leta 1980. Popis
RISM se dejansko še vedno nadaljuje. Doslej je eviden-
tirana večina nahajališč glasbenih virov. To delo je dolga
leta potekalo ročno in katalog zapisov na listkih formata
A5 obstaja v Muzikološkem inštitutu in ga raziskovalci
s pridom uporabljajo. Hkrati pa nastaja tudi računalniški
katalog.
Mednarodna skupnost je ob razvoju računalniške tehnolo-
gije hitro ugotovila, da je zelo smotrno poenotiti popiso-
vanje, zato je nastal računalniški program Picado za vnos
podatkov. Podatki se izmenjujejo na disketah, ki se gene-
rirajo preko Frankfurta. Rezultat vsega tega je CD-ROM
s popisom glasbenih virov iz vseh držav, ki so vključene
v projekt; v njem je tudi okoli 900 zapisov slovenskih
avtorjev. Leta 2003 je izšla že enajsta izdaja zgoščenke
(Manuscrits musicaux apres 1600, München etc., K. G.
Saur, 2003).
Problem za nas pa s tem ni rešen, ker s podatkovno bazo
razpolagajo v tujini. Razen tega baza ni kooperativna, kot
smo navajeni v sistemu COBISS. Zato je pobuda, da naj
bi se sistem COBISS uporabil tudi za popis glasbenega
gradiva, povsem dobrodošla. Obstoječa maska za vnos
neknjižnega gradiva je dovolj podrobna in primerna za
popis te vrste gradiva. Marsikaj pa bo treba še urediti,
npr. vnos začetkov skladb (lat. incipite). Slednje je po-
OKROGLA MIZA
M
T
35ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
membno, ker je treba identificirati tudi anonimne avtorje.
Anonimnost je pogosto posledica pozabljivosti prepiso-
valcev not. Računalnik pa to reši s primerjanjem incipitov
in ugotovi pravega avtorja.
Kar zadeva izobrazbo knjižničarjev, je pri glasbi zelo
dobro, da se popisovalec spozna tudi na glasbo, saj je
treba rokopise pogosto sestaviti po glasbeni fakturi, ker
so strani in skladbe pomešane.
Precejšen del gradiva je bil doslej tudi že objavljen (v
zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae) in izvajan na
koncertnih odrih.
Popisovanje traja že dolga desetletja, vendar to ne pome-
ni, da presenečenja niso možna. Pred kratkim je glasbeno
javnost presenetila novica, da so v knjižnici tržaškega
konzervatorija Tartini pri rutinskem pregledu rokopisov
našli neznano skladbo Janeza Krsnika Novaka (danes je
že objavljena v prej omenjeni zbirki). Zanj je dolgo velja-
lo, da je gotovo ustvaril še več skladb poleg znane glasbe
h Linhartovem Matičku ter ene kantate, za katero vemo le
posredno.
V zvezi s hrambo gradiva pa je nujno treba preveriti po-
goje na cerkvenih korih, ki so praviloma odprti prostori in
gradivo v njih ni zaščiteno.
Novka Šokica-Šuvakovi}: Srbske stare redke
knjige v sistemu COBISS
Tema okrogle mize je pomembna za Knjižnico Matice
Srbske (BMS) in zelo zanimiva zame osebno. Naša knjiž-
nica je nastala iz društva “Matica Srpska”, ustanovljenega
leta 1826. Društvo je dobilo v dar mnogo starih in redkih
knjig in cilj društva je ohranjati kulturne zaklade v srb-
skem jeziku. Dejansko hranimo knjige v vseh jezikih, ki
se govorijo v Srbiji.
BMS se je v sistem COBISS vključila med prvimi. Že
leta 1991 je bilo jasno, da brez vključitve obdelave starih
redkih knjig katalogi ne bodo celoviti. Analizirali smo
možnosti programske opreme vzajemne katalogizacije
in pokazalo se je, da zaradi tehničnih pomanjkljivosti in
brez potrebnih standardov ne bo mogoče v vzajemno ka-
talogizacijo zajeti obdelave starih redkih knjig. Z Izumom
smo se dogovorili za dopolnitev določenih segmentov
programske opreme, da bi na ta način zagotovili možnost
obdelave starih redkih knjig.
Ker smo bili v postopku izdelave tiskanih katalogov sta-
rih redkih knjig, smo dilemo okoli načina priprave rešili
tako, da nam je dopolnjena programska oprema omogoči-
la vnašanje podatkov v vzajemni katalog in iz njega smo
izpisovali tiskane kataloge. Izpisani katalogi so upoštevali
značilnosti predhodnih katalogov, ki jih je knjižnica iz-
delovala ročno: vsebujejo podatke o vseh primerkih,
rokopisnih zapisih, pečatih, exlibrisih, historijatih, starih
signaturah itd. Tudi katalogi v sistemu COBISS so morali
imeti registre imen avtorjev, tako po fonetičnem kot po
etimološkem principu, nadalje predmetne kataloge, kata-
loge pečatov itd. Tako smo torej pri nas zastavili delo leta
1991 in po toliko letih seveda že lahko kritično ugotavlja-
mo, ali je bilo vse rešeno najbolje ali ne. Vsekakor smo
v BMS zelo zadovoljni in cel projekt se približuje koncu.
Razmišljamo tudi o tem, kako se poenotiti s standardnimi
rešitvami na področju raritet. O tem sem pisala v dveh
člankih, objavljenih v Organizaciji znanja, in vabim vas,
da si več o podrobnostih našega dela preberete kar tam.
Po načelih obdelave starih redkih knjig smo zajeli okoli
37.000 naslovov publikacij, ali drugače, 52.000 enot sta-
rih in redkih publikacij – naši katalogi se opirajo na pri-
merke gradiva, ne na naslove del. S tem smo zajeli ne le
zgodovinsko stare publikacije (do leta 1867), ampak tudi
zbirke, ki so razglašene za kulturno dediščino posebnega
pomena, in legate. Ravnali smo se po našem zakonu, da
je vsaka enota publikacije, ki se nahaja v zbirki poseb-
nega pomena, tudi sama po sebi vzeta kot rariteta. Glede
tega imamo tudi dileme in vprašanja. Omenjeno število
publikacij ne zajema starih rokopisov in inkunabul, ker so
bile obdelane že poprej in jih le kataložno vključujemo v
sistem COBISS.
Kaj smo doslej natisnili? Sedem delov, ki imajo zapise
izpisane iz vzajemnega kataloga. Izpisi so moje delo, pri
čemer sem jih sistemizirala in tiskala na “paus” ter preda-
jala v tiskarno. Le tu in tam so bile potrebne redakcijske
poteze. Sprva je vse teklo neposredno iz računalnika,
sedaj pa besedilo najprej oblikujem v Wordu, naredim
potrebne manjše popravke in besedilo je pripravljeno za
objavo. V sedmih publikacijah je zajetih okoli 16.500
kataložnih enot. V pripravi sta še dva dela, ki bosta vse-
bovala od 4.000 do 4.500 kataložnih enot. S tem bo delo
pri tiskanju katalogov končano.
Izgled zapisov je zelo podoben temu, kar je pokazala
kolegica Majda. Skrbimo za usposabljanje bibliotekarjev
in poučeni smo o vseh posebnostih historičnega gradiva.
V zvezi z zakonom o varstvu kulturne dediščine je situacija
v Srbiji zelo podobna kot v Sloveniji, s to razliko, da sta za
knjižno dediščino zadolženi dve hiši: Narodna knjižnica Sr-
bije (NBS) in naša BMS. Obe skupaj trenutno še zmeraj ne
moreta podati podrobnejšega poročila o starih redkih knjigah
v Srbiji. To bi sedaj želeli narediti v sistemu COBISS, s tem
da bi že v fazi pregledovanja gradiva zapise o gradivu takoj
vključili v COBISS. Morali bomo stopiti do lastnikov te
kulturne dediščine in v tem smislu nam je zelo dragocena
informacija, da je takšen proces stekel v Sloveniji.
OKROGLA MIZA
36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Glede cerkvenih knjižnic že imamo izkušnje, saj sta BMS
in Biblioteka eparhije Bačke sodelovali. Sklenili smo do-
govor, po katerem bodo knjižničarji iz BMS v eparhijski
knjižnici obdelovali njihovo gradivo. Pri njih ni nikogar,
ki bi bil strokovno usposobljen za to delo. Opravljeno je
že urejanje fonda: razmestitev, signiranje, inventarizacija.
Potem se to gradivo zloži v posebne zaboje in prenese v
oddelek za stare in redke knjige v BMS, saj obdelava teče
v prostorih BMS. Za vsako knjigo je dana garancija in nič
se ne more izgubiti. Na ta način je bilo doslej obdelanih
okoli 5.000 publikacij iz Biblioteke eparhije Bačke. Med
njimi je več kot polovica raritetnih publikacij, pisanih v
srbščini, precej pa tudi v nemščini. Zajete pa so tudi so-
dobne publikacije, saj gre za živo knjižnico.
Nobene cerkvene knjižnice pa še nismo vključili v sistem
COBISS na način, kot se dogaja v Sloveniji, da bibliote-
kar pridobi licenco in samostojno začne obdelovati gradi-
vo. Za takšen pristop bo potrebno v Srbiji še veliko časa,
ker je obdelava starih redkih knjig od nekdaj v pristojno-
sti obeh pooblaščenih knjižnic. Tudi sama cerkev pričaku-
je, da bo delo na enak način teklo tudi v prihodnje. Morali
pa bomo rešiti problem sigle, da bo iz kataloga jasno, kje
se knjiga dejansko nahaja, pod katerimi pogoji je možen
dostop itd. Narodna biblioteka Srbije (NBS) se glede tega
dogovarja z Bilioteko Patriaršije in s knjižnico teološke
fakultete v Beogradu. Obe knjižnici sta se želeli vključiti
kot članici v sistem COBISS, vendar nimata usposoblje-
nih knjižničarjev. Ko bo to urejeno, bo tudi v Srbiji več
možnosti zajemanja starih redkih knjig v COBISS.
V NBS že dolgo obstajajo projekti popisovanja samo-
stanskih in cerkvenih fondov. V zadnjem obdobju je glede
tega nastala posebna situacija, ker je del gradiva kosov-
skih samostanov in cerkva prenesen v hrambo v Beograd,
zato so se odločili, da to gradivo mikrofilmajo oziroma
skenirajo ter vnesejo v bazo podatkov COBIB. S tem se
odpira tudi vprašanje digitalizacije, o čemer na okrogli
mizi nismo govorili, je pa jasno, da je COBISS najboljša
osnova za delo na tem področju. Upam, da bodo prido-
bljene izkušnje z digitalizacijo gradiva v NBS in BMS
koristne tudi za Slovenijo.
Kot rečeno, obdelujemo stare redke knjige v vseh jezikih,
razlika je le ta, da je mejna letnica za druge jezike 1800,
za srbski jezik pa 1867, ker je tisk v Srbiji nekoliko za-
mujal.
Še beseda o izmenjavi bibliografskih informacij med
Slovenijo in Srbijo. Želela bi si, da se kriteriji obdelave,
vezani na standarde o raritetah, če že ne poenotijo, pa vsaj
primerjajo in razlike pojasnijo. Pomembno je, da imamo
informacijo o tem, kaj je v Sloveniji rariteta, da se ne bi
pojavile prevelike razlike. Koristno je, če se bomo obveš-
čali, katere standarde uporabljamo pri obdelavi. To lahko
označimo tudi kot normalno strokovno sodelovanje, ki ga
bo IZUM gotovo še naprej vzpodbujal in omogočal.
V prej omenjenih člankih sem predstavila tudi problem
povezave med originalno rariteto in njeno mikrofilmsko
zaščitno kopijo, ki smo jo dolžni izdelati. To lahko raz-
širimo tudi na digitalno kopijo, ki je bodisi v odprtem
dostopu bodisi shranjena na CD-ju. Informacija o obstoju
takšne kopije je izjemno pomembna za varovanje fonda,
pa tudi za njegovo pregledovanje itd. Predlagam, da se
take informacije vključijo v polje 518.
Želela bi si, da bi na podlagi podatkov o starih redkih
knjigah, ki jih vnašamo tako v Srbiji kot v Sloveniji, do-
bili v OPAC-u preglednejšo sliko stanja od sedanje.
Dr. Jože Urbanija: Izobraževanje knjižni~arjev
za delo z raritetami
Priznam, da mi je povabilo povzročilo kar nekaj težav,
kaj na povem glede usposabljanja knjižničarjev za delo
z raritetami. Na eni strani je 133.000 raritet v cerkvenih
knjižnicah, na drugi strani so ljudje, ki bi bili potencialni
bralci ali raziskovalci tega gradiva, na sredi med njimi pa
knjižničar. Kakšen naj bo ta knjižničar, da bo lahko po-
sredoval med dragocenimi zakladi in med ljudmi, ki po-
trebujejo dostop do njih?
Hvaležen sem dr. Benediku, ki je že nakazal nekaj iz-
točnic, dr. Glavanu in kolegici Majdi. Ne morem dru-
gače, kot da se dotaknem izobraževanja knjižničarjev,
ki v Sloveniji formalno obstaja od leta 1963 in se je
začelo na Pedagoški akademiji kot višješolski študij.
Leta 1987 so na Filozofski fakulteti organizirali visoko-
šolski študij – drugo leto bo tega 20 let. Sprva je bil ta
študij zgolj dvopredmetni študij, kasneje – od leta 1996
– pa je organiziran kot enopredmetni študij. Sledil je še
podiplomski študij, bolonjska reforma pa prinaša nove
spremembe.
V dosedanjem programu sem skušal najti predmete, ki bi
bili blizu področju raritet. Veljaven program daje pred-
vsem široko osnovo in oblikuje bibliotekarja, ki lahko
razmeroma dobro deluje v vseh tipih knjižnic. Cerkvene
knjižnice so vrsta specialnih knjižnic z nekaterimi poseb-
nostmi. In ko sem analiziral predmetnik, sem našel le dva
predmeta, tesneje povezana s cerkvenimi knjižnicami: pr-
vega predava dr. Golobova, drugega pa dr. Vodopivčeva.
Po bolonjskem programu bo študij trajal le 3 leta in zato
je bilo treba skrčiti predmetnik; na žalost sta odpadla oba
omenjena predmeta. Na drugi stopnji, ki traja dve leti, sta
ta dva predmeta le izbirna. Vseeno pa bodo novi programi
bolj prilagodljivi in študentje si bodo lahko izbrali pred-
mete tudi na drugih fakultetah.
OKROGLA MIZA
M
T
37ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Dr. Tatjana Aparac-Jelušić, ki predava v Osijeku in Zadru,
nas je obvestila, da začenjajo z bolonjskim drugostopenj-
skim študijem o starem gradivu. Morda bi lahko naredili
kaj skupnega?
Profil, o katerem se pogovarjamo, nedvomno zahteva
drugačno izhodišče, kot je profil splošnega knjižničarja
(potrebno je poznavanje latinščine, nemščine itd.). Mož-
nost bi bila v kombinaciji z oddelkom za klasično filolo-
gijo, čeprav je bolonjska reforma ukinila dvopredmetni
študij. Študent pa bo imel možnost vpisovanja izbirnih
predmetov. Kombinacija bi bila možna tudi z oddelkom
za zgodovino. Če bi bila okrogla miza dve leti prej, bi te
možnosti lahko vključili v akreditacijo.
Igor Brbre: Mednarodni standardi obdelave
starih redkih knjig
Predstavil bom nekaj razlogov, zakaj sploh katalogizirati
stare redke knjige. Nato bom govoril o mednarodnih
standardih na tem področju in se pri tem omejil na anglo-
ameriško prakso, ki je v svetu najbolj razširjena. Ker je
uporaba anglo-ameriških pravil tako pogosta, se ta tudi
najhitreje razvijajo in vsaka nova izdaja prinaša kup spre-
memb in dopolnitev.
Nihče ni omenil nevarnosti, ki prežijo, če gradivo v knjiž-
nici ni katalogizirano. Ogromno gradiva je skritega ali
točneje – izgubljenega. Včasih vemo, kdo vse brska po
zbirkah, včasih pa glede tega ni pregleda in marsikaj iz
zbirk izgine. Najboljša zaščita je katalogizacija.
Glavni razlog katalogizacije pa seveda ostaja dostopnost
gradiva za strokovnjake in druge uporabnike. Jasno je,
da se je treba dogovoriti o obsegu dostopa in izposoje,
saj je varnostno tveganje pri redkih knjigah vedno pri-
sotno.
Sedaj je ogromno odvisno od “katalogov”, ki jih imajo
kuratorji zbirk v svojih glavah. Ob vsem dolžnem spo-
štovanju je tak pristop lahkomiseln, saj človek iz tega ali
onega razloga zapusti institucijo in težave so tukaj. Prav
ob pomoči kuratorjev je treba vzpostaviti formalne kata-
loge, ki jih lahko nato nadgrajujemo.
Neobdelane zbirke so za javnost popolna neznanka in ni
mogoče računati, da bodo deležne potrebne gmotne pod-
pore. In navsezadnje se lahko zgodi, da za javni denar
kupujemo redke knjige, ki nekje v Sloveniji že obstajajo,
pa tega nihče ne ve.
Obdelava je tudi nujen prvi korak pri zaščiti dragocenega
gradiva, pri katerem že teče proces nepovratnega propa-
danja.
Bibliografski opis redkih knjig je oblikovan za povsem
drugačne namene kot opis sodobnih informacijskih virov.
Stare knjige so v bistvu artefakti in iz tega razloga morajo
biti opisane na specifičen način. Zabeležene morajo biti
značilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih kopij iste-
ga dela. Namen bibliografskega opisa pa je tudi razjasni-
tev neke tradicije, okoliščin, vloge oseb itd. Katalogiza-
cija redkih knjig pomeni popoln bibliografski opis enote,
vključno s transkripcijo naslovne strani. Glavna razlika v
primerjavi z opisom navadnega gradiva je veliko število
opomb. Pri tem se običajno uporabljajo specifični nabori
opisnih pravil, ki so značilna za te vrste gradiva.
Čemu posebna katalogizacijska pravila za redke knjige,
če vemo, da pravila za obdelavo monografij že obstajajo?
Najprej je s tem omogočena natančna identifikacija knjig
na osnovi značilnosti, ki se nanašajo zgolj na dela ali
besedila, ki jih vsebujejo. Nadalje upravičujejo in pojas-
njujejo dostopne elemente, ki uporabniku omogočajo, da
identificira knjige z določenimi intelektualnimi in fizič-
nimi značilnostmi. Temeljna razlika med splošnimi kata-
logizacijskimi pravili in pravili za katalogizacijo redkih
knjig je v predmetu opisa. Redke knjige so tisto gradivo,
ki je nastalo v obdobju ročnega tiska (pred letom 1801) in
z uporabo tehnik, ki so bile značilne za tisti čas.
