gioielli - dragulji
4l?malalan
VfiŠfl DRRGUURRNA z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com
Dolina Glinščice: Občina Dolina za »odločujoče« upravljanje
. vr.i«
V Novi Gorici zahtevajo ovrednotenje železniških objektov i
Zamejske založbe v Ljubljani
Primorski
SOBOTA, 1. DECEMBRA 2007
št. 284 (19.067) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Kaj pa pravice navadnih ljudi?
SandorTence
Politiki se v teh dneh zelo ukvarjajo z novim volilnim zakonom, ki je gotovo pomembna stvar, nikakor pa ne najpomembnejša. Beremo in slišimo o nemškem in španskem modelu, nekdo predlaga mešani sistem, v javnosti pa se pojavljajo tudi sugestije o napol večinskem in napol proporcionalnem sistemu... Velika zmeda, kot je trenutno zelo zmedena vsa italijanska politika.
Včerajšnja stavka, ki je v državi ohromila javne prevoze, je po svoje šolski primer te zmede, ki sicer ne vlada samo na politični sceni. Sindikati so navdušeni nad velikim uspehom stavke in napovedujejo nove proteste. S svojega ozkega zornega kota imajo prav, pri tem pa pozabljajo, da obstajajo tudi pravice ljudi, ki se z vlaki in avtobusi dnevno vozijo v službo ali v šolo, na letalih pa ne sedijo le bogataši. Medtem ko stavke v tovarnah prizadenejo predvsem delodajalce, stavke v prevozih oškodujejo navadne državljane in nobenega drugega.
Sindikati se pritožujejo, da že dve leti čakajo na novo delovno pogodbo prevoznega sektorja. Pravijo tudi, da so z včerajšnjim protestom opozorili na načrtovano preosnovo železnic, ki so iz dneva v dan dražje in obenem vse bolj neučinkovite. Vse lepo in prav, a nekaj pri tem se ne izteče, kot bi moralo.
Pri tem presenečata molk in nemoč Prodijeve vlade, ki ni znala preprečiti včerajšnjega »črnega« petka oziroma sploh tega ni poskusila. Tudi še tako dober volilni zakon nikakor ne bo rešil kaosa italijanskih vlakov, letal in avtobusov.
italija - Plodno prvo srečanje med voditeljema obeh največjih strank
Veltroni in Berlusconi začela dialog o reformah
Za voditelja FI je po odobritvi volilnega zakona treba takoj na volitve
gorica - Sinoči v Kulturnem domu na pobudo konzorcija Slovik
Milan Kučan in Mitja Volčič o perspektivah evropske integracije
O poti Slovenije od konca druge svetovne vojne do predsedovanja Evropski uniji sta včeraj v Kulturnem domu predavala prvi slovenski predsednik Milan
Kučan ter bivši novinar in evropski poslanec Dimitrij Volčič, ki ju je v Gorico povabil slovenski konzorcij Slovik. Beseda je tekla o najrazličnejših vprašanjih in dogod-
kih, ki so in bodo zaznamovale razvoj Slovenije, v ospredju pa je bil pomen integracije v večnacionalnih skupnostih.
Na 17. strani
RIM - Voditelja Demokratske stranke Walter Veltroni in Forza Italia Silvio Berlusconi sta se sinoči sešla v prostorih poslanske zbornice v Rimu. Na pol drugi uri trajajočem srečanju sta govorila o volilni in drugih reformah. Berlusconi je dejal, da je mogoče odobriti nov volilni zakon, a takoj zatem bi po njegovem morali razpisati volitve. Sestanek je bil vsekakor ploden.