Na praktični ravni obstajajo štiri temeljne razlike med
pravili za katalogizacijo redkih knjig in splošnimi pravili
za katalogizacijo:
• transkripcija elementov z naslovne strani, izražena v
popolnosti transkripcije in v številu bistvenih elemen-
tov;
• format in obseg, kjer pride do izraza beleženje oznak,
ki so jih uporabljali za sestavljanje ročnih tiskov;
• opombe, pri katerih so v ospredju opombe o opisova-
nem izvodu, opisi iz bibliografij, informacije o veza-
vah, izvoru, posvetilih itd.;
• dodatni dostopni elementi v posebnih poljih za ozna-
čevanje darovalca, načina vezave in drugih značil-
nostih, ki v klasičnih katalogih niso iskalna polja, ter
dodatno še predmetne oznake iz specializiranih tezav-
rov.
V anglo-ameriški katalogizacijski praksi se intenzivno
ukvarjajo z izpopolnjevanjem pravil za redke knjige, kar
je razvidno iz historijata:
• 1967 – AACR1, 8. poglavje o inkunabulah;
• 1978 – AACR2, 2. poglavje o redkih knjigah in 4. po-
glavje o rokopisih;
• 1980 – ISBD(A), pravilnik za bibliografski opis sta-
rejših monografskih publikacij;
• 1980 – ugotovljena potreba po enotnem pravilniku,
ki bi temeljil na AACR2 in bi katalogizacijo redkega
OKROGLA MIZA
38 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
gradiva obravnaval tako temeljito kot ISBD(A);
• 1981 – BDRB, interpretacija 2. poglavja AACR2 za
potrebe obdelave redkega gradiva v Kongresni knjiž-
nici;
• 1988 – AACR2, druga izdaja z revizijo 2. poglavja,
ki je potrdila pomen posebnih pravil za katalogizacijo
redkih knjig;
• 1991 – ISBD(A), druga izdaja (slovenski prevod
1997);
• 1991 – DCRB, druga izdaja BDRB;
• 1993 – DCRB Examples (druga izdaja 1999);
• 1998 – Iflina navodila Using UNIMARC for Older
Monographic Publications (ANTIQUARIAN);
• 1998 – revizija DCRB z namenom izdati serijo pri-
ročnikov z naslovom Descriptive Cataloging of Rare
Materials (posamezni deli bodo obravnavali knjige,
glasbeni tisk, serijske publikacije, kartografsko gradi-
vo, antične, srednjeveške in zgodnje moderne rokopi-
se);
• 2003 – AMREMM (Descriptive Cataloging of Anci-
ent, Medieval, Renaissance, and Early Modern Ma-
nuscripts);
• 2006 – DCRM(B) je trenutno v 6. (zeta) verziji in tik
pred izidom.
Iz dejstva, da temelji format COMARC za katalogizacijo
na mednarodnem formatu UNIMARC, izhaja, da je knjiž-
nični informacijski sistem COBISS primerno okolje za
obdelavo redkih knjig in rokopisnega gradiva. Uporaba
mednarodnih standardov pri obdelavi posebnih zbirk ne
izboljšuje samo dostopnosti in pretočnosti informacij,
temveč tudi močno olajšuje delo katalogizatorjev (prihra-
nek časa in denarja). Praksa knjižnic v tujini, ki skrbijo
za obsežne posebne zbirke je, da na osnovi različnih stan-
dardov in katalogizacijskih pravil sami izdelajo interna
navodila za obdelavo redkega gradiva. Ta navodila na-
vadno odsevajo lokalno prakso, a so še vedno skladna z
mednarodnimi pravili.
Marta Gartner: Težak za~etek v lo{ki kapucin-
ski knjižnici
Prihajam iz kapucinske knjižnice v Škofji Loki.
Ukvarjam se izključno s katalogizacijo starega fonda
– inkunabul in tiskov do leta 1800. V knjižnico sem
prišla leta 2001 v okviru projekta Interreg III. Takrat
so se popisovale kapucinske knjižnice v Bassanu in
Benetkah in vključena je bila tudi loška knjižnica. Po
poklicu nisem bibliotekarka in sem znanje o starem
gradivu dobila v Benetkah. Beneška knjižnica je najela
specialno bibliotekarko in iz tega primera vem, da je
v Italiji možno posebej študirati obdelavo starega gra-
diva. Latinščina je vključena in je eden od pogojev za
delo s tem gradivom.
V okviru sodelovanja sem se lahko podrobno seznanila
z ISBD(A), “prstnim odtisom” in drugimi pravili in pri-
stopi. Dragocena je bila pomoč, ki sem jo dobila od Jasne
Horvat in od p. Felicijana Pevca.
Začela sem popisovati antikvarno gradivo v računalni-
škem programu EasyCat, ki smo ga brezplačno dobili v
okviru projekta Interreg III – dobili smo tudi strojno in
programsko opremo, dve bibliotekarki pa sta nas inštrui-
rali v Škofji Loki.
Naš problem je bilo zelo poškodovano gradivo v enem
od skladišč, ki javnosti ni bilo dostopno. Tudi javno do-
stopni fond, ki je bil zaprt v neprodušnih omarah, je
zaradi kapilarne vlage močno ogrozila plesen. Leta 2003
smo na priporočilo prof. Clarcksona, ki ga je pripeljal
Arhiv Slovenije, zastavili široko akcijo reševanja starega
gradiva. Pomagal je loški župan ter mnoge delovne orga-
nizacije. Ves stari fond smo zaplinili po anoksi-metodi
(knjige so ležale zaprte v komorah v argonski atmosferi
šest tednov), ki je bil dolgotrajen in drag proces, a zadnja
priložnost za rešitev fonda.
Loška kapucinska knjižnica se je lani vključila v sistem
COBISS, sama pa imam tudi potrebno licenco za vnos.
Vseeno sem se katalogizacije lotila z veliko tremo in že
prva obdelava je pokazala, kaj vse me čaka. V roke sem
vzela knjigo Albertusa Magnusa Fizika v osmih knjigah,
ki je v Gspanovem popisu inkunabul na Slovenskem ni-
sem našla. Avtor je deloval v 13. stoletju, bil je dominika-
nec in učitelj Tomaža Akvinskega. Med njegove zasluge
gre oživitev Aristotela. V isti vezavi so še druge knjige,
kar poprej niso opazili in to odkritje me je navdalo z veli-
kim navdušenjem. Gre za vezavo knjig Fizike, Mineralo-
gije ter Nebes in zemlje (izdaja iz leta 1495).
Kako to katalogizirati? O adligatih prej nisem slišala kaj
dosti. Naredila sem osnovni zapis, ki se nanaša na Fiziko.
Potem sem vključila še polje 481 (adligat ali privezek), o
čemer bi se sicer morali katalogizatorji starega fonda po-
sebej dogovoriti: Kaj naj adligat zajame? Ali samo naslov
in avtorja ali tudi kraj natisa, tiskarja in letnico? Praksa v
knjižničarstvu je glede tega zelo različna. Odločila sem se
za drugo varianto in navedla avtorja, naslov, kraj, tiskarja
in letnico. To se mi zdi nujno, ker so lahko vezave zelo
različne in zajemajo dela neenakega izvora. Tako ravnajo
tudi Angleži ter francoska nacionalka.
Pogovoriti bi se tudi morali, kaj vse bomo pisali v splošne
opombe. Sama pri tem upoštevam navodila italijanskih
bibliotekarjev, ki so zelo podobna angleškim navodilom.
Med pomembne podatke sodi na primer “prstni odtis”. V
bazi podatkov COBIB vidim, da ga uporablja katalogi-
zator Igor iz Pomorskega muzeja. Uporabljajo ga tako v
Italiji kot v Angliji. Nenapisano pravilo je, da se “prstni
OKROGLA MIZA
M
T
39ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
odtis” ne uporablja za inkunabule, ampak za tiske do leta
1800. Inkunabule so namreč še pogosto brez naslovnice,
paginacije, signature itd. Če gre za goli tisk, je težko do-
ločiti, kaj je naslovnica. Po letu 1500 pa postane tiskanje
že veliko bolj standardizirano.
Eva Kodri~: Statusna vpra{anja
Prvi sklop vprašanj, ki jih moramo rešiti, zadeva formalni
problem vključevanja cerkvenih knjižnic v sistem CO-
BISS. To samo po sebi sicer ni problem, saj so cerkvene
knjižnice tipološko specialne knjižnice, toda po statusu so
zasebne knjižnice. Gre torej za zasebne specialne knjižni-
ce, ki v okviru nacionalnega bibliografskega sistema želi-
jo vstopiti v javni sistem. Pod kakšnimi pogoji se to lahko
dogodi, piše v zakonu o knjižničarstvu. Vemo, da morajo
upoštevati veljavne standarde in plačevati članarino za
sistem COBISS. Problem je ta, da samostanske in cerkve-
ne knjižnice hranijo relativno veliko količino gradiva, ki
ga pojmujemo kot kulturno dediščino ali je razglašeno za
kulturni spomenik.
Drugi sklop problemov zajema katalogizacijo, kjer ni
jasno niti to, po katerih katalogizacijskih pravilih naj bi
obdelovali antikvarno gradivo, niti to, kako popravljati
zapise iz konverzije starega kataloga, in še mnogo drugih
stvari. Mislim, da bi se ta vprašanja morala urejati na
komisiji za katalogizacijo v okviru ZBDS.
Tretji sklop predstavlja vprašanje, kako vključiti bibli-
ografske zapise za staro gradivo, ki je kulturna dediš-
čina in se nahaja v zasebnih cerkvenih in samostanskih
knjižnicah, v vzajemni bibliografski sistem. Na to je zelo
pragmatično opozorila s svojimi vprašanji že Slovenska
škofovska konferenca. Dr. Benedika bi prosila, da se
oglasi v Centru za razvoj knjižnic v NUK-u, kjer bi lahko
marsikatero odprto vprašanje hitro razjasnili z določili
zakonov.
Primer zaposlovanja je preprost: kot privatne knjižni-
ce lahko cerkvene knjižnice zaposlijo kogar koli pod
kakšnimi koli pogoji, razen v primeru, ko želijo vstopiti
v vzajemni bibliografski sistem. V tem primeru zakon
postavlja določene pogoje: licenco itd. Ker pa vemo, da
kulturni spomeniki niso le obveza lastnika, ki mora zanj
skrbeti, ampak tudi države, ki mora zagotoviti, da so pri-
merno oskrbovani, bi bilo nujno, da bi naslovili ustrezno
zahtevo na Ministrstvo za kulturo. Tukaj zelo pogrešam
ljudi s tega ministrstva, ki se ukvarjajo s premično kultur-
no dediščino. Stvari bi se morali lotiti s skupnimi močmi.
Nujno je treba obdelati omenjenih 133.000 enot v cerkve-
nih knjižnicah, kar pa je možno le pod pogojem, če bodo
lastniki s tem soglašali. Brez njihovega privoljenja ne
moremo vstopiti v te knjižnice.
Iz izkušenj vemo, da ljudje iz Ministrstva za kulturo, za-
dolženi za kulturno dediščino, nimajo prav naklonjenega
odnosa do knjige. Vedeti je treba, da je prvi sistematični
pregled samostanskih knjižnic pri nas nastal pred petimi
leti na pobudo koncerna Volkswagen, ne pa ministrstva
ali cerkvenih institucij. Nemci so hoteli pridobiti opis
nemških fondov zunaj nemške države (tega gradiva je v
naših cerkvenih knjižnicah zelo veliko) in na ta način smo
tudi mi dobili osnovne podatke o obravnavanih knjižni-
cah. Dotaknili smo se retrokonverzije starega kataloga, ki
je bila prav tako izdelana s tujo pomočjo, saj je 50 odstot-
kov sredstev prispevala fondacija Soros. Vse kaže, da na
tem področju nimamo kakšne močne državne podpore.
Tomaž Seljak: Država mora poskrbeti za kul-
turne spomenike
Govoril bom o izvedljivosti obravnavanega projekta. V
sistemu COBISS manjkajo šolske in cerkvene knjižnice,
vendar je šolskih knjižnic kakšnih 600, pri cerkvenih pa
se pogovarjamo o 21 knjižnicah. Problem torej količinsko
ni primerljiv. Z vidika dela, ki odpade na IZUM, je števil-
ka 21 knjižnic obvladljiva in če bi bili izpolnjeni vsi po-
goji, bi jih lahko v enem letu vključili v sistem COBISS.
Čisto nekaj drugega je 600 šolskih knjižnic.
Pri izvedljivosti se moramo ustaviti pri navezi bibliotekar
– področni strokovnjak. Ali sploh imamo kadrovske vire,
ki jih za ta projekt potrebujemo? Če jih imamo, se moramo
dogovoriti, kako jih najbolje izkoristiti, če pa jih nimamo,
moramo rešiti vprašanje, kako do njih priti in kako jih
usposobiti. Potreben je čas, ampak tega je bilo že doslej
čisto dovolj, pa problema nismo rešili. Kako izkoristiti po-
dročne strokovnjake, ki jih danes imamo in ki imajo kata-
loge v računalniško nečitljivih medijih? Čez leta ti “kata-
logi” ne bodo več dosegljivi in to je “alarm”, ki ga je treba
sprožiti. Kako bogato znanje v glavah teh ljudi spraviti v
obliko in medij, ki bo dostopen tudi našim zanamcem?
Pri bibliotekarjih je spet številka 21 tista, s katero imamo
opravka. Če upoštevamo, da nekaj takih bibliotekarjev že
imamo, gre dejansko za še manjše število. Usposabljanje
takšne skupine ne bi smel biti pretiran problem, če odmis-
limo vprašanje financiranja. Vprašanje pa je, ali znamo
te ljudi usposobiti? Ali vemo, kaj vse morajo znati? Ali
imamo dorečena katalogizacijska pravila, po katerih se
morajo ti ljudje ravnati pri svojem delu? O tem je bilo
danes veliko povedanega. Gre za nalogo knjižničarske
stroke, da ta pravila doreče in usposobi ljudi za obdelo-
vanje starega gradiva.
Cel ta proces je treba podpreti z ustrezno računalniško
opremo, ki spet ni ne vem kakšna investicija v primerjavi
z obsegom opreme, ki jo kupujejo raziskovalni laboratori-
ji itd. Gre dejansko za zanemarljiv delež sredstev.
OKROGLA MIZA
40 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Potrebna sredstva so v primerjavi s prej navedenimi
dimenzijami torej manjši problem. Če vsak pogleda z
vidika svoje institucije in svoje finančne stiske, se zdijo
stvari nerešljive, ampak poglejmo, s kakšnimi sredstvi
razpolaga država. Če ARRS daje plače za 1300 razisko-
valcev in če kulturno ministrstvo plačuje nekaj tisoč ljudi,
potem tudi teh 21 knjižničarjev ne bi smelo predstavljati
nerešljivega problema. Vprašanje je le, kako se dogovo-
riti za to financiranje? Eno so potrebna finančna sredstva,
drugo pa je, kako pristojne prepričati, da bodo sredstva
tudi zagotovili. Dopovedati jim moramo, da gre za stvari,
ki so vredne in jih je treba nujno rešiti, saj se čas izteka.
Morda si lahko pomagamo tudi z mednarodnimi projekti
in na tem področju lahko s skupnimi močmi marsikaj
pridobimo.
Glede formalnih pogojev, češ da gre za zasebne knjižnice,
pa ne vidim nobenega problema. Če lahko Ministrstvo
za kulturo financira strehe na cerkvah, restavriranje fresk
ipd., zakaj ne bi moglo financirati reševanja kulturne
dediščine v cerkvenih knjižnicah? Tu ni pomembna raz-
mejitev med zasebnim in javnim premoženjem. Vse
je naše nacionalno bogastvo in mislim, da gre zgolj za
vprašanje izbire različnih projektov, ki jih država podpira.
ARRS sofinancira tudi raziskovalno-razvojne projekte
gospodarskih družb, ker gre za nacionalni interes. Ko gre
za vključitev v sistem COBISS, pa knjižnica seveda mora
upoštevati tudi predpisane standarde in pravila.
Marjan Vogrin: Pobude za vklju~evanje v si-
stem COBISS so že stare
Živim v samostanu v Piranu in delam v škofijskem arhivu
v Kopru. S knjigami sem se v preteklosti veliko ukvarjal
in v IZUM-u sem se oglašal že pred več kot petnajstimi
leti, saj sem želel našo knjižnico vključiti v sistem CO-
BISS. Takrat so bili finančni pogoji takšni, da jih nismo
mogli sprejeti in vse skupaj je ostalo zgolj pri ideji. Želja
po vključitvi cerkvenih oz. samostanskih knjižnic v CO-
BISS torej že ima svojo zgodovino in ni nova.
Zelo pozdravljam, da so se začele stvari na tem področju
premikati tudi v Sloveniji. Pomembno je, da začnemo
delati skupaj, ne pa vsak po svoje. Cerkvene institucije
hranijo ogromno kulturno bogastvo in prav je, da to zve-
do tudi krogi zunaj cerkve ter tujina. V sedanjem stanju
se težko kaj najde, ker katalogov ni ali niso dostopni.
Upam, da se bodo za vsa vprašanja, ki smo jih danes pre-
poznali, od finančnih do strokovnih, našli primerni odgo-
vori in to še ob pravem času, kar pomeni čim prej.
Marta Seljak: COBISS za stare redke knjige
Kot je bilo razvidno iz prispevka kolegice Novke Šoki-
ce-Šulaković, se v IZUM-u z vprašanjem starih redkih
knjig ukvarjamo že od samih začetkov delovanja sistema
COBISS. Prepričana sem, da smo za projekt v BMS našli
mnogo dobrih rešitev. Njihovi zapisi so sicer ločeni od
vzajemnega sistema, ker so se zaradi obdelave posamez-
nega izvoda v vzajemni bazi pojavljali duplikati, vendar
so vsi zapisi v enakem formatu in če bo sprejet drugačen
dogovor, bo možno vse podatke rekonstruirati in restruk-
turirati.
Kar zadeva obdelavo, katalogizacijska pravila, interpre-
tacijo in uporabo teh pravil v praksi, je treba upoštevati,
da je vzajemni sistem s 300 knjižnicami nekaj bistveno
drugega od sistema ene same knjižnice. V prvem primeru
so pravila igre še toliko bolj pomembna in so pogoj, da
lahko programsko opremo sploh namestimo.
V IZUM-u se zavedamo, da bo za potrebe obdelave starih
knjig nujno treba opraviti še veliko dela in doseči dodatne
dogovore. Že lani smo imeli v letnem programu projekt,
ki naj bi optimiral določene zadeve in omogočil katalogi-
zatorjem vnos dodatnih podatkov v zapis, vendar ga nis-
mo uspeli izpeljati. Letos je ponovno vključen v program
in upam, da ga bomo vsaj v določeni meri uresničili.
Omenjen je bil tudi problem izpisa v COBISS/OPAC-u.