Na 7. strani
Zgonik: poroke v vinoteki
Na 9. strani
Mlada Novogoričana sta hotela prodati kokain v Gradišču
Na 16. strani
|H| Ad.rlAtiCA.ntir CENTRO V 1 A G G 1 BOŽIČNI DARILNI BON, NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE NAJBLIŽJEI		
	r ZADNJA MESTA! . nQ 00 . ^ SVET SWAROWSKI IN INNSBRUCK 00 ^ 100 na oseD°	ILIRI KA LAST MINUTE CENTER info@lastminutecenter.it www.iastminutecenter.it
	ODHOD IZ TS/UD - 8.12., 2 DNI/ 1 NOČ, HB L A	
UGODNOiNOVOLETO V EVROPSKIH PRESTOLNICAH Z AVTOBUSOM!		
	r RAZNOLIKE PONUDBE d €1 gg 0<iebO WELLNESS CENTROV! 00 00 119 OSeDO	TRST Via San Lazzaro 13, 34122 Trst tel: +39 040 637025, fax: +39 040 361936
	NOVO! TERME PTUJ - G.H. PRIMUS 4* do 21.12., Paket savna + masaža	
	KARIBI Z IZKAZNICO! od€1.430 na osebo*	VIDEM Via Vittorio Veneto 38/B, 33100 Videm tel: 0039 0432 229270, fax: 0039 0432 510656
	GUADALUPA - LA CREOLE BEACH 4* 14., 21., 28.1.08, 9 dni/ 7 noči, BB ' ' ' ' j	
		
Campionari t
+ f + +	A
& Company
* +
ŽELIMO VAM
VESELE PRAZNIKE!
DECEMBRA PA VAS PRIČAKUJEMO TUDI OB <
NEDELJAH!
+ * * ♦ * + +
+
m Mlv odpdtotujoVfm žtoikik bo-.
vasi Na posvet
Manjšini po Schengenu
DaNes,
i. DecemBRa 2007 ob 9.3o v kuLtuRNem Domu v tRStu
Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244

PROJEKT FINANCIRAN IZ PROGRAMA POBUDE
INTERREG III A ITALIJA-SLOVENIJA 2000-2006
2
Sobota, 1. decembra 2007
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Vlada začela
vojno proti tajkunom
Boštjan Lajovic
/
V Sloveniji se je začela nova vojna, proti tajkunom. Ta izraz je potrebno malce pojasniti, saj se doslej ni pogosto pojavljal v slovenskem besednjaku. Ni ga niti v slovarju slovenskega knjižnega jezika, k nam pa so ga bolj kot jezikovne zanesle politične potrebe. Če poskušam preprosto razložiti, je tajkun tisti, ki je obogatel s špekulacijami in poceni, pogosto tudi spornimi odkupi nekdanjega družbenega premoženja. Izraz sicer prihaja iz Hong Konga, pogosteje pa so ga začeli uporabljati na Hrvaškem v času predsednika Tudmana, ki je tako ustvarjal novo elito. Tajkuni so tisto, kar so v Rusiji oligarhi, poznajo pa jih v vseh nekdanjih komunističnih in socialističnih državah, ki so se prelevile v kapitalistične.
Koncentracija premoženja v novih kapitalističnih državah še zdaleč ni takšna kot v starih: v Sloveniji ima en odstotek ljudi v rokah deset odstotkov vsega premoženja, v starih kapitalističnih državah pa ima en odstotek prebivalstva tretjino premoženja. Kljub temu »nouveau riche«, novope-čeni bogataši, ki pogosto v ustih še vedno obračajo zobotrebce, neizmerno jezijo vse druge, ki tranzicij-skih priložnosti niso znali ali smeli izkoristiti. Ljudje pač težko razumejo, da ima nekdo, ki j e bil še leta 1990 skromen uslužbenec, danes premoženje, ki se meri v desetinah milijonov evrov. Kombinacija nevoščljivosti in učinki družbenega razslojevanja so nadvse priročna politična tema, sploh v družbah, kjer smo bili pred desetletjem in pol še vsi »enaki«.