Letos bomo izvedli veliko dopolnitev v zvezi z možnostjo
naročanja in takoj v naslednji verziji, ki je v razvojnem
načrtu za prihodnje leto, bo formatiran zapis z dodatnimi
podatki, predvsem o zalogi. Ta novost bo prišla v poštev
še posebej pri starih knjigah.
Obdelava starih knjig v sistemu COBISS je stekla, ko
format UNIMARC še ni nudil podpore za to področje.
Takoj, ko so bile sprejete dopolnitve UNIMARC-a, smo
jih uveljavili tudi v COMARC-u. Pravilo predvideva ob-
delavo posameznih izvodov. To ne pomeni edine možne
in dokončne rešitve. V nadaljnjem razvoju – predvsem v
COBISS3 – bo možno te stvari še optimirati.
V zvezi z zapisi, ki so prišli v vzajemno bazo na osnovi
retrospektivne konverzije v NUK-u, je tako, da se pravi-
loma taki zapisi ne vključujejo v vzajemno bazo. Nekaj
smo jih izvedli konec osemdesetih let in ker smo ugoto-
vili, da so ti zapisi problematični in nekakovostni, smo
začeli prakticirati kombinacijo ročnega dopolnjevanja
programskih konverzij. Na ta način smo določen del za-
pisov tudi vpisali v vzajemno bazo. Ko je bila leta 1999
narejena konverzija najstarejšega kataloga NUK, smo se
zelo dobro zavedali, kakšni problemi se bodo pojavili.
Algoritme so pripravljali naši najboljši specialisti, da bi
pri vpisu ne povzročili preveč duplikatov, vendar so se
OKROGLA MIZA
M
T
41ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
vseeno zgodili. Še večji problem od samih duplikatov
so nepopolni zapisi, ki sami povzročajo nastajanje novih
duplikatov. Predlog kolegice Majde, da bi šli zavestno
v izdelavo duplikatov, je nesprejemljiv, ker bi morali
spremeniti celoten koncept sistema. Upam, da nam bo
NUK priskočil na pomoč in bodo intervenirali ročno. Gre
za kooperativen sistem, iz katerega ne moremo vleči le
prednosti, ampak mora vsakdo vanj tudi nekaj prispevati.
Tako že nekaj časa deluje naveza NUK–IZUM, računam
pa, da se bodo pridružile še druge knjižnice in bomo ta
problem uspešno rešili.
Sklepna ugotovitev okrogle mize o vklju~ev-
anju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v
sistem COBISS
Ugotavljamo, da je vključevanje cerkvenih knjižnic z red-
kimi knjigami v sistem COBISS zelo potreben, a obsežen
in zahteven projekt. Z njim se bo Slovenija še za korak
približala celoviti in sodobni ureditvi knjižničarstva, ki je
nepogrešljiva informacijska podpora za uspešno izobraže-
vanje, konkurenčno raziskovanje in ustvarjalno kulturno
delovanje. Knjižno bogastvo cerkvenih knjižnic, pred-
stavljeno na sodoben način, bo potrdilo, da je bil sloven-
ski prostor v središču kulturnega dogajanja preteklih dob
in da se je evropska kultura izdatno oplajala tudi s sloven-
sko ustvarjalnostjo. To bi moralo okrepiti samozavest pri
načrtovanju prihodnjega razvoja, ki bi se naj bolj opiral
na znanje in inovativnost.
Cerkvene zbirke z mnogimi redkimi knjigami potrebujejo
posebno skrb tako glede hranjenja kot glede bibliografske
obdelave in predstavitve. Lastniki zbirk vlagajo velike na-
pore, da bi zaustavili propadanje in preprečili škodo, nuj-
na pa je široka akcija za strokovno obdelavo teh zbirk. Po
vzoru drugih držav je treba zastaviti dolgoročni projekt,
ki bo združil zasebno in javno pobudo na tem področju in
zagotovil, da bodo upoštevani mednarodni bibliografski
standardi. Na tej podlagi bo mogoče uporabiti sodobne
tehnologije za izboljšanje dostopnosti in predstavitve
pisne dediščine, ki zanima ves kulturni svet.
Udeleženci okrogle mize se strinjamo, da je treba na-
daljevati s strokovnimi srečanji, ker še mnoga odprta
vprašanja terjajo poenotenje med strokovnjaki različnih
področij. Obenem pozivamo ministrstvi, pristojni za kul-
turo in za znanost, da zastavita dolgoročni projekt, ki bo
opredelil zadolžitve ustreznih javnih institucij in zagoto-
vil tudi potrebna sredstva za izvajanje projekta.
(Zapis je na podlagi magnetograma pripravil moderator
okrogle mize mag. Franci Pivec.)
OKROGLA MIZA
RA
ZG
OV
OR Dr. Marijan Smolik
Marijan Smolik je monsinjor v duhovniški hierarhiji in doktor teoloških znanosti, ki že več kot pol
stoletja skrbi za znamenito semeniško knjižnico v Ljubljani. Področja njegovega delovanja so sicer
številna in obširna, od umetnostne zgodovine do liturgike, o kateri je predaval na teološki fakulteti.
Sodi med poliglote, kakršne vse bolj poredko srečujemo, razgovor z njimi pa je posebno doživetje.
Kot nekdanji “pariški študent” je ostal vpet v mednarodne mreže znanja, v katerih odlično zastopa
slovensko pamet. Njegovo mesto v zgodovinskem valovanju slovenske skupnosti je opredelil tudi
zapor, ki mu ga je leta 1949 krivično dosodila oblast. Njegova izpričana skrb za ohranjanje pisane
besede nam dovoljuje, da ga štejemo tudi med knjižničarje in to je za nas velika čast.
OZ: Skupaj z dr. Kajetanom Gantarjem ste
poskrbeli, da se ob prevodu Dolničarjevega
spisa lahko poučimo o 300-letnici ljubljanske
stolnice. Sami stanujete v enako znameniti
hiši semenišča. Zagotovo ima tudi ta zanimivo
zgodovino.
Smolik: Stavba semenišča je seveda tesno po-
vezana s stolnico. Ko je bila stolnica v novem
baročnem slogu dozidana, so na sinodi leta-
1707 sklenili postaviti ob njej še semenišče
za šolanje in vzgajanje bodočih duhovnikov
– bogoslovcev. Isti ljudje, člani akademije
operozov, med njimi stolni dekan Janez Gregor
Dolničar, ki je vodil zidanje stolnice, so vodili
tudi zidanje semenišča, predsednik akademije
stolni prošt Janez Krstnik Prešeren, soustanovi-
telj naše knjižnice, pa je umrl že leta 1704.
OZ: Nastanku semeniške knjižnice je botroval
stolni prošt Prešeren. Kaj moramo knjižničarji
vedeti o tej “matici” slovenskih knjižnic, ki jo
v tradiciji semeniških “spiritualov” varujete že
pol stoletja?
Smolik: Prošt Prešeren, iz istega rodu kot poz-
neje pesnik France, je prišel proti koncu 18.
st. kot učen teolog, pravnik in zgodovinar iz
Salzburga. Tam je sodeloval pri vodenju nad-
škofije, ki je imela tudi knjižnico. Zdi se mi
upravičeno sklepati, da je ob prihodu v Ljub-
ljano, ko so ustanovili akademijo operozov
in izbrali njega za predsednika, prav on, ki
je imel bogato osebno knjižnico, dal glavno
spodbudo za ustanovitev prve ljubljanske jav-
ne znanstvene knjižnice, sedanje Semeniške
knjižnice, ki še vedno hrani bogate knjižne
zbirke tudi drugih akademikov različnih strok
in poklicev.
OZ: Na različnih področjih skušamo izmeriti
dosežke slovenske pameti, čemur dobro služi-
jo tudi vse popolnejše bibliografije, izpisane iz
sistema COBISS. Imate izjemno širok razgled
nad slovenskim teološkim pisanjem. Kako bi
ocenili “težo” slovenske teološke “produkcije”
skozi čas?
Smolik: Nekateri člani akademije operozov, ki
so bili teologi, so objavljali tudi teološke knjige,
vendar so ostali nekako v senci drugih znan-
stvenikov, zlasti zdravnika Marka Gerbca – nje-
gove v latinščini pisane in v Nemčiji tiskane
razprave in knjige so bile svetovno pomemben
prispevek k medicinski znanosti tistega časa in
še zdaj niso izgubile svojega pomena. Teološki
prispevek operozov je morda ostal manj znan
tudi zaradi spisov Dolničarjevega strica Janeza
Ludvika Schönlebna, ki je dejavno posegal v
svetovno teološko debato o Marijinem brez-
madežnem spočetju. V poznejših stoletjih so
bili slovenski teologi vedno v stiku s svetovno
M
43ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
teologijo, čeprav so mnogi delovali zunaj Slovenije in ob-
javljali v tujih jezikih, saj slovenski spisi ne bi naleteli na
dovolj velik odmev. Sprememba je nastala šele z ustanovit-
vijo teološke fakultete v okviru nove ljubljanske univerze
leta 1919, ko je začel izhajati Bogoslovni vestnik in raz-
lične knjige v okviru Bogoslovne akademije, zlasti učbe-
niki. Oboje je imelo predhodnico v izdajah mariborskih
bogoslovnih profesorjev, ki so še v avstrijski dobi izdajali
revijo Voditelj v bogoslovnih vedah, v katero so pisali tudi
kranjski in goriški teologi. Marsikatero njihovo delo je že
vpisano v sistem COBISS, še več pa jih bo odslej, ko se
vključuje tudi semeniška knjižnica.
OZ: Radi se pohvalimo, da smo se Slovenci zelo podvi-
zali s prevodom Biblije in prehiteli mnoge, veliko večje
narode. Zgodovina bibličnih prevodov odkriva celo gale-
rijo imen in za nekatera med njimi skoraj ni znano, da so
povezana tudi s tem delom – npr. Kumerdej. Tudi v sodo-
bni “bibliologiji” imajo Slovenci vidno mesto. Popular-
nost knjige Da Vincijeva šifra pa ne priča ravno o kakšni
svetopisemski razgledanosti slovenske javnosti. Katere
pomene, poleg verskih, razkriva poglobljeno ukvarjanje z
Biblijo?
Smolik: Zanimiv je podatek, da so katoliški prevajalci
t.i. Japljevega Svetega pisma ob koncu 18. st. opravljali
svoje delo tudi ob pomoči bibličnih izdaj, ki so bile takrat
(in so še sedaj) v semeniški knjižnici. Nekaj bibličnih
komentarjev v latinščini slovenskih avtorjev je izšlo tudi
pozneje, glede slovenskih poljudnih spisov pa ne smemo
prezreti v velikih nakladah izdanih, družinam namenjenih
komentiranih in s slikami opremljenih zvezkov mohor-
skih Zgodb svetega pisma, delo tudi sicer splošno znanih
Frančiška Lampeta in po njegovi smrti Janeza Evange-
lista Kreka. Pozneje tako množične izdaje niso bile več
mogoče tja do zadnjih desetletij 20. st. Najbrž je tudi
zato bolj razumljivo, da mnogi iščejo takšne izdaje, ki jih
omenjate v vprašanju.
OZ: Knjige, ki laičnega obiskovalca cerkvenih knjižnic
takoj očarajo s svojo zunanjo podobo, so misali in psal-
terji. Kot profesor liturgike jih bolje poznate od drugih in
nam lahko poveste, ali so te knjige tudi tako pomembne,
kot so lepe.
Smolik: Omenjeni knjigi sta seveda nujni za katoliško
bogoslužje. Zdaj je to v slovenščini, zato so stari latinski
rokopisni in tiskani priročniki bolj lepotno kot vsebinsko
zanimivi. Ne smemo pa pozabiti, da so jih nekoč tako
lepo izdelovali zaradi dragocene vsebine beril, molitev in
spevov: tudi preko vida in tipa so vplivali na udeležence
bogoslužja, ki latinščine po večini niso razumeli.
OZ: S tisoči zborov smo Slovenci “pevski narod” in vaše
raziskovanje vsebin slovenskih cerkvenih pesmi je za-
nimivo za širok krog ljudi. Lahko si predstavljamo, da je
cerkev stoletja omogočala “pretakanje” glasbe, kar danes
zagotavljajo t. i. elektronski mediji. Ali so bile zaradi
pogostih romanj v preteklih stoletjih prevzete tuje vsebine
tudi v slovenske cerkvene pesmi?
Smolik: Res sem za teološko doktorsko disertacijo (obra-
njeno leta 1963) raziskoval besedila (ne napeve) starih
slovenskih cerkvenih pesmi do leta 1800, a to ni bila
muzikološka razprava o petju v naših cerkvah, še manj
o petju po domovih. Večinoma neznani ustvarjalci teh
pesmi so seveda povzemali vsebino latinskih liturgičnih
spevov za posamezne dobe cerkvenega leta, izjemno veli-
ko pa takih v čast Mariji. Naši protestanti so nekoč delali
prav tako, vendar se njihove prepesnitve tujih pesmi med
našimi ljudmi niso obdržale; so pa prvi zapisali in natis-
nili nekaj besedil srednjeveških pesmi, ki jih – nekatere
– pojemo še zdaj.
OZ: Sestavili ste zgodovino Mohorjeve družbe. Kot celj-
ski dijak sem v Zidanškovi ulici pogosto zavil v knjigar-
no, ki jo je imel oče sošolca Mikelna, medtem ko je druš-
čina z denarjem okupirala sosednjo slaščičarno. Danes
je presenetljivo, da Mohorjeva družba še vedno uspeva
ohranjati kulturno poslanstvo, drugim založbam pa se
menda to ne izplača več. Je pri slovenski knjigi prevladal
zgolj poslovni izračun in kaj se ji v takih razmerah obeta
v prihodnje?
Smolik: Zgodovino Mohorjeve družbe smo pisali trije:
celovško je opisal dr. Valentin Inzko, goriško dr. Branko
Marušič, meni je pripadla vloga koordinatorja in opiso-
valca dobe t. i. celjske Mohorjeve. Za celovito podobo
zlasti najnovejšega obdobja bi bilo treba napisati še mar-
sikaj, kar pa takrat ni bilo mogoče. Sedanje tri mohorske
“sestre” so izdale že nekaj knjig v sozaložbi vseh treh,
prav tako kot omenjeno zgodovino. Različna družbena
in gospodarska okolja, v katerih živijo tri Mohorjeve, pa
še vedno terjajo, da vsaka posebej izda prilagojeno redno
zbirko z letnim Koledarjem in Večernicami. Obe več kot
stoletni zbirki sta še vedno priljubljeni, posnemajo jih
tudi nekatere novejše založbe. Seveda pa tudi vse tri Mo-
horjeve ne dosegajo naklade nad 70.000 izvodov z začet-
ka 20. st. Knjižni trg je preplavljen s knjigami vseh vrst,
ljubezen do branja pa je tudi marsikje upadla.
OZ: Najin pogovor teče ob okrogli mizi o vključevanju
cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS.
V knjižnici pod vašim skrbništvom se ta proces že odvija.
Drugod imajo deljena mnenja o takem projektu: eni si
želijo sodobne informacijske podpore za oživitev svojih
dragocenih zbirk, drugi gledajo bolj “muzejsko” in se jim
novi knjižničarski pristopi ne zdijo smiselni. Radi bi sli-
šali vaše mnenje, ki bo gotovo cenjeno pri enih in drugih.
RAZGOVOR
44 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Smolik: Moj stik z vpisovanjem knjig v sistem COBISS
v semeniški knjižnici traja še premalo časa, da bi mogel
imeti merodajno mnenje o tem večletnem projektu. Sicer
se je zamisel sprožila ob starih, predvsem tujih knjigah
v zaščiteni stari baročni dvorani, ki so del slovenske pre-
mične kulturne dediščine. Za slovensko zgodovino so
manj pomembne in vpisovanje bi terjalo znanje latinščine
in stare nemščine, zato smo se sporazumno s poznavalci
teh fondov odločili, da začnemo vpisovati našo zbirko
slovenskega verskega tiska od Trubarja dalje. Nekaj me-
secev že to dela gospa Majda Tomažič. Že kmalu se je
pokazalo, da je med tiski, ki so jih v 19. st. začeli zbirati
ljubljanski bogoslovci sami kot dopolnilo predvsem latin-
ske zbirke semeniške knjižnice, kar nekaj izdaj, ki drugod
niso ohranjene – torej so “redke knjige” tudi med ne tako
zelo starimi iz obdobja prvotiskov ali do leta 1800. Vpi-
sovanje naših knjig v sistem COBISS obeta še marsikakš-
no presenečenje.
(Pogovor je vodil Franci Pivec.)
RAZGOVOR
M
45ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Tretja konferenca OpenOffice.org (http://marketing.ope-
noffice.org/conference/) se je odvijala v Kopru od 28. do
30. septembra 2005. Konferenco, ki je namenjena odprto-
kodnemu pisarniškemu paketu OpenOffice.org (OOo), sta
skupaj organizirali skupnosti OpenOffice.org iz Kopra in
Trsta, pod pokroviteljstvom številnih sponzorjev (Minis-
trstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT),
Intel, Sun Microsystems, Novell itn.). Kotizacije za konfe-
renco ni bilo, vsakdo pa je lahko prostovoljno prispeval za
konferenco (presežek se prenese v sklad za naslednjo kon-
ferenco OOo). Prvi dan konference je bil namenjen sestan-
kom skupnosti OOo, ki so potekali na Pedagoški fakulteti.
Preostala dva dneva pa sta bila namenjena predstavitvam in
predavanjem (http://ooocon-arnes.kiberpipa.org/media/) v
okviru splošne sekcije, sekcije za izobraževanje, sekcije za
razvijalce OOo in sekcije za odprto skupnost OOo. Sekcije
so potekale vzporedno na treh lokacijah v samem mestnem
jedru Kopra: v gledališču, Mladinskem kulturnem centru in
na sedežu italijanske skupnosti.
Otvoritvena predavanja – prvi dan
Najprej nas je v imenu organizatorjev pozdravila Urška
Colnar in predstavnica Intela Danese Cooper. Prvo ot-
voritveno predavanje bi moral imeti mag. Jože Zrimšek z
MVZT. Ker je bil službeno zadržan, je o odnosu sloven-
ske vlade do odprte kode govoril sekretar slovenske vlade
za odprto kodo. Povedal je, da je Slovenija podpisnica
sporazuma o odprti kodi in da so že narejeni veliki koraki
pri vpeljavi odprtokodnih rešitev v slovensko javno upra-
vo in izobraževanje. Kot eden glavnih sponzorjev konfe-
rence MVZT podpira tako OOo kot tudi odprti standard
formata dokumentov OpenDocument (ODF – http://www.
oasis-open.org/committees/download.php/12572/Open-
Document-v1.0-os.pdf). Glavno vodilo pri informatizaciji
javne uprave in izobraževanja je, po besedah sekretarja,
zmanjševanje stroškov za programsko opremo in pove-
čevanje vložka v strokovnjake. Tudi slovenska vojska bo
letos kar nekaj denarja porabila za uvedbo odprtokodnih
rešitev, med drugim tudi OOo, ker je kot članica NATO
dolžna 6 odstotkov vsote iz tega programa vložiti v in-
formatizacijo. V Sloveniji paket OOo uporabljajo že dalj
časa na ljubljanskem sodišču na strani strežnika. Letos pa
so vsem sodnikom namestili OOo tudi na namizje.
Naslednje otvoritveno predavanje je imel Tim Bray,
direktor za spletne tehnologije v podjetju Sun Micro-
systems in eden od “soizumiteljev” XML-ja in soavtor
specifikacije XML Namespaces. Predavanje je bilo na-
menjeno prihodnosti pisarniških paketov, uvodoma pa je
predstavil najnovejši sklep vlade ameriške zvezne države
Massachusetts, ki so ga sprejeli nekaj dni pred konferen-
co. Sklep opredeljuje format dokumentov OpenDocument
kot edini format vseh vrst pisarniških dokumentov (naj-
sibo besedilo, grafika ali preglednice) v javni administra-
ciji. Do 1. januarja 2007 bodo vsi njihovi dokumenti kon-
vertirani v ODF, kar bo omogočilo tudi njihovo dolgo-
trajno shranjevanje. Podrobnosti o razlogih izbire formata
OpenDocument, ne pa Microsoftovega formata XML, so
opisane v članku Davida A. Wheelerja z naslovom Why
OpenDocument Won (and Microsoft Office Open XML
Didn’t) (http://www.dwheeler.com/essays/why-opendocu-
ment-won.html).
Glavni razlogi za izbiro formata OpenDocument so: a)
ODF ni binarni, temveč ACSII format in kot tak je trajno
čitljiv neodvisno od programske opreme, b) specificiran
je s strani mednarodnega konzorcija OASIS (specifika-
cija OpenDocument 1.0 bo v nekaj mesecih postal tudi
ISO standard), in c) je dobro dokumentiran, kar omogoča
neodvisno izvedbo in interoperabilnost. Z uvedbo ODF
bodo uporabniki končno postali lastniki svojih dokumen-
tov, do sedaj pa so bili lastniki dokumentov lastniki licenc
pisarniških paketov, ki omogočajo delo s temi dokumenti.
(Na primer podjetje Microsoft je lastnik vseh dokumen-
tov Word, Excel, PowerPoint vseh tistih uporabnikov, ki
uporabljajo Microsoft Office in ki praktično ne bi smeli
več uporabljati svojih dokumentov, potem ko poteče
licenca pisarniškemu paketu Microsoft Office.) Znano
pa je, da s posodobitvijo pisarniških paketov vedno na-
stajajo problemi pri uporabi dokumentov iz predhodnih
verzij. Nekaterih, starih deset let in več, sploh ne more-
mo več odpreti z obstoječim paketom. Negativno luč na
Microsoft Office meče tudi odnos Microsofta do zahtev
uporabnikov, saj do sedaj še ni upošteval zahtevkov za
vključitev gumba za konverzijo dokumentov v format
PDF, čeprav jih na mesec prejme več kot 120.000 za-
htevkov. Osnovna ideja za uvedbo ODF-ja je zagotoviti
uporabnikom uporabo in shranjevanje njihovih elektron-
KONFERENCA OPENOFFICE.ORG 2005
46 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
skih dokumentov na dolgi rok, ne da bi uporabljali samo
en program, npr. Microsoft Office. Odprti standard ODF
omogoča razvoj pisarniških paketov (odprtokodnih, licen-
ciranih, nelicenciranih, plačljivih ali brezplačnih) s strani
različnih podjetij in posameznikov, kar uporabnikom
prinaša demokratično izbiro na tem področju. Na trgu
sta trenutno dva, ki že podpirata OpenDocument, OOo
in Sunov StarOffice, zagotovo pa ga bosta podprla tudi
KOffice in pisarniški paket pri Macu.
Tim Bray je poudaril, da o prihodnosti pisarniških pake-
tov ne moremo govoriti glede na formate dokumentov
v teh paketih, saj so dokumenti del poslovne logike in
ne programske opreme. Format dokumentov mora biti
predvsem enoten in odprt, da omogoči interoperabilnost
različnih programskih paketov in ponovno uporabo v raz-
ličnih pisarniških paketih. Dober primer takšnega formata
je HTML – čeprav ni najboljši, je enoten za brskalnike
in zato tudi tako uspešen. Format dokumentov naj bi bil
v strukturi XML, ki je zakladnica informacij in omogoča
kasnejšo uporabo takšnih dokumentov tudi za funkcional-
nost, za katero prvotno ni bil oblikovan (na primer prenos
na svetovni splet, kot vir informacij za spletne storitve).
Splo{na sekcija
Splošna sekcija je potekala v prostorih gledališča in je ob-
segala praktične teme uvajanja in uporabe paketa OOo.
Kot prva sta bila na vrsti Brigitte Lutz in Patricka Amcha
s predstavitvijo Open Office.org in Vienna City`s Admi-
nistration. Predstavila sta uvajanje OOo na 18.000 de-
lovnih postajah dunajske mestne uprave. V letu 2006 naj
bi za primerjavo obdržali samo še tiste licence za Micro-
soft Office, ki jih do roka ne bi uspeli zamenjati, v letu
2007 pa bi Microsoft Office vdokončno opustili. Z OOo
bi obdržali standarde visoke kakovosti in drastično znižali
stroške poslovanja.
Erwin Tenhunberg (product marketing manager pri Sun
Microsystems) je v prispevku What`s new in OpenOffice.
org 2.0 and StarOffice 8? predstavil nove možnosti upo-
rabe in izboljšave novih verzij OOo, 2.0, in StarOffice 8:
nov izgled podatkovne baze (OOo Base), izboljšan izvoz
v PDF, razširjena podpora PivotTable, nov multiprika-
zovalnik v Impressu, izboljšana podpora za animacijske
efekte, nov format “paintbrush” in obvladovanja štetja
besed, podpora specifikaciji XForms, možnosti digital-
nega podpisa, novi čarovnik za povezovanje pošte (angl.
mail merge wizard) ter orodje za upravljanje in migracij-
ska orodja.
Javier Sola (koordinator Khmer Software Initiative, Open
Forum of Cambodia NGO) je predstavil informatizacijo
v Kambodži v prispevku Cambodia. re-computerization
of the Country based on OpenOffice.org 2.0. Glavni načrt
kamboške vlade je popolna migracija vladnih služb na
OOo, 2.0, v naslednjem letu. Vse državne izobraževalne
ustanove in centri za usposabljanje bodo pri izobraževa-
nju uporabljali le OOo, z materiali usposabljanja in pro-
gramom certificiranja razvitega z Open Forum of Cambo-
dia NGO, ki so aplikacija v jeziku Kmerov. Takšen sistem
informatizacije pomeni za revno državo, kot je Kambod-
ža, velik finančni prihranek.
Erwin Tenhunberg je v prispevku Commercial Solutions
based on OpenOffice.org predstavil še komercialne rešit-
ve, ki temeljijo na OOo. Cilj tega predavanja je bil prikaz,
da je OOo več kot samo odprtokodni paket. Prikazal je
možnosti paketa OOo na trgu in raziskavo trga, razvoj
paketa OOo, Linuxovo distribucijo, možnosti integracije,
migracijska orodja, možnosti oglaševanja, podpore in
storitev.
Salvatore Zappala (profesor na oddelku za psihologijo
na bolonjski univerzi) in Maurizio Berti (Yacme Srl) sta
v prispevku Organizational and psychological determi-
nants of OpenOffice.org suite adoption predstavila orga-
nizacijske in psihološke determinante prevzetja paketa
OOo. Prevzetje novih tehnologij ima posledice za eko-
nomske, tehnične, organizacijske in psihosocialne dejav-
nike. Organizacijske in psihološke spremenljivke pri uva-
janju OOo so večkrat merili z vprašalniki in intervjuji in
pri tem raziskovali uporabnost, navade in lahkoto novega
programskega paketa ter sprejetje in porazdelitev organi-
zacijskih sprememb. Dobili so zelo pozitivne rezultate.
Ian Craig Laurenson je v prispevku Introduction to
OpenOffice.org macro development predstavil možnosti
za razvoj makrojev v OOo za vse tiste, ki bi želeli upo-
rabljati in razširiti svoje znanje v pisanju makrojev v
jeziku sun basic.
Louis Suarez-Potts (Community Manager, OOo/Col-
labNet) je s prispevkom Imaging An OpenOffice.org
Foundation predstavil delo fundacije OOo ter proučeva-
nje trenutnih razmer in smernic za prihodnost (kako naj
pisarniški paket OOo izgleda in deluje, kateremu modelu
naj sledi in kako naj bo upravljan).
Otvoritvena predavanja – drugi dan
Petkovo otvoritveno predavanje Should I adopt OpenOf-
fice.org? je imel Giancarlo Succi iz Bolcana (Free Uni-
versity of Bolzen), ki je zelo dejaven tudi na področju
odprtih standardov. Succi je vodja petletnega projekta
COSPA, ki je namenjen razvoju metrik za določitev stro-
škov pri prehodu na odprtokodne rešitve v javni upravi
držav EU. Konkretno, projekt v prvi fazi zajema pre-
hod na pisarniški paket OOo, v drugi fazi pa prehod na
POROČILO
M
T
47ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
platformo Linux. Zaradi zakona o varstvu konkurence ni
želel imenovati drugih pisarniških paketov, ki so jih upo-
rabili v projektu pri prehodu na OOo.
V projektu sodelujejo javne uprave 17 držav EU, ki so
za potrebe projekta podrobno razdeljene na regije. Cilj
projekta je ugotoviti, katere dejavnike lahko izmerimo in
kateri vplivajo na določitev cene prehoda na odprto kodo.
Mnenje Succija je, da je nemogoče z enostavnim odgovo-
rom odgovoriti na vprašanje, ali se odločiti za prehod ali
ne. Treba je vedeti, da ima uvedba odprtokodnih rešitev
svoje stroške (npr. konverzija dokumentov, izobraževanje
uporabnikov), ki pa se ne more enostransko primerjati s
ceno ukinitve licence paketa, ki smo ga imeli do sedaj.
Zato so tudi uvedli tale projekt, v katerem so čisto prak-
tično izvedli merjenje najrazličnejših dejavnikov, ki bi
lahko vplivali na ceno prehoda na pisarniški paket OOo.
Skupine uporabnikov so najprej izobraževali za delo v
OOo, nato pa so jim na namizje zraven že obstoječega
pisarniškega paketa namestili paket OOo. Na njihove ra-
čunalnike so namestili tudi za ta projekt razvit program, ki
vpisuje vse akcije odpiranja in zapiranja datotek iz pisarni-
ških paketov v log-datoteke, na osnovi katerih so kasneje
izdelali statistike uporabe posameznih paketov. S časom
je statistika uporabe paketa OOo presegla uporabo druge-
ga pisarniškega paketa pri uporabnikih. V naslednji fazi
testiranja so uporabnikom nastavili privzeto odpiranje do-
kumentov na OOo in pri tem se je pri uporabnikih pojavil
manjši odpor, splošna uporaba OOo pa se je še povečala.
V zadnji fazi so uporabnikom z namizja odstranili stari
pisarniški paket, razen tistim, ki tega eksplicitno niso žele-
li, vendar takih ni bilo veliko. Pred testiranjem in po njem
so izvedli anketo z vprašanji o poznavanju obeh paketov,
zaupanju v proizvajalca paketov, zadovoljstvu z uporabo
obeh paketov in podobno. Grafikoni so pokazali, da OOo
pri uporabnikih ni izzval drastične spremembe. Zelo malo
jih je imelo odpor do OOo, nekaj jih je bilo navdušenih
nad OOo in zelo kritičnih do starega paketa, večina pa je
bila zadovoljna z OOo. Dejstva so pokazala, da je povpre-
čnemu uporabniku vseeno, kateri proizvod uporablja, samo
da se na njega spozna in da paket dobro deluje. Pri tem je
Succi poudaril, da je zelo pomembno, da je pisarniški paket
v naravnem jeziku uporabnika, ker poznavanje angleškega
jezika ne more biti pogoj za uporabo neke programske
opreme. OOo je v znatni prednosti glede na druge pisar-
niške proizvode, ker internacionalizacija OOo-ja poteka
skoraj istočasno z razvojem paketa OOo v sklopu odprte
skupnosti OOo. Prednost paketa OOo je tudi, da podpira
znan izgled uporabniškega vmesnika obstoječih pisarniških
paketov in stile dokumentov iz teh paketov.
Drugo petkovo otvoritveno predavanje E-education on
the national level bi moral imeti Bernard Herman z Mi-
nistrstva za šolstvo in šport, ki pa je bil zadržan, tako da
je Urška Colnar prebrala del njegovega prispevka o uva-
janju odprtokodnih rešitev v izobraževalnih institucijah in
ustreznem usposabljanju učiteljev.
Sekcija za izobraževanje
Sekcija za izobraževanje je nadaljevala v gledaliških
prostorih. Prvi predavatelj Renato Lukač (Gimnazija
Murska Sobota) je s prispevkom OpenOffice in Slovenian
High Schools predstavil možnosti proste izbire proizvo-
dov (ali Microsoft Office ali OOo ali ...) pri učenju v slo-
venskem srednješolskem izobraževanju, kar podpira tudi
izobraževalna zakonodaja. Obstaja tudi projekt OKO, s
katerim slovenska vlada poskuša vpeljati odprtokodno
programsko opremo v šole. Zaenkrat je v ta projekt vklju-
čenih le nekaj slovenskih šol, vendar se število počasi
povečuje. Gimnazija Murska Sobota je eden od primerov
uspešnega poučevanja informacijske tehnologije na od-
prtokodnih sistemih. Uporabljajo slovensko distribucijsko
različico Pingo, ki je operacijski sistem GNU/Linux. OOo
se uporablja kot glavna aplikacija s slovenskim jezikom.
Po proučevanju učinkovitosti pridobljenega znanja dija-
kov se je odločitev izkazala za pravilno.
Mojca Tomažin (Poslovna šola Brežice) je s prispevkom
Introducing Open Source Software – including OpenOf-
fice.org – into Slovenian Schools prikazala primer uvaja-
nja odprtokodnih sistemov v Poslovni šoli Brežice. Leta
2003 je Ministrstvo za izobraževanje začelo “Projekt od-
prte kode”. Delovati je začela ekspertna skupina učiteljev,
ki naj bi raziskovali odprtokodne sisteme in aplikacije v
izobraževanju. Za študijo so pripravili podobne vprašal-
nike, kot so bili pripravljeni tudi v Northwest Regional
Educational Laboratory v ZDA, Nemčiji, na Švedskem
in v Veliki Britaniji. Rezultati te raziskave so pokazali
pri ljudeh veliko zanimanje, pripravljenost ter prednosti
uporabe odprtokodnih sistemov na računalnikih, posebej
še paketa OOo.
Ian Lynch (chief assessor for the INGOTs, IRL Computer
Systems Ltd; OOo Lead for Schools) je v prispevku Low-
ering barriers to entry in education opisal uporabo odpr-
tokodnih sistemov in aplikacij v izobraževalnem sistemu
Velike Britanije. V mnogih šolah so že namestili in še
bodo nameščali OOo. Pa ne zato, da bi tekmovali z Mic-
rosoft Officeom, ampak da bi predvsem pri izobraževanju
poudarili brezplačni odprtokodni sistem. Poudarjali so
spremembe pri poučevanju mladih ljudi, kako prispevati
k skupnosti in razvoju izobraževanja, ki temelji na odpr-
tokodnih sistemih.
Angelika Goeszler (Agami Systems Integration) je pred-
stavila odprtokodni projekt v avstrijskem šolstvu v pri-
spevku z naslovom The OpenOffice.org ECDL. Austrian
Computer Association podpira OOo za izpite ECDL.
POROČILO
48 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Učitelji in mentorji so dobili kratka navodila, kako naj
bodo pripravljena usposabljanja in izpiti. Vprašanje, ki
se zastavlja, je: Zakaj tudi druge države nimajo za izpit
ECDL predpisan tudi OpenOffice.org?
Sekcija za razvoj pisarni{kega paketa
OpenOffice.org
Sekcija za razvojnike je potekala v MKC-ju in v tem
sklopu so bila bolj ali manj podrobna predavanja, ki so se
nanašala na razvoj nove verzije paketa OOo, 2.0, in pake-
tov UNO za razvoj in nameščanje novih funkcij v paket
OOo. Predavanja so vodili predvsem Sunovi razvojniki,
ki delajo pri tem projektu in so večinoma iz Nemčije.
Eike Rathke je v prispevku Internationalization for Local-
ization (i18n for l10n) predstavil tehniko internaciona-
lizacije paketa OOo in uporabo standarda Unicode. Pod-
preti morajo še prenos podatkov Unicode iz Windowsov
in drugih aplikacij za lokalne potrebe OOo-ja in zame-
njati lokal za sr_YU z lokalom sr_CS ter lokal sh_YU z
lokalom sr_latin_CS ali sr_latin.
Zelo zanimivo predavanje je imel Florian Reuter, ki je v
prispevku Usage of the OpenDocument interfaces in Ope-
nOffice.org Writer pokazal uporabo in definicijo filtrov
XSLT za konverzijo dokumentov ODF v druge formate
iz OOo Writerja. Bistvo vseh trasformacij je, da se doku-
ment ODF, ki predstavlja zgoščeno množico dokumentov
XML, naprej transformira v “flat ODF”, ki združi vse te
datoteke v eno datoteko XML. Takšen dokument lahko
nato pretvarjamo v poljubne formate XML in nazaj s pre-
tvorbo XSLT ali vmesnika UNO-SAX. Demonstriral nam
je tudi uporabo specifikacije XForms, ki omogoča upo-
rabo OOo Writerja v arhitekturi SOA (Service-Oriented
Architecture). S klikom na gumb forme v OOo Writerju
se kreira XML-zahtevek za neko spletno storitev, na za-
htevek pa lahko strežnik te storitve odgovori s sporočilom
ali vrne dokument ODF, ki ga potrebujemo direktno v
OOo Writerju.
Paolo Mantovani je v prispevku Deploying OpenOffice.
org extensions through UNO packages predstavil način
nameščanja paketov UNO v OOo preko vnaprej pri-
pravljenih konfiguracijskih in lokalizacijskih datotek in
datotek virov. Sistem paketov UNO je zelo močna kom-
ponentna tehnologija za doseganje nove funkcionalnosti
v OOo, se pa lahko uporabi kot samostojna (angl. stand
alone) tehnologija tudi pri drugih aplikacijah preko URE
(UNO Runtime Environment), ki ga je v prispevku URE
living all over me predstavil Stephan Bergmann.
Mathias Bauer je v prispevku OpenOffice.org develop-
ment: next steps, next level predstavil trenutno in pred-
videno delo na OOo, 2.0, paketih UNO in orodju SDK za
razvoj paketov UNO. Za pakete UNO se pripravlja nova
verzija API-ja, ki bo lažja in bolj razumljiva za razvijalce
in tudi bolj dokumentirana. Pričakujemo lahko tudi po-
sodobitve grafičnega orodja SDK in integracijo z obsto-
ječimi orodji za razvoj programov v programskih jezikih
java, C++, C# (na .Net. Plug-in za Eclipse je že razvit).