Slo ven ski taj ku ni so se ve da, kot vsi, domiselni in znajo prelisičiti pogosto nedomišljeno in luknjičasto zakonodajo. Eden od načinov so tudi tako imenovani menedžerski odku-
pi, ko vodilni ljudje neke družbe kupijo podjetje, ki ga upravljajo. S tem na če lo ma ni nič na ro be, to je v sta rih kapitalističnih državah uveljavljeno, v Sloveniji pa so tajkuni iznašli dodano vrednost: podjetje kupijo brez denarja ali vsaj z zelo malo svojega denarja, tako, da za kreditna jamstva banki zastavijo delnice podjetja, ki ga kupujejo. Najbolj značilen je primer odkupa trgovske družbe Merkur, katerega večinski delež, vreden 350 milijonov evrov, kupujejo vodilni menedžerji. Kredite bodo poplačali kar z načrtovano visoko rastjo družbe v prihodnjih desetih letih. Nobenih zagotovil ni, da bo Merkur tudi v prihodnosti rasel tako kot doslej, konec koncev je že nekaj časa na obzorju recesija, prav tako ni zagotovil, da ne bodo novi večinski lastniki izčrpavali matično podjetje in njegove denarne tokove preusmerili predvsem v lastno korist. Tudi ni nobenega jamstva, da Merkurja ne bodo donosno prodali, seveda čez nekaj let, ko bo zanje odplačal kredite.
Posel z Merkurjem dviga veliko prahu v Sloveniji, zato je vladi, ki ji podpora javnosti še naprej pada, prišel kot naročen. Janez Janša je pred glasovanjem o zaupnici napovedal voj no taj ku nom, de vet dni za tem je vlada že predstavila predlog sprememb zakonov, ki bodo močno otežile in podražile menedžerske odkupe. Po no vem ne bo več mo go če za bančno jamstvo zastaviti delnic družbe, ki je cilj prevzema, takšni kredit bi se šteli za nezavarovane, torej bi bili dražji kot zavarovani. To bo vladi gotovo prineslo kakšno politično točko, vprašanje pa je, ali bo preprečilo sporne menedžerske odkupe in koliko bo škodovalo gospodarstvu.
Kritiki opozarjajo, da vlada s
tem odpira vrata tujim bankam, ki bodo v boljšem položaju kot slovenske, po sred no pa to omo go ča tu di boljše možnosti tujcem, ki bi se zanimali za nakup perspektivnih slovenskih podjetij. Poslanec stranke Zares Matej Lahovnik opozarja, da je že pred letom in pol predlagal zakon, ki bi omejil menedžerske odkupe, a ga je vladajoča koalicija zavrnila, zdaj pa je tako že prepozno, saj naj bi bila večina zanimivih podjetij že odkupljenih. Potrebno bi bilo spremeniti še ne ka te re za ko ne, tu di davč ne, če bi ho te li, da bo do od ku pi res bolj trans -parenti in predvsem opravljeni s pravim, »poštenim« denarjem. Vlada je, tako kritiki, spremembe pripravila na hitro in v želji, da zajaha val populizma, ki ga je sprožil odkup Merkurja.
Vsekakor se je vojna začela, Janez Janša pa s prvim udarcem pridobil pomembno prednost. A tudi me-nedžerjev ne gre prehitro odpisati: v zadnjih letih so se marsičesa naučili, postali so zelo močni, njihova želja, da se osamosvojijo in zavarujejo pred vplivom politike je vse bolj očitna. V tej zvezi je zelo pomenljivo ravnanje pivovarskega barona Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško, verjetno najvplivnejše delniške družbe v Sloveniji. Šrot se je v zadnjih dneh javno spopadel najprej z Janšo, potem pa še z Borutom Pahorjem, torej z najmočnejšima politikoma v državi. Obema je zabrusil, da ju ne potrebuje, kot je slišati, pa so se nekateri vodilni menedžerji v zadnjih dneh kar po gos to sre če va li.
Janša bo verjetno dobil še kakšno bitko z menedžerji, podobno kot z novinarji, a vojno bo na koncu zanesljivo izgubil. Proti kapitalu in medijem dolgoročno ni mogoče zmagati, tega ne zmore niti Janez Janša.
ljubljana - V sklopu knjižnega sejma
Polemična okrogla miza s Toporišičem o jezikovnih normah
LJUBLJANA - Ob izidu knjige Jezikovni pogovori iz Sedem dni Jožeta Toporišiča (založba Pivec) je včeraj v sklopu 23. knjižnega sejma potekala zadnja v nizu okroglih miz Jezikovni pogovori na temo Knjižna norma in jezik v medijih in literaturi. Medtem ko je Toporišič trdno zagovarjal svoje mišljenje in nujnost norm, so drugi, najbolj zavzeto Marko Stabej z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti, menili, da je jezik odprt sistem.