Zaklju~ek
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, ki jo je vodil
Louis Suarez-Potts, vodja razvoja OOo, le-ta se izvaja
pod pokroviteljstvom podjetij Sun Microsystems in IBM.
Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki evropskih
držav, ki uvajajo odprtokodne rešitve in OOo. Vsi so iz-
razili zadovoljstvo z dosedanjo uporabo OOo, verzija 2.0
pa s podporo formatu OpenDocument odpira čisto nove
dimenzije uporabe paketa OOo. To tudi potrjuje vse večje
število držav na svetu, ki v svojo javno upravo in druge
segmente uvajajo OpenDocument in OOo. Razen tega so
podporo formatu OpenDocument napovedali: Sunov Java
Desktop System, IBM-ov Workplace, Corelov WordPer-
fect. Sun in Google sta tudi podpisala sporazum o pove-
zovanju njunih proizvodov: OOo, java, OpenSolaris, Go-
ogle Toolbar. V prvi fazi sodelovanja naj bi Google v svoj
brskalnik namestil gumb za povezavo na OpenOffice.org,
v paketu OOo pa v kratkem lahko pričakujemo vgrajen
Googlov iskalnik v orodni vrstici.
OpenOffice.org vsebuje tudi projekt namenjen knjižni-
cam. Za potrebe uporabe pisarniškega paketa v knjižni-
cah je pripravljen poseben CD, ki vsebuje vse potrebne
namizne programe in komponente za računalnike v
knjižnicah, ki so namenjeni uporabnikom. Zanimivo pa
je, da paket OOo v verziji 3 načrtuje razvoj urejevalnika
za vnos in ažuriranje bibliografskih zapisov v formatu
MODS, ki si jih uporabnik lahko shranjuje v podatkovni
bazi v sklopu OOo. Podprt bi bil tudi protokol Z39.50,
kot tudi konverzija iz drugih formatov ali v druge forma-
te, npr. ISO2709, ProCite, RefWorks, EndNote. Za raz-
vojnike programske opreme je zelo pomembno, da lahko
te rešitve uporabijo tudi na strani strežnika OOo preko
Sunovega API-ja.
Gordana Budimir, Metka Bakan Toplak
POROČILO
M
49ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Srečanje TechNet – Enterprise Solutions Seminar je bilo
organizirano 1. in 2. februarja 2006 v Portorožu in name-
njeno strokovnjakom, ki delujejo na področju informacijske
tehnologije (IT). Letos so bile predstavljene tehnološke no-
vosti na področju 64-bitnih operacijskih sistemov, druga iz-
daja strežnika Windows 2003 Server R2, strežnik Windows
Server “Longhorn”, virtualizacija strežnikov in upravljanje
z identitetami uporabnikov v heterogenih IT okoljih.
Upravljanje storitev IT – uvedba dobrih praks,
Tomaž Čebul, Miro Budimir, Tomaž Šmid (Mic-
rosoft Slovenija)
Na predavanju je bil predstavljen ITIL (IT Infrastructure
Library) kot okvir najboljše prakse in najpogosteje upo-
rabljenih in sprejetih pristopov k upravljanju storitev IT.
ITIL je tudi podlaga za standarda BS15000 in ISO/IEC
20000, ki urejata upravljanje teh storitev. Microsoftov
MOF (Microsoft Operations Framework), ki je bil pred-
stavljen pred približno tremi ali štirimi leti kot osnova
priporočil za upravljanje storitev IT, se opira na vprašanje
“s čim” in ne kot ITIL “kako”.
In kakšen je današnji Microsoftov pogled na upravljanje
storitev? Svetovni trendi kažejo padec stroškov, ki jih
podjetja namenjajo za nakup opreme, hkrati pa je opazno
naraščanje stroškov upravljanja in podpore. Trenutno
razmerje stroškov je 30 odstotkov za novosti (implemen-
tacije) in 70 odstotkov za vzdrževanje storitev (za celotno
IT). Stroški upravljanja rastejo zaradi kompleksnih in
distribuiranih sistemov ter neorganiziranosti in pomanjka-
nja komunikacije. Problema se lotevajo tako, da:
• opredelijo in preučijo resnične potrebe organizacije,
• načrtujejo storitve, ki bodo ustrezale potrebam organi-
zacije,
• uvajajo sisteme in procese, ki bodo zagotavljali te
storitve in
• nepretrgoma spremljajo, nadzorujejo in izboljšujejo
izvajanje storitev IT ter podpore znanju.
Da bi zadovoljili vse te zahteve, so potrebni sodobni in
preverjeni pristopi. Eden teh je podpis pogodbe SLA
(Service Level Agreement) med vodstvom podjetja in od-
delkom IT: Pogodba določa pogoje za delovanje in vzdr-
ževanje nekaterih servisov in se lahko podpiše za vsak
servis posebej. Na seminarju je bil predstavljen primer
pogodbe za upravljanje servisa, s katero se IT zaveže, da
zagotovil namestitev, podporo in vzdrževanje servisa v
omejenem času, običajno v enem letu. Vodstvo podjetja
pa se zaveže, da bo v času izvajanja pogodbe zagotavlja-
lo ustrezno izobraževanje za zaposlene v oddelku IT ter
finančno podporo za vzdrževanje in nadgradnjo itd.
Za uvajanje upravljanja storitev in seznanjanje s to pro-
blematiko pred podpisom SLA je treba poznati:
• upravljanje zmogljivosti (angl. performance manage-
ment),
• upravljanje sprememb in konfiguracij (angl. change
and configuration management),
• načrtovanje simulacij in kapacitet (angl. simulation/
capacity planning).
Microsoft ima orodja za upravljanje:
• operations manager,
• system management server,
• system center capacity manager.
Vse skupaj naj bi povezoval System Definition Model
(SDM), ki je del Visual Studio 2005 in zajema celostni
pogled na aplikacije, storitve in sistem. O upravljanju
razmišljamo že med razvojem, tako so relacije in predvi-
devanja že predstavljena, zahteve storitev pa so vgrajene
že v fazi razvoja.
Želja vseh organizacij je, da za upravljanje storitev IT
uporabijo izkušnje drugih podobnih organizacij ter ne od-
krivajo že odkritega in ne ponavljajo napak, ki so jih storili
drugi.
Prednosti 64-bitnih strežnikov, Bo{tjan Kosi
(HP Slovenija)
HP je predstavil predvsem svoje proizvode, izdelane na
osnovi 64-bitne tehnologije. Svoje proizvodne programe
strežniških sistemov je skrčil s pet na dva. Sedaj jih pred-
SRE^ANJE TECHNET ESS
50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
stavljajo sistemi na osnovi procesorjev Itanium in sistemi
na osnovi procesorjev x86 (Pentium, Xeon).
V seriji, ki temelji na Itaniumu, najdemo skupino siste-
mov HP NonStop in skupino sistemov HP Integrity. Že
dobro znana serija strežnikov HP ProLiant temelji na pro-
cesorjih x86. S tem se je HP rešil starega bremena serije
9000 in Digitalovih sistemov Alpha. Konec proizvodnje
strežnikov Alpha je predviden v septembru 2006.
Ta združitev v dve seriji prinaša HP-ju manjše stroške in
večjo standardizacijo. To pa naj bi pomagalo zmanjšati
tudi stroške končnemu uporabniku. Predstavljene so bile
serije strežnikov po namembnosti in zgradbi. Sistemi
Integrity Superdome so v bistvu večprocesorski sistemi,
ki omogočajo strojno razdelitev (particioniranje). Na njih
lahko hkrati tečejo različni operacijski sistemi, sistemski
viri (resursi) pa se lahko dodeljujejo dinamično glede na
potrebe. Zadnja skupina so t. i. sistemi Entry ali Access;
predstavljeni so bili Proliant DL/ML (serije 300) in Bla-
de, e-Class. Sistemi na osnovi Itaniuma, ki spadajo v to
skupino, so RX (serije 2000, 4000 in 5000) in so name-
njeni vstopnim storitvam za omrežja in spletne strežnike.
Predstavljena je bila arhitektura 64-bitne tehnologije v
procesorjih Itanium 2, narejena s procesorji AMD 64. Po-
membna lastnost procesorjev Itanium 2 je IA-32 Executi-
on Layer, ki je v bistvu soprocesor za izvajanje 32-bitnih
aplikacij. Zaradi tega je s temi procesorji možno zaganjati
podedovane programe s posebnim “motorjem” (angl.
engine) v sistemih Windows, ki je brezplačno na voljo na
straneh MS.
Prednosti 64-bitnih procesorjev Itanium 2 se kažejo v
možnosti izvajanja štirih ukazov (inštrukcij) v enem uri-
nem ciklu, v arhitekturi notranjosti procesorja in različnih
izvedbah predpomnilnika. Vse to daje tem procesorjem
vodilno vlogo pri vgradnji v zmogljive sisteme. Velika
zmogljivost je opazna predvsem pri obdelavi podatkov,
saj SQL2005 deluje za 50 odstotkov hitreje kot na 32-bit-
nih sistemih.
Glede na vse prednosti, opisane na predavanju, in na stra-
tegijo razvoja 64-bitne tehnologije, je pametno že sedaj
razmišljati o uvedbi takšnih strežnikov.
Kriza digitalne identitete v heterogenem oko-
lju, Rafal Lukawiecki (Project Botticelli)
V uvodnem predavanju je Rafal Lukawiecki predstavil
problematiko identitete v današnjem okolju IT. V bistvu se
ta problem ne navezuje samo na poslovne procese, ampak
na splošno uporabo informacijskih tehnologij na delovnem
mestu, doma, v šoli in pri uporabi javnih servisov.
Univerzalna identiteta trenutno še ni mogoča. Ker je bil
internet zgrajen za anonimni dostop in ker lokalna omrežja
uporabljajo različne, med seboj nezdružljive identitete,
uporabniki v zadnjem času ne morejo več upravljati z vse-
mi svojimi identitetami. To pa nekateri s pridom izkorišča-
jo v kriminalne namene.
Pred letom 1980 je imel uporabnik običajno eno identite-
to ali pa morda dve na centralnem strežniku. S prihodom
aplikacij odjemalec/strežnik sredi osemdesetih so identi-
tete uporabnika začele drastično naraščati. Današnja prak-
sa kaže na problem identitet enega uporabnika za dostop
do različnih servisov na spletu, dostop preko mobilnih na-
prav, pri prijavah v različne aplikacije na delovnem mestu
ali na javnih servisih, v domačem omrežju ipd.
Kako so se problemi reševali? Vsak servis ali aplikacija
ima mehanizem za overjanje (avtentikacijo), avtorizacijo
in identifikacijske podatke za dostop do ponujenega servi-
sa. Združevanje identitet uporabnika se je reševalo preko
centralnega imenika, v katerem je bilo treba urediti pove-
zave v sistemu za avtentikacijo med posameznimi servisi
in dostopom uporabnikov do teh servisov. Zaradi vse več-
jega števila uporabnikov in servisov ter povezovanja med
servisi se že pojavljajo težave z upravljanjem identitet.
Glavni problemi so: preveč uporabnikov in preveč zahtev
za administrativne pravice, preveč gesel, predolgi časi za
prijavo (zaradi avtentikacije), preveč “sirot” – neuporab-
ljenih ali pozabljenih identitet, omejeno upravljanje.
Iz tega sledi, da:
• povprečni uporabnik porabi na dan 16 minut za pri-
jave,
• ima tipični uporabnik 12–18 identitet,
• se je število strani s potrebno registracijo samo v za-
dnjem letu povečalo za 1600 odstotkov,
• IT-operator v povprečju upravlja s 73 aplikacijami in
46 dobavitelji,
• postajajo zahteve glede pritožb in sledenja vse strožje,
• "osirotele identitete" predstavljajo velik varnostni pro-
blem.
Za reševanje tega problema obstajata dve rešitvi:
• zgraditev globalnega, vsestranskega in skupnega me-
tasistema identitet, kar s časovnega vidika pomeni leto
dni dela (boljša rešitev),
• zgraditev skupnega metasistema identitet na osnovi
standardov za vse, ki bi uporabljali enake standarde
(hitrejša rešitev).
Karakteristike metasistema identitet:
• ni sistem ali proizvod,
• je dogovor o metapodatkih in protokolih ter omogoča
POROČILO
M
T
51ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
več ponudnikov identitete,
• temelji na odprtih standardih,
• podpirajo ga vse tehnologije,
• vključuje zavedanje o zakonih, ki veljajo v okviru
“identitete”,
• spoštuje zasebnost.
Vzemimo za primer Microsoftov Passport: pokazalo se je,
da je kot metasistem identitete neprimeren. Vendar pa je MS
Passport ponudnik identitet za MSN, ki vsebuje več kakor
250 milijonov uporabnikov in preko njega se izvede na dan
več kakor ena milijarda prijav. To pomeni, da je učinkovit.
Če uporabimo Passport za javni dostop do interneta, se takoj
opazi težava zaradi nezaupanja do tretjih uporabnikov, si-
stem ni več dovolj standarden, pojavijo se problemi z uprav-
ljanjem identitet (Ali dovoliti dostop do sistema za upravlja-
nje identitet?). Največji problem pa je predelava aplikacij, da
bi sploh lahko uporabljale takšen sistem.
MS Passport ne zagotavlja ideje o metasistemu identitet v
najmanj dveh zgoraj omenjenih točkah.
Vloge v metasistemu identitet:
• Ponudniki identitete: pooblaščene organizacije, vladne
organizacije ali morda tudi končni uporabniki, ki bi
dajali zahtevke za identiteto (ime, starost, naslov itd.)
• Zaupanja vredni partnerji, ki bi ponujali vstopne toč-
ke, online servise itd.
• Stranke (individualne osebe) ali pravni subjekti, ki bi
potrebovali identiteto.
Katera koli stranka v eni od vlog v metasistemu bi morala
biti seznanjena z nadzorom identitete, minimalnim raz-
kritjem identitete in omejeno uporabo ter opravičljivostjo
uporabe v različne namene. Posest identitet ne bi smela
predstavljati tveganja za razkritje uporabnikov, zato bi
morali uporabniki imeti nadzor nad pretokom informacij
o njihovih identitetah.
Predlagane rešitve naj bi zadovoljevale potrebe znotraj
podjetja, spremembe pa naj bi bile potrebne šele po pe-
tih ali sedmih letih. V praksi, kjer so običajno potrebne
takojšnje rešitve, bo potreba po upravljanju identitet za
daljše obdobje izpolnjena z upoštevanjem karakteristik
metasistema identitet.
V nadaljevanju je bil predstavljen Microsoftov sistem za
upravljanje identitet (MS Identity Management System).
To je skupek orodij, standardov in rešitev, ki zajema:
• Directory Services (Active Directory, ADAM, Exten-
ded Directory Services, PKI/CA, Services for Unix/
Netware),
• Access Management (AD Federation Services, Autho-
rization Manager; Ent. Single Sign On, ISA Server),
• Identity Lifecycle Management (Identity Integration
Server, BizTalk, Audit Collection Services, SQL Ser-
ver Reporting).
Microsoft je že pripravil rešitve po standardih in priporo-
čilih.
Upravljanje digitalne identitete, Rafal Lukawi-
ecki (Project Botticelli)
Predavanje o funkcionalnosti proizvoda Microsoft Iden-
tity Integration Server (MIIS) se je navezovalo na prvi
sklop predavanj o problemih digitalne identitete. Pred-
stavljeni so bili enostavnejši dizajn, integriranje v že
obstoječi sistem in upravljanje metapodatkov. Zadeva je
uporabna predvsem v primeru, ko imamo več sistemov
avtorizacije in avtentikacije. MIIS naj bi olajšal uprav-
ljanje uporabnikov v takih mešanih okoljih. Identiteti je
na enostaven način mogoče sinhronizirati med različnimi
sistemi. Vsebuje tudi sistem upravljanja z gesli (angl.
password management), ki je prijazen za uporabnika in
ne potrebuje administratorja.
Alternativni na~ini avtentikacije, Rafal Lukawi-
ecki (Project Botticelli)
Tretji del sklopa predavanj o krizi digitalnih identitet je
opisoval pristop k močnejši avtentikaciji na osnovi Public
Key Infrastructure (PKI), pametnih kartic (SmartCard),
žetonov (Tokens), One Time Password (OTP) in Secure-
ID ter uporabo biometričnih metod za avtentikacijo. Pred-
stavljene so bile prednosti in slabosti teh tehnologij.
• PKI
To je infrastruktura za praktično uporabo kriptograf-
skih mehanizmov za avtentikacijo in avtorizacijo.
Sama tehnologija je precej stara in preizkušena,
vendar je preveč kompleksna za tipične uporabnike.
Temelji na uporabi certifikatov in protokolov, ki za-
gotavljajo najvišjo verodostojnost pri avtentikaciji.
Pri tej tehnologiji se med strankama ne prenašajo
“skrivnosti”, pa tudi noben neuporabljen podatek se
ne zavrže. Možnosti, da bi kdo prisluškoval, skoraj
ni. Za zaščito certifikata lahko uporabljamo posebno
napravo (angl. token) ali geslo.
• SmartCard
To so posebne fizične naprave, ki ščitijo privatni
kriptografski ključ (podpis) pred nepooblaščenimi
uporabniki. Ključ je zaščiten s posebno avtentikaci-
jo. Naprava SmartCard v nobenem primeru ne sme
razkriti privatnega ključa.
POROČILO
52 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Običajno to niso kartice, temveč imajo obliko ključa
USB, naprave Bluetooth, aktivne radiofrekvenčne
identifikacije (RFID) ali integriranega čipa na kakš-
ni napravi.
Vsaka resna naprava SmartCard mora zahtevati
dodatno avtentikacijo z osebno identifikacijsko/iz-
kazno številko (PIN), biometrično metodo. V nobe-
nem primeru ne sme izdati informacije, ki jo nosi.
To pomeni, da SmartCard vsebuje mehanizem, ki
je združljiv z napravo, na kateri jo uporabljamo za
preverjanje istovetnosti podatkov.
• OTP (One Time Password) in SecureID
OTP je običajno kartica, ki na podlagi PIN-a gene-
rira neko vrednost – običajno geslo za sistem, na
katerega se prijavljamo. Zaupanje med to kartico
in sistemom pogojuje strojna oprema. Najbolj znan
sistem OTP je SecureID.
• Biometrika
Biometrika zajema identifikacijo (namesto avten-
tikacije) na podlagi fizičnih karakteristik osebe, in
sicer:
• slika (obraz, šarenica, očesna mrežnica, roke,
papilarni vzorec),
• zvok (govor, korakanje),
• karakteristike pisave, obrazna mimika ipd.,
• kemične lastnosti (ustni zadah, telesni vonj,
zgradba lasu, tudi analiza DNA),
• fiziologija (utrip, krvni tlak, temperatura, kon-
centracija kisika v krvi, pritiska v očesu).