Polemiko je sprožilo vprašanje o dvojici: knjižni in standardni jezik. Toporišič zagovarja izraz knjižni jezik, saj standarde vsebujejo vsa narečja, ki pa seveda ne sodijo v knjižni jezik. Jezikoslovec, pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic uporablja izraza standardni in kulturni jezik. Kot je pojasnil, prvega določa forma in ga razumejo ter govorijo vsi, za kulturni jezik pa velja raven prestiža, "finega načina izražanja".
Stabej vsa ta različna poimenovanja označuje kot jezikovno različnost, veliko prepletenost, saj sam, denimo, ne zna navesti zavezujočega pravila, kaj je knjižni in kaj publicistični jezik. Norme niso mogoče, je prepričan Stabej, včasih naj obvelja zakon običajnosti, "kaj je med govorci običajno". Kaj pa vprašanje, kaj je za jezik dobro, se je pozanimal Toporišič in znova je prišlo do deljenih mnenj.
Načelo subjektivnih izbir zagovarja tudi prevajalka Mi-
riam Drev, ki pri delu vedno misli na bralca, saj mora biti besedilo berljivo. Glede berljivosti se je Toporišič pritožil nad enim od del Draga Jančarja in nad Prišleki Lojzeta Kovačiča. Prvemu je očital nepoznavanje postavljanja vejic, drugemu pa močan vpliv nemškega jezikovnega prostora.
Okrogla miza je tako minila v znamenju navajanja številnih primerov iz Toporišičevega opusa in prepričevanja drugih, da pretirano strahospoštovanje jezika le tega zavira. (STA)
Jezikoslovca Marko Stabej (levo) in Jože Toporišič (desno) pri marsičem nista bila istega mnenja
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Upanje in pričakovanje
Upanje in pričakovanje nečesa, kar nam ne vzbuja strahu, krepita človekovo hrepenenje in čar življenja. Še posebej v dobi, v kateri živimo, ko se včasih zdi, da je svet ponorel in da se je vse slabo, žalostno in porazno zbralo na kupu.
V nedeljo se začne za večino Cerkva z zahodno tradicijo čas, ki pomeni začetek novega cerkvenega leta, imenovan advent. Advent govori človeku o pričakovanju in upanju. Tudi za tistega, ki se ne vnema za vero ali se zanjo ne vnema pretirano, znata biti ti dve osnovni značilnosti adventnega časa tolažeči. Začetek adventa je določen na četrto nedeljo od Božiča nazaj. Adventni čas se zaključi na sam vrh pričakovanja, na božično vigilijo.
Zgodovinsko je bil to čas, ki danes pomeni pričakovanje in upanje, nekoč posvečen pokori. Na to nas spominja rdeča barva, ki je bila prvotno po svetiščih barva ad-venta. Ta je v sebi združevala simbol pokore in posta in hkrati kraljevi simbol, saj je opominjala, da na zemljo prihaja Kralj. Hkrati pa je pomenila v Cerkvi pomembno povezavo med Jezusovim rojstvom in njegovo smrtjo, saj je rdeča bila tudi barva Velikega tedna in obredna barva v novem letu pred Veliko nočjo. Prav iz te povezave med Jezusovim rojstvom in njegovim vnebohodom, ki ju ne more ločiti niti trpljenj, niti smrt na križu, je izhajala adventna težnja po pokori in postu, v spomin na božjo bolečino in smrt. Liturgična barva pri katoliških obredih je vijolična, barva žalovanja, ko Boga še ni na svet.
Tretjo adventno nedeljo imenujejo ponekod »Gaudete«, saj je pustila za seboj post in pokoro ter se posvetila radosti ob skorajšnjem Božjem rojstvu. Ponekod so sveče na tretjo adventno nedeljo rožnate barve, nekatere protestantske oziroma nekatoliške Cerkve pa se celo odločijo ob tisti priložnosti za modro barvo sveče, da bi poudarili kraljevsko modrino ali modrino neba ponoči - simbol prihoda Kralja.