Ta tehnologija žal še ni tako dodelana, da na ske-
nerju ne bi bilo mogoče ponarediti katere od zgoraj
opisanih lastnosti. Priporočila za uporabo biometri-
ke zajemajo predvsem nadzorovano okolje za iden-
tifikacijo in uporabo dodatnih metod avtentikacije,
npr. s pametno kartico ali kako drugače.
Prednost biometrike je enostavnost in uporabnost
v kar nekaj okoljih. Neprimerna pa je za dnevne
avtentikacije, ker ni mogoče zagotoviti, da je ose-
ba, ki se identificira, res prava. Poleg tega je bio-
metrične podatke možno z lahkoto ukrasti (lasje na
oblačilih, prstni odtisi na vratih ...).
Pri večini načinov avtentikacije, predvsem pa pri uporabi
biometrike, je pomembno pravilno nadzorovano okolje, v
katerem se izvaja avtentikacija (identifikacija). Če se od-
ločimo za biometrične metode, se moramo tudi zavedati
kakovosti ali zanesljivosti skenerja ali senzorja.
Kaj pomeni kontrolirano ali nadzorovano okolje? Ob
skenerju ali napravi, s katero se identificiramo, moramo
imeti pričo, ki lahko zagotovi, da je bil na primer na ske-
ner nastavljen prst in ne kopija prstnega odtisa, da je pred
kamero bilo oko in ne slika očesa ipd.
Avtentikaciji in posledično tudi avtorizaciji se ne moremo
izogniti. Trenutne tehnologije se dopolnjujejo, razvijajo
se novi načini avtorizacije. Tehnologija postaja vse bolj
napredna, preizkušena in zanesljiva. V prihodnosti nas
torej čaka enostavnejše upravljanje identitet, tako da bo
imel vsak uporabnik le eno identiteto, s katero se bo lah-
ko identificiral, storitve pa bodo vključevale akreditirane
sisteme za izvajanje avtentikacije uporabnikov in uprav-
ljanje identitet.
Načini avtentikacij bodo verjetno večnivojski, potreben
bo npr. prstni odtis ali slika šarenice, morda tu in tam še
kakšna kartica SecureID. Zato pazite na svoje prste, oči,
lase ...
U~inkovita izgradnja testnih okolij, Ale{ Mo-
{kon (Microsoft Slovenija)
Predstavljena je bila migracija Microsoftovega testnega
okolja na virtualno okolje. Tri tedne so porabili za na-
mestitev 90 fizičnih strežnikov, s prehodom na virtualno
okolje pa so prenesli funkcije s teh 90 strežnikov na 32
virtualnih strežnikov. Slednji se zaganjajo na devetih
fizičnih strežnikih dva tedna. Za namestitev strežnika
na fizični strežnik, namestitev strežnika Virtual Server
2005 in preselitev funkcij na 32 virtualnih strežnikov so
porabili tri ure. Seveda so imeli vnaprej pripravljene slike
virtualnih strežnikov oziroma so jih prenesli s fizičnih
strežnikov.
To prikazuje izredno dinamiko možnih sprememb, veliko
nadgradljivost in predvsem zmanjšanje stroškov testnega
okolja.
Kot virtualna infrastruktura tem testnim sistemom je bil
predstavljen strežnik Virtual Server 2005 R2. Čeprav še
ni verzije za Itanium, pa že normalno deluje na sistemih
x68 s funkcijo EM.
Srečko Benčec
POROČILO
M
53ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Od 19. do 21. aprila je v prostorih Kongresnega centra
Grand hotela Bernardin v Portorožu potekalo XIII. po-
svetovanje Dnevi slovenske informatike 2006. Vodilna
misel letošnjega posvetovanja je bila V partnerstvu z
informatiko do poslovne odličnosti. V prispevkih se je
poudarjalo, da je informatika brez dvoma tisti dejavnik,
ki bistveno pripomore, da lahko strokovno znanje in am-
bicija rezultirata v odličnost.
Posvetovanja se je letos udeležilo preko 450 predavate-
ljev, slušateljev in razstavljavcev. Iz Izuma smo se posve-
tovanja udeležili mag. Franci Pivec, član programskega
odbora in vodja sekcije Informacijska družba, ter mag.
Matjaž Cigrovski, Tanja Turšek in Bojana Lešnik.
Kot vsa dosedanja leta so bili prispevki razdeljeni po
sekcijah in tematskih sklopih:
• Strateški vidiki informatike
• Management poslovnih procesov
• Informacijska družba
• Informatika v javni upravi
• Informacijska podpora odločanju
• Metodologije in pristopi k razvoju in upravljanju IR
• Operacijske raziskave
• Sodobne informacijske tehnologije in infrastrukturne
rešitve
• Informacijske rešitve
• Študentska sekcija
Organizirane so bile tudi štiri okrogle mize:
• CIO in poslovni procesi
• Storitvene arhitekture
• Internet kot stičišče informatikov, dajalcev in uporab-
nikov podatkov ter državne statistike
• Informatika in reforme
Novost letošnjega posvetovanja so bila plenarna pre-
davanja z najzanimivejšimi prispevki in predstavitve s
posterji.
Povzetki prispevkov so zbrani v Zborniku posvetovanja
Dnevi Slovenske informatike 2006, ki ga je izdalo Slo-
vensko društvo Informatika v tiskani obliki, celotni pri-
spevki pa so izdani v elektronski verziji zbornika.
Posvetovanje je otvoril Niko Schlamberger, predsednik
Slovenskega društva Informatika, ki je tudi podelil pri-
znanja zaslužnim članom društva. Sledili so nagovori treh
častnih govornikov, Rudija Brica, predsednika Združenja
za informatiko in telekomunikacije, Dušana Kričeja, na-
mestnika generalnega direktorja Direktorata za e-upravo
in upravne procese z Ministrstva za javno upravo, ter dr.
Ivana Rozmana, rektorja Univerze v Mariboru. Zatem sta
sledili dve vabljeni predavanji. Cene Bavec z Univerze na
Primorskem je najprej predstavil prehojeno pot v zadnjih
desetih letih, ko so se postavljali temelji slovenske infor-
macijske družbe, in nakazal smernice, ki bi jim veljalo
slediti v naslednjih desetih letih. Philip Dawson iz pod-
jetja Gartner je predstavil prihodnost informacijske infra-
strukture, njeno definicijo, pomen in stanje danes.
PLENARNA PREDAVANJA
Dr. Mirko Vintar s Fakultete za upravo Univerze v
Ljubljani je v svojem predavanju z naslovom E-uprava
na razpotju predstavil stanje na najpomembnejših po-
dročjih razvoja e-uprave v Sloveniji. Vidnejši dosežki v
javni upravi, ki jih je izpostavil, so: vzpostavitev celotne
informacijske infrastrukture za izvajanje transakcijskih
storitev, relativno dobra opremljenost državnih organov
z IT, 100-odstotna prisotnost državnih organov na spletu,
intenzivni razvoj storitev, povezanih z vpogledi v različne
registre. Nekoliko slabše je stanje v lokalnih upravah.
V predavanju z naslovom Vpliv uvedbe evra na računo-
vodski informacijski sistem je v imenu Microsofta, enega
izmed glavnih pokroviteljev posvetovanja, Borut Jureš
govoril o pravnih podlagah, postopku menjave, izvedbi
menjave in odprtih vprašanjih ob uvedbi evra.
Rok Intihar in Renata Kišek iz podjetja Hermes SoftLab
sta v predavanju z naslovom Platforma za elektronsko
poslovanje predstavila tehnološko rešitev njihovega pod-
jetja za elektronsko poslovanje E-partner. Gre za rešitev,
ki omogoča podjetjem in organizacijam hiter prehod na
varno elektronsko poslovanje ter po potrebi prilagoditev in
POSVETOVANJE DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2006
54 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
posodobitev obstoječih poslovnih procesov. Predstavila sta
primera rešitev, ki temeljita na E-partnerju: Register avto-
mobilskih zavarovanj in E-davki.
Niko Schlamberger je v predavanju z naslovom Modra
knjiga – pet let pozneje predstavil Modro knjigo, ki jo je
izdalo Slovensko društvo Informatika leta 2000. Napisana
je bila kot vizija Slovenskega društva Informatika o tem,
kako naj se Slovenija razvija v informacijsko družbo.
Informacijska družba je družba izobilja, ki jo označujejo
dovolj velik bruto družbeni proizvod, struktura zaposle-
nih, splošna uporaba informacijske tehnologije ter ustrez-
na samopodoba prebivalstva.
V izredno zanimivem predavanju z naslovom Podpora
ključnih poslovnih procesov v Telekomu Slovenije je v
imenu Telekoma Slovenije, drugega glavnega pokrovite-
lja posvetovanja, podpredsednik uprave Dušan Mitič po-
udaril pomen upravljanja poslovnih procesov. Predstavil
je, kako so v podjetju izbrali, definirali in informatizirali
poslovne procese, še zlasti procese na področju CRM-ja
(angl. Customer Relationship Management).
Iztok Juvan iz podjetja Adacta je v predavanju z naslo-
vom Poslovni informacijski sistem in poslovno poročanje
analiziral razloge za uporabo orodij za poslovno obvešča-
nje ter predstavil prednosti njihove uporabe.
SEKCIJE
Management poslovnih procesov
Avtorji prispevkov so predstavili predvsem praktične
izkušnje pri projektih prenove in informatizacije poslova-
nja. Ti projekti sodijo med najzahtevnejše in zelo tvegane
naloge v podjetju. Razlogi prenove poslovnih informacij-
skih sistemov so zelo različni: nekatera podjetja začenjajo
nove posle, ki zahtevajo drugačno informacijsko podpo-
ro, druga želijo zamenjati staro tehnologijo in najti nove
informacijske rešitve, tretja pa želijo podpreti strateške
usmeritve podjetja. Nekoč je bila celovita informacijska
podpora poslovanja omejena na posamezno podjetje,
danes pa celovito pomeni tudi globalno. Vedno pomemb-
nejši dejavnik pri odločanju o informacijski podpori
poslovanja je enotna (enaka) podpora poslovanju tudi v
povezanih družbah v drugih državah.
Predstavljeni prispevki so obravnavali različne primere
informatizacije logističnih, skladiščnih, proizvodnih in
prodajnih procesov. Kar nekaj prispevkov je obravnavalo
tudi nova orodja za upravljanje poslovnih procesov ter
prenovo informacijskih sistemov.
Več avtorjev je izpostavilo vlogo vodje službe za infor-
matiko pri uspešnem upravljanju poslovnih procesov.
Le-ta se vse manj ukvarja s tehnološkimi vprašanji in se
vse bolj posveča upravljanju sprememb.
Informacijska podpora odlo~anju
Letošnja sekcija Informacijska podpora odločanju je
bila odraz aktualnega dogajanja na tem področju, saj so
se avtorji večine prispevkov osredotočili na poslovno
obveščanje in poslovno inteligenčne sisteme. Vse večja
količina podatkov v podatkovnih skladiščih, vse več-
je število virov, ki so izvor podatkov za podatkovna
skladišča, raznolikost uporabnikov in načinov uporabe
podatkov zahteva od projektantov rešitev za poslovno
obveščanje, dobro poznavanje procesov integracije, me-
hanizmov shranjevanja podatkov ter poznavanje vsebine
in načinov uporabe podatkov. Prispevki so obravnavali
omenjene teme z različnih vidikov, od problemov raz-
voja in uvajanja sistemov poslovnega obveščanja in
inteligence v praksi, ekonomske upravičenosti njiho-
vega uvajanja, do dilem o izbiri ustrezne tehnologije.
Predstavljeno je bilo, kako vrednotiti poslovno inteli-
genčne sisteme, kako povečati njihovo vrednost tudi z
zahtevnejšimi analitičnimi metodami in orodji, kot je
na primer podatkovno rudarjenje, ki omogoča boljše
izkoriščanje zbranih podatkov. Izvedeli smo, kateri so
ključni problemi pri uvajanju rešitev na področju po-
slovne inteligence, kako jih pravočasno zaznati in se jim
izogniti. Predstavljeni so bili specifični problemi uvaja-
nja v posameznih dejavnostih, npr. zdravstveni, izvedeli
pa smo tudi, kako ravnati s (semantičnimi) metapodatki
v sistemih poslovne inteligence.
Informacijska družba
V sklopu te sekcije je bilo nekaj zanimivih predavanj, ki
so izpostavila družbeni vidik informatizacije.
V uvodnem predavanju je Matija Kariž iz Gospodarske
zbornice Slovenije predstavil analizo slovenskega sek-
torja IKT. Dodana vrednost je več kot dvakrat višja od
povprečja v gospodarstvu, saj 1,6 odstotka delovne sile
ustvarja kar 4,6 odstotka prihodkov v celotnem gospodar-
stvu. Čeprav v zadnjem času nekoliko stagnira, je IKT še
vedno najpomembnejši in hitro rastoči sektor gospodar-
stva.
Zdravko Mlinar iz SAZU je opisal problematiko video-
nadzora v mestnih prostorih. Čeprav je z vidika varnosti
uvajanje videonadzora na vedno več mestih logična po-
sledica vedno večje ogroženosti, pa se je izkazalo, da
videonadzor ne more nadomestiti fizičnega varovanja,
lahko ga samo olajša. Osupljiv je podatek, da je povpre-
čni prebivalec Londona v enem dnevu “opazovan” skoraj
300-krat.
POROČILO
M
T
55ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Zelo zanimiva je bila predstavitev Tomaža Banovca,
bivšega direktorja Statističnega zavoda Slovenije, ki je
predstavil problematiko staranja prebivalstva in potrebo
po vključevanju starejših v aktivno življenje. Vedno bolj
prihaja do izraza koncept S2S (angl. Senior to Senior), saj
enostavno ne bo dovolj mladih, ki bi skrbeli za vse starej-
še prebivalstvo. Ker bo glede na demografske smernice
zaposlenost do 70. leta nujna, je pomembno, kako bomo
delali – in tukaj bo imela pomembno vlogo informacijska
tehnologija, ki bo starejšim omogočala delo tudi doma.
Peter Tomaž Dobrila iz Kulturno izobraževalnega dru-
štva Kibla je predstavil mrežo multimedijskih centrov
v Sloveniji M3C, ki je nastala v obdobju 2003–2004 ob
podpori MK in MID. Projekt je pomemben tudi na ravni
EU in združuje multimedijske centre po Sloveniji v eno-
tno mrežo.
Informatika v javni upravi
Predstavljene so bile informacijske rešitve za vodenje
evidenc javne uprave na področju okolja in prostora.
Zanimiva je bila predstavitev podatkovnih zbirk CITES
(angl. okrajšava za mednarodno konvencijo, ki uvaja
nadzor nad trgovino s prostoživečimi živalskimi in rast-
linskimi vrstami) in ROZ (register označenih živali), ki
ju je predstavil Andrej Arih iz ARSO (Agencija RS za
okolje), ter predstavitev sistema evidence trga nepre-
mičnin, ki ga je predstavil Martin Smodiš iz Geodetske
uprave RS. Ta sistem obsega skupno bazo podatkov o
posredovanju v prometu z nepremičninami in evidenco
prometa nepremičnin, s čimer omogoča nepremičninskim
družbam brezplačen vpogled v uradne evidence prometa
nepremičnin, in s tem bolj kakovostno poslovanje. Pri
projektu so sodelovala različna ministrstva: Ministrstvo
za finance, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo
za javno upravo in Geodetska uprava RS, ki tudi zbira
podatke (le-ti se posredujejo samo na elektronski način
preko elektronskih obrazcev ali kot poslane datoteke v
standardiziranem formatu).
V okviru sekcije so bili predstavljeni tudi projekti s po-
dročja razvoja e-uprave, ki jih izvaja Ministrstvo za javno
upravo: državni portal e-uprava, državni portal za poslov-
ne subjekte e-VEM, projekt prenove življenjskih dogod-
kov na portalu e-uprava in portal e-SJU (elektronske sto-
ritve javne uprave). Projekte je predstavila Teja Batagelj z
Ministrstva za javno upravo.
Strate{ki vidiki informatike
Sekcija je obravnavala odprto problematiko uveljavljanja
informatike v sodobni družbi, njeno ovrednotenje in oce-
no njenega nadaljnjega razvoja.
Metka Stare s Fakultete za družbene vede je predstavila
merjenje učinkovitosti IKT na nivoju podjetij. Naložbe v
IKT povečujejo produktivnost podjetij. Pri tem je poleg
ekonometrične ocene vpliva uporabe IKT na poslovne re-
zultate podjetij treba preko študija primerov uvajanja IKT
v podjetja identificirati ključne dejavnike, ki prispevajo
k učinkovitemu izkoriščanju zmogljivosti IKT. Vlaganja
v IKT v zadnjih letih nazadujejo na 5,2 odstotka BDP, na
Švedskem je ta delež 8,7 odstotka.
Samo Drnovšek iz IPMIT je govoril o pomenu in pristo-
pih k investicijskem načrtovanju projektov informatiza-
cije. Vodstvo pogosto pri izgradnji in prenovi informacij-
skega sistema gleda samo s projektnega vidika, pri čemer
pa stroški nastajajo tudi po uvedbi projekta, zlasti pri
vzdrževanju. Struktura stroškov je različna pri kupljenih
ali samostojno razvitih rešitvah. Pomembnost investicij-
skega načrtovanja pa se kaže tudi v tem, da je na podlagi
kakovostno izdelanih investicijskih študij lažje zagotoviti
sredstva za financiranje projektov informatizacije. Zani-
mivo je bilo predavanje Andreja Mertelja iz podjetja Da-
taLab, ki je govoril o konceptu CodeShare. Razvili so ga
pri njih, združuje pa prednosti tradicionalnega lastniškega
in odprtokodnega razvoja programske opreme. Glavna
ideja je ta, da je proizvod navzven (do uporabnikov pro-
gramske opreme) obravnavan kot licenčna oprema z
jasno pravno varnostjo, navznoter (do razvijalcev) pa kot
odprtnokodni sistem z možnostjo prispevati in uporabiti
različne rešitve. Oba aspekta podpira skupno podjetje,
ki za to prejema mesečno najemnino. Med drugimi pri-
spevki iz te sekcije je bilo za nas zanimivo še predavanje
Andreja Tomšiča iz podjetja Informatika, ki je predstavil
problematiko uvedbe evra in njen vpliv na informacijske
sisteme. Podobno kot prehod na leto 2000, ki je zahteval
modifikacije informacijskega sistema v marsikaterem
podjetju, bo tudi uvedba evra zahtevala enake napore, še
zlasti, ker gre za “veliki pok”, pri katerem je izvedba tre-
nutna in ireverzibilna. Posebej je opozoril na problemati-
ko arhiviranja transakcij pred prehodom. Da bi bil možen
transparentni izpis tudi za nazaj, je treba zneske pretvoriti
v evre in to po tečaju v času transakcije. To je pomembno
sporočilo tudi za nas, da bomo morali konvertirati stare
transakcije in na ta način omogočiti vpogled vanje v novi
valuti. Obenem je uvedba evra dobra priložnost, da se
informacijski sistem dopolni še s kakšno majhno izboljša-
vo, za katero sicer ne bi našli časa.