Druga adventna barva je zelena. Ta izhaja iz starodavne evropske tradicije, kjer je zelenje pomenilo novo življenje in novo upanje. V sami besedi advent začutimo pomen prihoda. Celotno pričakovanje je usmerjeno v Jezusov prihod, v njegovo rojstvo na božični dan. Torej je ta čas, čas spomina na več kot dva tisoč let star dogodek v zgodovini, za verne pa še več kot to, je obhajanje svečanega praznovanja pričakovanja Resnice. Tako ta dvojnost povezuje preteklost s prihodnostjo. To, kar je bilo, navezuje na upanje za naprej.
Adventni čas torej simbolizira čas pričakovanja, priprave in hrepenenja. Človekovo željo, da bi se iz neprijetnosti dvignil k prijetnosti, iz nelagodnega k nečemu, kar bi nas potešilo in osrečilo. V življenju, tudi tistih, ki so verni, vera ni nekaj stalnega in vedno enako krepkega. Človek nima dovolj stalne moči, da bi se postavljal po robu težavam in skrbem z enako silo, tako je lahko prav advent čas doba, ko vernik svojo vero utrjuje v zaupanju do Božje pravičnosti.
Čeprav to včasih ni bilo pri nas v navadi, se danes čedalje bolj uveljavlja običaj adventnega venčka. Venec iz zelenja (smreke, pušpana ali česa drugega) primerno okrasijo (najlepše je, če pri tem uporabljajo naravne materiale), ga opremijo s štirimi okrasnimi svečkami (drugi s petimi, pri katerih je ena v sredini) in ga tako pripravljenega ponudijo ljudem, da bi ti vsako nedeljo prižgali po eno svečko več in tudi na zunaj obeležili bližajoči se Božič. Okrogli venec simbolizira Boga, njegovo večnost in neskončno mi-
lost, Bitje brez začetka in konca. Zelenje je simbol upanja po prenovljenem življenju po novem in večnem življenju, sveče so Luč, ki prihaja med ljudi preko Jezusovega rojstva. Mnogi take venčke kupujejo le za to, da svojo mizo božično okrasijo. Podobno se dogaja z drugo »modo«, ki je k nam prišla s severa - z adventnimi koledarji. Ti so bili zamišljeni kot zunanje znamenje in soudeležbo otrok, ki so iz dneva v dan v veselem pričakovanju odpirali novo okence, v katerem so odkrili majhno igračko, zanje dragocen predmet, lepo sličico, ki je obudila spomin na dogodke pred Jezusovim rojstvom, sladico ali čokoladico. Kupiti tak koledarček in ga predati otroku brez komentarja, da ga odpira kot škatlico za bombone, ki jih naenkrat pohrusta, nima nobenega pomena. Adventni koledar je pomoč, da tudi najmlajše in nestrpne naučimo potrpljenja in čara pričakovanja. In to ne glede na našo stopnjo vernosti.
Za tiste pa, ki izražajo neko vero in želijo to početi, je adven-tni čas primeren za povezovanje doma s cerkvijo. Adventne obredne navade prižiganja svečk v obdobju štirih tenov so prav primerne za to, da se otrok nauči pomena adventnega časa in da se ob njem tega pomena ponovno zavedo tudi odrasli.
Pa tudi če nismo verni, je lahko advent, če to dopustimo, čas družinskega povezovanja. Razlog, zakaj pridemo kako uro prej z opravkov domov, razlog, zakaj včasih ne prižigamo televizije in se raje pogovarjamo, razlog, zakaj z otrokom nekaj počnemo skupaj -izdelujemo voščilnice, se ukvarjamo s čim drugim, pečemo božično ali drugo pecivo, poslušamo glasbo, beremo pravljice, se potrudimo igrati igre, na katere smo že zdavnaj pozabili.
Brez velike muke torej in -versko ali ne - uporabimo ta čas ob koncu leta za razmislek o tem, kar se dogaja okoli nas, kaj se dogaja z nami, o načinu, kako bi se postavili po robu napakam in zlorabam, o aroganci, sovražnosti in brezumju, ki vejejo iz krajevnega, širšega in globalnega dogajanja. O pravici in krivici, zahtevah in nelogičnosti, umetno zasnovanih »potrebah« in dejanskih nujnostih človeka. Čar adventnega časa je dopustiti, da se v naše srce zopet naseli čar upanja in pričakovanja. Ta čar lahko še bolj intenzivno v tem obdobju prehaja tudi na naše otroke, če dojamemo, da je pono-tranjenje daleč stran od potrošniških skomin, bistveno potrebno.