Sodobne IT in infrastrukturne re{itve
Prispevki v tej sekciji so bili namenjeni predstavitvam
uporabe SOA (angl. Service Oriented Architecture). Zani-
miv je bil prispevek Tomaža Poštuvana iz podjetja Oracle
Software, ki je SOA predstavil kot arhitekturni način,
katerega cilj je široka sklopljenost med posameznimi
storitvami. Kot razloge za uporabo SOA pa je navedel
POROČILO
56 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
večkratno uporabo, medsebojno sodelovanje in podporo
standardom (XML, SOAP ...), prilagodljivost spremem-
bam ter manjše stroške razvoja. Predlagal je še, da naj se
SOA uvaja postopoma, poslovni procesi naj se natančno
identificirajo in razgradijo na podprocese, definirajo naj
se vsi gradniki, ki bodo vključeni v poslovni proces, mo-
del poslovnega procesa, izjeme, uporabniški vmesnik itd.
Zanimiv je bil tudi prispevek Žige Jakhela iz podjetja
RRC Računalniške storitve, ki je govoril o tem, kako
povezati obstoječe (angl. legacy) sisteme z novimi siste-
mi. Predlagal je postopek postopnega prehoda s starih
sistemov, kjer obstoječ sistem razbijemo na segmente,
nekatere zamenjamo, drugim pa dodamo komunikacijski
vmesnik, ki prevzame SOA.
Metodologije in pristopi k razvoju in upravlja-
nju IR
Predstavljeni so bili prispevki s področja informacijske
varnosti ter metodologije in pristopi pri razvoju informa-
cijskih rešitev (IR). Seznanjeni smo bili s standardi, smer-
nicami in priporočili, ki urejajo področje informacijske
varnosti. Teh standardov je izredno veliko, zato se običaj-
no pojavlja vprašanje, katerega od standardov uporabiti in
kdaj. Podrobneje je bil predstavljen mednarodno uveljav-
ljen standard BS 7799, ki velja na področju informacijske
varnosti za enega od najbolj celovitih in tudi najbolj raz-
širjenih. Sestavljen je iz treh delov, od katerih prvi del ob-
sega priporočila in obsežen nabor nadzorstev, ki predstav-
ljajo najboljšo prakso na področju informacijske varnosti.
Drugi del standarda predstavlja zbirko lastnosti, ki naj bi
jih sistem za upravljanje informacijske varnosti (SUIV)
v neki organizaciji imel, tretji del standarda pa vključuje
smernice za upravljanje varnostnih tveganj. Standarde sta
predstavljali Lucija Zupan iz podjetja Hermes SoftLab
in Alenka Brezavšček s Fakultete za organizacijske vede
Univerze v Mariboru.
Andrej Rakar iz podjetja Astec je predstavil, kako lahko
učinkovito upravljamo varnostno tveganje, metodologijo
načrtovanja in razvoja proizvodnih informacijskih siste-
mov (IS) pa je predstavil Primož Rojec iz podjetja Inea.
OKROGLE MIZE
CIO in poslovni procesi
Panelisti so bili vodje služb za informatiko iz Abanke
Vipa, Zavarovalnice Triglav, Iskratela, Mobitela, Mure in
Sportine Bled. V razpravi so bila izpostavljena naslednja
področja:
• strateška usmeritev službe za informatiko (nizki stro-
ški, visoka dodana vrednost, kakovostna storitev, pre-
nova procesov),
• zunanje izvajanje informatike (angl. outsourcing),
• prenova procesov,
• standardizacija procesov IT in sistemov kakovosti
informatike (COBIT, ITIL),
• položaj in vloga direktorja ali vodje informatike (CIO)
v podjetju (član uprave, tehnolog (IT), zadolžen za IT,
organizacijo in procese),
• znanja in veščine, ki jih potrebuje uspešen CIO,
• lastništvo procesov in odgovornost za obvladovanje
poslovnih procesov podjetja,
• vloga službe za informatiko pri prenovi poslovnih
procesov podjetja,
• pomen celovitih rešitev (ERP) pri prenovi procesov
ter vloga službe za informatiko pri izbiri in uvajanju
ERP.
Storitvene arhitekture
Osrednja tema okrogle mize je bila storitvena arhitektura
SOA in njena uporaba v Sloveniji. Okroglo mizo je vodil
Matjaž B. Jurič s Fakultete za elektrotehniko, računal-
ništvo in informatiko Maribor, na okrogli mizi pa so so-
delovali še Tomaž Gornik (Marand), Tomaž Domanjko
(SRC.SI), Tomaž Poštuvan (Oracle Software), Rok Palčič
(Microsoft), Luka Terbuc (Telekom Slovenije), Dušan
Krovinovič (Zavarovalnica Triglav) in Rok Intihar (Her-
mes Softlab). Na začetku je vodja okrogle mize na kratko
predstavil arhitekturo SOA in zastavil debato. Razprava
je potekala o prednostih in slabostih storitvenih arhitek-
tur, kot jih vidijo vodje razvoja, vodje informacijskih od-
delkov in ljudje iz akademske sfere. Prednost je predvsem
v veliki fleksibilnosti in enostavnosti nadgradnje (npr.
dodajanje novih predpisov, ki spremenijo poslovni pro-
ces). Vsi panelisti so izpostavili pomembnost sodelovanja
IT oddelka z upravo. Sponzor projekta mora biti najvišje
vodstvo. Ključni problem pri uveljavljanju arhitekure je
pomanjkanje znanja. Predvsem ni dobre prakse, pa tudi
promovirati je ne znamo. Razvila se je živahna polemika
med panelisti in nekaterimi drugimi udeleženci okrogle
mize o obsegu SOA in njeni implementaciji. Največja
dilema, ki je na tej okrogli mizi niso razrešili je, ali je sto-
ritvena arhitektura lahko neodvisna od posameznih njenih
izvedb, saj s tem, ko izberemo tehnologijo, določimo tudi
vrste in oblike izvedbe. Nekateri panelisti so predstavili
še svoje projekte in potrebni čas za razvoj: Gama System
10 do 50 ljudi eno leto in pol, Telekom 60 ljudi eno leto
in Hermes Sotflab 58 ljudi leto in pol na velikem medna-
rodnem projektu.
Informatika in reforme
Osnova za razpravo na okrogli mizi je bila lani sprejeta
Strategija razvoja Slovenije, ki je kot prvo razvojno prio-
riteto v Sloveniji postavila konkurenčno gospodarstvo in
POROČILO
M
T
57ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
hitrejšo gospodarsko rast. Kot ključni dejavnik razvoja, ki
gospodarstvu omogoča doseganje večje produktivnosti in
učinkovitosti, pa so prepoznane informacijsko komunika-
cijske tehnologije (IKT).
Rudi Bric, predsednik Združenja za informatiko in tele-
komunikacije, nam je predstavil, kako je pripravljena
industrija, kakšni so njeni potenciali in kako gleda na
reforme, ki jih pripravlja vlada.
Dr. Rok Rupnik s Fakultete za računalništvo in infor-
matiko Univerze v Ljubljani je govoril o tem, kako je
univerza pripravljena na reforme in kako lahko prispeva
in pozitivno vpliva na reforme. Poudaril je, da je eden
ključnih izzivov izvedbe reform motivirati univerzo in
gospodarstvo za sodelovanje.
Andja Komšo (Hermes SoftLab) je govorila o učinkoviti
in cenejši državi (še do pred kratkim je bila zaposlena
v Statističnem uradu Republike Slovenije). Izpostavila
je predvsem tri področja: poenostavitev javnih naročil,
uvedba enotnega državnega portala ter transformacija
javne uprave, ker so njeni postopki preveč kompleksni,
dragi in dolgotrajni.
Marjan Turk iz Direktorata za informacijsko družbo na
Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je
govoril o razvoju informacijske družbe v Republiki Slo-
veniji. Izpostavil je predvsem pobudo i2010 – Evropska
informacijska družba za rast in zaposlovanje. Pobuda
i2010 spodbuja odprto in konkurenčno digitalno gospo-
darstvo in poudarja IKT kot gonilno silo vključevanja in
kakovosti življenja. Izpostavlja tri prednostne naloge za
evropsko informacijsko družbo: enotni evropski informa-
cijski prostor, povečanje inovacij in investicij v raziskave
IKT ter boljše javne storitve in kakovost življenja.
RAZSTAVNI PROSTOR
Na razstavnem prostoru smo obiskali stojnico podjetja
Leoss, ki na našem trgu ponuja strojno in programsko
opremo za identifikacijo RFID in tiskanje. Hkrati je to
podjetje zastopnik za tiskalnike podjetja Zebra. Ker te
tiskalnike uporabljajo tudi v naših knjižnicah, smo se
pogovarjali o možnostih uporabe RFID v knjižnici. Gre
zlasti za čitalnike RFID in tiskalnike, ki poleg tiskanja
nalepke omogočajo tudi programiranje čipa RFID. Dobili
smo tudi nekaj promocijskega gradiva.
V okviru predstavitev s posterji so zadnji dan posvetova-
nja trije predstavniki NUK-a mag. Zoran Krstulović, Mat-
jaž Kragelj in Tine Musek na razstavnem prostoru pred-
stavljali Digitalno knjižnico Slovenije – dLib.si (dostopno
na spletnem naslovu www.dlib.si). Mag. Krstulović je
vodja projekta dLib.si, Matjaž Kragelj in Tine Musek pa
skrbita za tehnično izvedbo. Digitalna knjižnica Sloveni-
je je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in
kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in do-
stop do digitalnih vsebin – revij, knjig, rokopisov, zemlje-
vidov, fotografij, glasbe in priročnikov. Dostop do zbirke
je brezplačen.
Bojana Lešnik, Tanja Turšek, Matjaž Cigrovski
POROČILO
58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Fondacija založbe Bertelsmann je podprla Zvezo nemških
bibliotekarskih društev pri pripravi in izidu študije Knjiž-
nice 2007 – Strateški koncept nemškega knjižničarstva
(Bibliothek 2007 – Strategiekonzept, Verlag Bertelsmann
Stiftung, 2004, Gütersloh; www.bibliothek2007.de), ki so
jo izpeljali Gabriele Berger, Albert Bilo, Birgit Dankert,
Christof Eichert, Arend Fleming, Anja Friese, Christien
Hasiewicz, Barbara Lison, Elisabeth Niggemann, Hans-
Joachim Waetjen, Bettina Widau ob organizacijski pod-
pori Booz Allen & Hamilton. Študijo predstavljamo kot
dobrodošel vzorec tudi za slovenske razmere, saj smo
trdno prepričani, da so za razvoj knjižnic odločilni le
predpisi, pogrešamo pa dolgoročne strateške opredelitve
razvoja.
Izhodišče študije je opredelitev Nemčije kot družbe
znanja. To je vse prej kot samoumevna stvar, čeprav ve-
čina nikoli natančno ne pomisli, kaj dejansko to pomeni.
Znanje živi skozi informacije in njihovo izmenjavo.
Knjižnice tako rekoč od človekovega rojstva podpirajo
nastajanje, organizacijo, uporabo in upravljanje znanja.
Vsakomur od nas so ob strani pri spoprijemanju z dvema
skrajnostima: pomanjkanjem in preobilico informacij.
Ni treba strašiti z internetom in Googlom, dovolj je že
ugotovitev, da Nemčija še nikoli v zgodovini ni izdala po
80.000 naslovov knjig, kot se dogaja zadnja leta. Raz-
vojno najuspešnejše države (Danska, Velika Britanija,
Finska, ZDA) so znale knjižnice vgraditi v vse bistvene
procese družbe. Nemčija ne bo mogla uspešno tekmovati
z njimi, če ne bo znala izrabiti potenciala svojih knjižnic.
V tem trenutku:
• nima strateške vizije o vlogi knjižnic v reformi izob-
raževalnega sistema;
• nima usklajene inovacijske in razvojne politike za
knjižnice;
• zmanjšuje sredstva za nujni razvoj javnega knjižničar-
stva.
Zveza bibliotekarskih društev predlaga ustanovitev agen-
cije BEA (BibliotheksEntwicklungsAgentur), ki bo sku-
šala preseči deželno razdrobljenost države.
Cilji {tudije Biliothek 2007
Glavni namen je sprožiti nacionalno razpravo na ravni politi-
ke, gospodarstva in javnosti o tem, kaj vse bi knjižnice zmo-
gle, če ne bi bile odrinjene od načrtovanja razvoja. Izhodišče
razprave je pravica ljudi, da imajo dostop do informacij in
virov znanja, kar je razlog nastanka in obstoja javnega knjiž-
ničnega sistema. V tem pogledu se funkcije knjižnic neloč-
ljivo prepletajo s funkcijami šol in popolnoma nerazumljivo
je, da se danes na veliko govori o reformi izobraževalnega
sistema, ne da bi se knjižnice sploh omenilo.
Politi~ni in družbeni pomen knjižnic
Nemške knjižnice so sestavni del mednarodne mreže
informacijske oskrbe. Informacijska učinkovitost je ključ-
ni dejavnik globalne konkurenčnosti. Največje družbeno
bogastvo je znanje ljudi, zato je investicija v knjižničar-
stvo naložba v lastno perspektivo države.
Poleg bralne kompetence je danes tudi medijska kom-
petenca bistvena kvalifikacija za uspešno delovanje.
Knjižnice znajo na teh področjih delovati učinkovito in
dolgoročno. Ne podpirajo zgolj šolskega izobraževanja,
ampak tudi bistveno širše in pomembnejše vseživljenjsko
izobraževanje. Pri tem je vse bolj, dobesedno iz minute
v minuto, pomemben internet in knjižnice so nepogreš-
ljive pri premagovanju digitalnega razkoraka, kar postaja
bistveno tudi z vidika sodelovanja pri demokratičnem
odločanju.
Knjižnice kot kulturne ustanove posredujejo ljudem knji-
ževnost, likovno umetnost in glasbo.
Potrebne reforme nem{kega knjižni~arstva
Nemške knjižnice zaostajajo za najrazvitejšimi knjižnič-
nimi sistemi glede na strukturo, financiranje in upravlja-
nje. To je še posebej očitno pri šolskih in visokošolskih
knjižnicah. V tem pogledu manjka premišljena nacional-
na vizija, ki je ni tudi zato, ker ni opredeljen njen nosilec.
Pomanjkljivi so pravni okviri in ni jasnih standardov ka-
kovosti knjižnične dejavnosti. Zato je treba:
Bibliothek 2007
STRATEGIEKONZEPT
M
59ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1
• konkretno opredeliti vlogo in pričakovane učinke
knjižnic v sistemu vseživljenjskega učenja;
• uporabiti tudi v knjižnicah metodologijo za zagotav-
ljanje kakovosti v javnem sektorju;
• podpreti inovacijske pobude knjižnic in njihove pro-
jekte učinkovitejše rabe informacijskih virov;
• zagotoviti ustreznejše financiranje, ki se bo bolj ozira-
lo na učinkovitost delovanja knjižnic.
Razvoj knjižnic kot sestavina reforme izobra-
ževanja
Premalo se poudarja, da imajo države, ki se najbolje odre-
žejo pri mednarodnih primerjavah znanja (PISA ipd.), od-
lično mrežo knjižnic. Knjižnice so nesporno pomemben
dejavnik izobraževalne uspešnosti. Ni treba ponavljati, da
je izobrazba ključna za enakopravnost ljudi.
V Veliki Britaniji so knjižnice preko projekta People’s
Network vgrajene v samo jedro vladne strategije prehoda
v informacijsko družbo. Mreža knjižnic je razglašena za
“nacionalno hrbtenico učenja”. Za pripravo knjižničarjev
na dodatne naloge v tej zvezi je vlada zagotovila 260
milijonov evrov. Konec leta 2002 so v knjižnicah že imeli
4.300 modernih “učnih centrov”.
Na Finskem imajo od leta 2003 akcijski načrt “Strategija
knjižnic 2010”, ki zajema izdatno dodatno usposobitev
knjižničarjev in najvišje standarde za uvedbo informacij-
sko komunikacijske tehnologije v knjižnično mrežo. Jas-
no je, da so ti ukrepi premišljeno integrirani v temeljno
razvojno strategijo države.
Lahko bi se ozrli še po drugih državah, a ugotovili bi
predvsem to, da se resnost razvojnega opiranja na znanje
povsod potrjuje s tem, ali znajo v teh državah v strategijo
integrirati izjemen potencial institucionalno razvejanega
in kadrovsko visoko ekipiranega knjižničarstva. Kjer se
izkaže, da so knjižnice pustili ob strani, je to neizpodbiten
dokaz, da o družbi znanja govorijo v prazno in zgolj iz
leporečja. Resnost potrjujejo:
• jasna in konkretna opredelitev nalog in odgovornosti
knjižnic v razvoju;
• zasidranost knjižnic v izobraževalnem sistemu;
• zakonska urejenost področja in zanesljivo financira-
nje;
• močna zainteresiranost vlade za učinke knjižnic;
• kooperativnost in mrežna povezanost knjižnic;
• kompetentna centralna točka za koordinacijo, načrto-
vanje in inoviranje knjižničarstva v državi.
Inovacijski dejavniki sodobnega knjižni~arstva
Strokovno podlago za prenovo nemškega knjižničarstva
predstavlja anketa, ki jo je opravil Institut für angewandte
Sozialwissenschaft (www.bibliothek2007.de), ter dodatne
študije o dobri praksi v petih izbranih državah (Velika
Britanija, Danska, Finska, Singapur, ZDA).
Osnovno spoznanje je, da je informacijska komunika-
cijska tehnologija do te mere spremenila “knjižničarsko
pokrajino”, da tradicionalne ureditve niso več učinkovite,
tudi če se sami knjižničarji še tako trudijo. Neizogibne so
radikalne inovacije tako glede povezav in koordinacije na
nacionalni ravni kot glede storitev na lokalni ravni. Nove
tehnološke podlage zahtevajo drugačne poslovne modele.
Neizogibna je konkurenca in učinkovito delovanje. Knjiž-
nice morajo same zbrati energijo za inovacije, čeprav je
potrebna tudi močna državna pomoč tistim, ki so si odlo-
čeni pomagati sami. Predvsem pa mora država poskrbeti,
da bodo knjižnice delovale kot smotrn sistem in kot vse-
prisotna mreža.
Optimiranje kakovosti z nacionalno koordina-
cijo
Nemčija bo zgradila večstopenjski koncept knjižničar-
stva, ki bo odstranil dosedanje delitve in “vrtičkarstvo”.
Obenem bo uveljavila obvezne oblike načrtnega in učin-
kovitega sodelovanja ter koordinacije. Dosedanje institu-
cije v tem pogledu niso bile uspešne, zato bodo ustanovili
“inovacijsko središče za knjižnice”, kakršno poznajo v
državah z najkakovostnejšim knjižničarstvom. Takšna
agencija mora upoštevati vse vrste knjižnic, zajemati
mora cel spekter servisov (še posebej nastajajočih inter-
netnih storitev), biti mora nepristranski svetovalec vlade,
zagotavljati mora strokovno utemeljene celovite razvojne
programe, podpirati mora najprodornejše inovacije v
knjižnicah, skrbeti mora za stalno evalvacijo rezultatov.
Agencija BEA – motor inoviranja knjižnic
Agencija BEA (BibliothekEntwicklungAgentur) sledi
trem ciljem:
• dosledna preobrazba knjižnic v instrumente nacional-
ne izobraževalne in informacijske politike;
• izboljšanje kakovosti knjižničarskih storitev po meri-
lih uporabnikov;
• optimiranje izrabe vseh razpoložljivih virov v knjižni-
cah z modernizacijo njihovega upravljanja ter povezo-
vanjem na nacionalni in mednarodni ravni.
BEA mora zagotavljati pretok znanja ne le med knjižnica-
mi, ampak tudi znotraj celotnega storitvenega sektorja, ki
je marsikje že močno prehitel knjižnično službo. Ponujala
OCENA
60 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
OCENA
bo strokovno podlago in koncepte za razvojne načrte
knjižnic, ki so sedaj obupno stereotipni. Vzpostavila bo
sistem indikatorjev, na podlagi katerih bodo knjižnice
objektivneje odslikale lastno situacijo, financerji pa bodo
svojo podporo usmerjali bolj selektivno. Razvijala bo
standarde kakovosti za knjižnične dejavnosti ter izvajala
primerjave. Vzpodbujala bo skupne pristope vseh usta-
nov, ki se ukvarjajo z materializiranim spominom (knjiž-
nice, arhivi, muzeji ...).
Biti mora povezovalna agencija z obsežnim seznamom
partnerjev. Zamišljena je kot fleksibilna učinkovita orga-
nizacija, ki ima neodvisen položaj, za njo pa stoji fon-
dacija za pospeševanje inovacij. Obema je ustanovitelj
vlada.
Perspektiva
Nemčija je izgubila že preveč časa, ko je o “znanju” in
“inovacijah” le govorila, nič konkretnega pa storila. Ka-
kor hitro se je iztrgala iz letargije, je postalo jasno, da so
za “znanje” in “inovacije” knjižnice ključnega pomena.
Na tej podlagi bo tudi agencija BEA dobila vlogo odločil-
nega svetovalca pri transferu znanja in inovacij v Nemči-
ji. Zelo pomembno je, da je kar 60 odstotkov prebivalcev
Nemčije včlanjenih v knjižnice in da je mogoče preko
tega močno vplivati na njihovo mišljenje in delovanje.
Nihče pameten na čelu države se temu ne bi odrekel!
Franci Pivec
Unescova delavnica o organiziranju informacij o raziskovalnih potencialih in
rezultatih raziskovalne dejavnosti
UNESCO-ROSTE je v svojem obširnem poročilu “Accessing and Disseminating Scientific Infor-
mation in South Eastern Europe” (januar 2006) močno poudaril vlogo, ki jo v regiji igra COBISS.
To je na konferenci COBISS 2005 povedala Sara Gwynn, predstavnica INASP iz Oxforda, kjer so
omenjeno poročilo pripravili. Takrat smo govorili o osnutku poročila, ki je bilo predmet podrobne
obravnave na posebni okrogli mizi po končani konferenci COBISS 2005, ki so se je udeležili pred-
stavniki vseh v poročilu zajetih držav. Med prepoznane prioritete na tem sestanku je bila uvrščena
okrepljena vloga knjižnic pri zagotavljanju dostopnosti in izmenjavi znanstvenih informacij. Be-
neški urad UNESCO-ROSTE in Nacionalna komisija za UNESCO sta predlagala, da bi IZUM o
tej tematiki organiziral delavnico za predstavnike raziskovalnih, knjižničnih in oblastnih struktur iz
držav Zahodnega Balkana.
Program delavnice, ki je potekala v Mariboru 17. in 18. marca 2006, se je osredotočil na proble-
matiko organiziranja informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalne dejavnosti.
Slovensko izkušnjo na tem področju predstavlja sistem SICRIS, ki v praksi deluje že več let in je
dobil tudi številne dobre ocene v okviru organizacije Eurocris. IZUM je pripravil tudi potreben
know-how, to je E-CRIS, ki ga lahko implementirajo v državah, v katerih je bil uveden knjižnični
informacijski sistem COBISS. Ta praktična dimenzija je upravičevala oznako “delavnica”.
Sicer so v programu sodelovali:
• Iulia Nechifor, projektna koordinatorka v Regionalnem uradu za znanost UNESCO-ROSTE v
Benetkah, z referatom "e-Vsebine kot sredstvo pospeševanja znanstvenega dela na mednarodni
in regionalni ravni” (v zadnjem trenutku je zbolela in sta njen referat predstavila Marjutka Haf-
ner in dr. Jože Györkös);
• dr. Keith G. Jeffrey, profesor in direktor BIT v okviru britanskega raziskovalnega konzorcija
CCLRC ter predsednik Eurocrisa, z referatom "Izkušnje in dosežki organizacije Eurocris”;
• dr. Franci Demšar, profesor in direktor Agencije RS za raziskovalno dejavnost, s prispevkom
“Zajemanje in evalvacija raziskovalnih rezultatov v Sloveniji”;
• dr. Boris Cizelj, direktor SBRA (Slovenian Business and Research Association), s predstavitvi-
jo sistema “Slovenia – Your Cooperation Partner”;
• mag. Tomaž Seljak, direktor IZUM-a, z referatom “Slovenske izkušnje z organizacijo znan-
stvenih informacij”;
• mag. Aleš Bošnjak, sodelavec iz IZUM-a, s predstavitvijo sistema SICRIS in bibliografij razi-
skovalcev v sistemu COBISS.SI.
Delavnici je sledila razprava, v kateri so bili aktivni vsi udeleženci, ob tem pa jim je bilo posredo-
vano tudi gradivo “COBISS.Net Project: Phase 2 Support to Knowledge and Intercultural Dialo-
gue”. Na koncu so udeleženci sprejeli ugotovitve in priporočila, ki jih objavljamo v nadaljevanju.
Ugotovitve in priporočila Unescove delavnice o organiziranju informacij o raziskovalnih po-
tencialih in rezulatatih raziskovalne dejavnosti v regiji Jugovzhodne Evrope
V dneh od 17. do 18. marca 2006 je v poslovnem klubu hotela Piramida v Mariboru potekala de-
lavnica po pokroviteljstvom UNESCO, ki so se je udeležili predstavniki vladnih, akademskih in
knjižničnih organizacij iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Srbije
in Črne gore ter Slovenije. Delavnico sta organizirala Institut informacijskih znanosti (IZUM) iz
Maribora in Urad Nacionalne komisije UNESCO v Republiki Sloveniji. Program so poleg stro-
kovnjakov iz IZUM-a sooblikovali strokovnjaki iz UNESCO-ROSTE, Eurocris, Agencije za raz-
iskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ter SBRA iz Bruslja. Delo se je odvijalo v duhu
angažiranega sodelovanja in medsebojnega razumevanja vseh udeležencev delavnice.
CO
BI
SS
O
BV
ES
TI
LA
Ob zaključku so udeleženci soglašali z naslednjimi skupnimi ugotovitvami in priporočili:
1. Izhodišče organiziranja informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalne dejav-
nosti mora biti javna razvidnost znanstvenega dela, ki je pogoj za njegovo pozitivno vplivanje
na stanje duha, na uporabo novega znanja v praksi in na podobo držav Jugovzhodne Evrope v
svetu. Brez tega tudi ni možna celovita in sprotna evalvacija raziskovalnih rezultatov kot pod-
lage učinkovite raziskovalne politike.
2. Obravnavano je bilo tudi končno poročilo UNESCO-ROSTE “Accessing and Disseminating
Scientific Information in South Eastern Europe”, ki je bilo dopolnjeno tudi na podlagi razprave
na posebni okrogli mizi takoj po končani konferenci COBISS 2005 lanskega novembra v Mari-
boru. Skupno mnenje je bilo, da so priporočila iz tega dokumenta zelo pomembna, pričakuje se
nadaljnje angažiranje UNESCO-ROSTE na tem področju in ocenjeno je, da je sedanja in pri-
hodnja vloga IZUM-a pri realizaciji omenjenih priporočil zelo koristna in dobrodošla.
3. Udeleženci so se celovito seznanili tudi z delovanjem organizacije Eurocris, ki jo je predstavil
njen predsednik Keith G. Jeffery. Skupno mnenje je bilo, da je treba pri organiziranju informa-
cij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalne dejavnosti na nacionalni ravni upošte-
vati izhodišča in standarde CRIS ter se pridružiti organizaciji Eurocris. Predsednik Eurocris je
priporočil možnost, da bi bil v tem pogledu IZUM kontaktna točka za Jugovzhodno Evropo.
4. V vseh državah Jugovzhodne Evrope sta prisotena interes in pripravljenost za medsebojno
izmenjavo informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalne dejavnosti. Ude-
leženim državam je bila ponujena možnost uporabe E-CRIS aplikacije, razvite v IZUM-u s
ciljem vzpostaviti nacionalne sistemov CRIS. Pri tem je bila posebej poudarjena naslonitev na
nacionalne knjižnične sisteme. Bistvena je stopnja informatiziranosti teh sistemov, ki je bila
prepoznana kot problematična, zato so potrebni dodatni napori in podpora državam, ki so v tem
pogledu še v začetni fazi.
5. Udeleženci so se tudi seznanili s “Projektom COBISS.Net – II. faza”, v okviru katerega že po-
teka uspešno sodelovanje in izmenjava bibliografskih podatkov med knjižničnimi informacij-
skimi sistemi Slovenije (COBISS.SI), Bosne in Hercegovine (COBISS.BH), Srbije
(COBISS.SR), Črne gore (COBISS.CG) in Makedonije (COBISS.MK). Udeleženci so pozdra-
vili poziv direktorjev nacionalnih knjižnic prej omenjenih držav ter IZUM-a vsem knjižnicam
v državah Jugovzhodne Evrope, v katerih še ni sistema COBISS, da bi preverile svoje razvojne
strategije in se pridružile projektu COBISS.Net.
V Mariboru, 18. marca 2006.
CO
BI
SS
O
BV
ES
TI
LA
Vklju~itev baze podatkov Splo{ni geslovnik COBISS.SI v COBISS/OPAC
Konec junija je bila med ‘druge baze, vključene v COBISS.SI’ v spletnem COBISS/OPAC–u
vključena normativna baza podatkov Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC). Baza podatkov SGC
vsebuje zapise za predmetne značnice v slovenščini in angleščini. Osnovo tvorijo zapisi za občna,
rodbinska in zemljepisna imena, nekaj zapisov pa je tudi za osebna imena, imena korporacij in
enotne naslove. Med značnicami so vzpostavljeni odnosi, kot so širši, sorodni ali ožji izraz. V bazi
podatkov je trenutno 9.683 zapisov za prav toliko izrazov, ki so bili izbrani za značnico. Vseh iz-
razov (skupaj z neizbranimi izrazi) je 20.833. Zapisi so narejeni v formatu COMARC/A.
Z vključitvijo baze podatkov SGC v COBISS/OPAC želimo omogočiti delni vpogled v nastajanje
splošnega kontroliranega slovarja. SGC se bo uporabljal kot skupni jezik za predmetno označeva-
nje pri vzajemni katalogizaciji v sistemu COBISS.SI. Sestavni deli jezika za predmetno označe-
vanje SGC, ki temelji na postkoordinaciji (to pomeni, da pri oblikovanju predmetne značnice ne
potrebujemo določil), so poleg kontroliranega seznama izrazov še odnosi med izrazi, navodila za
oblikovanje predmetnih značnic ter pravila za predmetno označevanje.
Osnovo za izgradnjo baze podatkov SGC predstavlja normativna baza podatkov Sears H. W.
Wilsona iz leta 2001, v kateri so bili zapisi za predmetne oznake iz 17. knjižne izdaje Sears List
of Subject Headings iz leta 2000. V bazi podatkov Sears je bilo 7.833 zapisov v formatu OCLC-
MARC za normativne podatke. Prevajanje Searsa je bilo zaključeno konec leta 2002. Pri preva-
janju so sodelovali Osrednji specializirani informacijski centri (OSIC–i) za medicino, biotehniko,
družboslovje, naravoslovje, tehniko in humanistiko, ki delujejo v okviru Univerze v Ljubljani in
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter IZUM.
Vse od leta 2003 poteka v IZUM–u redakcija prevoda Sears, vključno s prestrukturiranjem in pri-
rejanjem zapisov Sears za slovenske razmere. Istočasno poteka tudi dopolnjevanje baze podatkov
SGC z novimi izrazi. Pri tem upoštevamo izraze iz geslovnika Kongresne knjižnice (Library of
Congress Subject Headings – LCSH), geslovnika Francoske nacionalne knjižnice RAMEAU (Ré-
pertoire d’autorité–matière encyclopédique et alphabétique unifié, http://rameau.bnf.fr/) ter iz polj
za predmetno označevanje v bazi podatkov COBIB.SI.
Značnice v bazi SGC so v dokajšnji meri usklajene z značnicami LCSH, kar velja tudi za različne
odnose med izrazi. Pri redakciji dodajamo tudi polja s povezavami do ustreznih značnic LCSH.
Ker redakcija zapisov SGC še poteka, so v zapisih še možne večje ali manjše spremembe. Bazo
podatkov SGC bomo občasno posodabljali.
Matjaž Zalokar
CO
BI
SS
O
BV
ES
TI
LA
CO
BI
SS
O
BV
ES
TI
LA
1. Prispevke objavljamo v slovenskem jeziku, prispevke tujih avtorjev pa na njihovo željo tudi v
angleškem jeziku.
2. Vsak prispevek naj vsebuje naslov, ime in priimek avtorja ter polni naslov ustanove, v kateri je
avtor zaposlen. Če gre za skupinsko avtorstvo, je treba navesti tudi soavtorje z vsemi ustrezni-
mi podatki. Če je naslov prispevka zelo dolg, naj avtor predlaga še skrajšani naslov. Navesti je
treba tudi elektronski naslov kontaktne osebe.
3. Za vse trditve v prispevkih odgovarjajo avtorji sami.
4. Prispevke lektoriramo in če so narejene večje spremembe, jih uredništvo vrne avtorjem v avto-
rizacijo.
5. Znanstvene in strokovne prispevke recenziramo. Recenzenti imajo enako ali višjo stopnjo izob-
razbe ali akademski naziv kot avtor prispevka na določenem strokovnem področju. Uredništvo
neodvisno izbere recenzenta in si pridržuje pravico do razvrstitve posameznega prispevka po
veljavni tipologiji za vodenje bibliografij v sistemu COBISS in na ustrezno mesto v posamezni
številki.
6. Znanstveni in strokovni prispevki morajo imeti izvleček (do 250 besed) in ključne besede (do
10), vsebino pa naj členijo na uvod, ki nakaže glavni problem in namen dela, opis gradiv in
metod, izsledke dela, razpravljanje in sklepe.
7. Reference tiskanih knjig, poglavij ali sestavkov v knjigah, člankov itd. naj bodo oblikovane
po standardu ISO 690 (ki se uporablja pri izpisu bibliografij, ki se vodijo v sistemu COBISS),
reference elektronskih dokumentov in njihovih delov pa po standardu ISO 690-2.
8. Reference je treba navesti kot seznam na koncu prispevka, zaporedne številke navedene lite-
rature oziroma virov pa označiti v besedilu s številko v oglatem oklepaju. Opombe naj bodo
navedene pod črto in v besedilu označene z nadpisano številko. Na koncu prispevka so lahko
dodane tudi smiselne povezave na strani v svetovnem spletu.
9. Prispevke je treba oddati v tiskanem izvodu in v elektronski obliki: na disketi v enem izmed
formatov, ki jih prepozna urejevalnik besedil MS Word oziroma v urejevalniku, ki hrani bese-
dila v kodi ASCII, ali po e-pošti. Sprejemamo le diskete 3.5" IBM-PC ali kompatibilne diskete.
10. Obrazec s podrobnejšimi navodili za oblikovanje prispevkov v urejevalniku MS Word je na
spletnem naslovu http://home.izum.si/cobiss/oz. Prispevki naj ne presegajo 18.000 znakov
(avtorska stran obsega 30 vrstic v širini 60 znakov ali skupaj 1.800 znakov s presledki in
ločili).
11. Slike, risbe, grafe in preglednice je treba predložiti v izvirniku, ločene od besedila, opremljene
z naslovi in legendo ter označene na hrbtni strani z zaporedno številko, kot si sledijo. Če je
ilustracija že bila objavljena, se je treba zahvaliti lastniku avtorskih pravic in predložiti pisno
dovoljenje za ponatis v našem časopisu.
12. Prispevke pošljite v ovojnici na naslov uredništva: Uredništvo OZ, Institut informacijskih zna-
nosti, Prešernova 17, 2000 Maribor, ali po e-pošti na naslov: oz@izum.si.
13. Z objavo prispevka prenese avtor avtorske pravice na IZUM kot izdajatelja časopisa. Kršenje
avtorskih in drugih sorodnih pravic je kaznivo.
14. Prispevkov ne honoriramo. Avtor dobi le izvod revije, v kateri je objavljen njegov članek.
15. Rokopisov, slik in disket ne vračamo.
Za vse nadaljnje informacije se obrnite na uredništvo.
NA
VO
DI
LA
A
VT
OR
JE
M
ORGANIZACIJA ZNANJA
letnik 11, zvezek 1–2, 2006
h
ttp
:/
/h
om
e.
iz
u
m
.s
i/
co
bi
ss
/o
z/
UVODNIK
^LANKI
Gordana Budimir
Metapodatkovne XML-sheme v knjižničnih informacijskih sistemih
..................................................................................................... ...............2
Tvrtko M. Šercar
Digiteka – prispevek k razpravi o “digitalni knjižnici”
..................................................................................................................19
Robert Vehovec
Google Scholar v sistemu COBISS.SI
..................................................................................................................24
OKROGLA MIZA
Vključevanje cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS
..................................................................................................................26
RAZGOVOR
Dr. Marijan Smolik
..................................................................................................................42
PORO^ILA
Gordana Budimir, Metka Bakan Toplak
Konferenca OpenOffice.org 2005
..................................................................................................................45
Srečko Benčec
Srečanje Technet ESS
..................................................................................................................49
Bojana Lešnik, Tanja Turšek, Matjaž Cigrovski
Posvetovanje Dnevi slovenske informatike 2006
..................................................................................................................53
OCENA
Bibliothek 2007 – Strategiekonzept
..................................................................................................................58
COBISS OBVESTILA