Če se bomo torej nekoliko bolj poglobili v adventni čas, nam že Miklavž ne bo pomenil le norega tekanja od trgovin do trgovine, da bi ugodili željam naših najmlajših, pač pa bo to družinski praznik, ki bo zajel s svojim globljim pomenom tudi širšo družino - strice in tete, none in nonote. »Kako Miklavž ve, kje stanujemo?« bo le začetno od za otroka bistvenih vprašanj v nizu tistih, ki jih bo treba z najmlajšimi reševati v tem predbožičnem času, če ga ne bomo potopili le v brezciljni potrošniški vrvež in ga bili zaradi preutrujenosti naveličani že po prvem tednu. Zastavimo si nekaj bistvenih vprašanj o svojem početju tudi sami. Sedaj je najbolj primerno obdobje za to, da vzpostavimo ustrezno ravnovesje med samo simboliko in resnično vsebino človeškega življenja in si privoščimo trenutke za razmišljanje in odgovore na bistvena vprašanja. (jec)
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 1. decembra 2007
3
videm - Kriza na pokrajini vpliva na deželne volitve
Strassoldo je ostal sam Desna sredina v vse večji krizi
VIDEM - Po dokončnem odstopu vseh odbornikov je predsednik videm-ske Pokrajine Marzio Strassoldo ostal popolnoma sam. Vse je torej pripravljeno za nezaupnico predsedniku, ki bi jo moral pokrajinski svet sprejeti 7. decembra. Če Strassoldo bo vztrajal na svojem mestu in bo dobil nezaupnico, bo Pokrajino prevzel izredni komisar, v nasprotnem primeru bo upravo do volitev vodil njegov namestnik.
Strassoldo je tudi včeraj ponavljal, da je žrtev medijske zarote in da noče na noben način Pokrajine prepustiti levi sredini. Ko govori o medijski zaroti se predsednik nanaša na predvolilni dogovor, ki ga je sklenil z nekdanjim videm-skim podžupanom Italom Tavoschijem in ki ga je pred nekaj tedni objavil Mes-saggero Veneto. V zameno za volilno podporo je Strassoldo obljubil očitno vplivnemu Tavoschiju neke dobro plačane konzulence, obljuba pa je po volitvah padla v vodo. Strassolda so najprej zapustili Nacionalno zavezništvo, UDC in Liga, medtem ko je Forza Italia bila zadnja, ki se je sprijaznila z njegovim predčasnim in prisilnim odhodom, če bo do njega sploh kdaj prišlo. Strassoldo namreč še vedno upa, da bo na seji pokrajinskega sveta dobil zaupnico oziroma, da ne bo prejel napovedane nezaupnice.
Afera Strassoldo spravlja v vse večje težave desno sredino tudi spričo spomladanskih deželnih volitev. Podjetnik Edi Snaidero se je, kot znano, dokončno odpovedal predsedniški kandidaturi in s tem še dodatno poglobil spore v (nekdanjem) Domu svoboščin. Liga grozi, da bo šla na volitve s svojim kandidatom, Forza Italia, UDC in Finijeva stranka, ki so itak sprte med sabo, pa so zašle v slepo ulico.
Forza Italia je takoj po Snaiderovi odpovedi skušala na nek način vsiliti kandidaturo Renza Tonda, ki pa ni doživela navdušenje ne pri NZ in niti pri Sredinski uniji-UDC, da ne govorimo o Severni ligi, ki Tonda ne mara tudi zato, ker v bitiki z Riccardom Illyjem ne bi imel velike možnosti za uspeh, pravijo liga ši.
Skratka v deželni desni sredini velika zmeda, ki hočeš nočeš odraža razprtije na državni ravni. Na eni strani Silvio Berlusconi, ki vztraja pri novi stranki in obenem noče razpustiti Forza Italia, na drugi pa Pier Ferdinando Casini in Gianfranco Fini, ki jih Berlusconi potiska v kot in zato snujeta novo medstrankarsko zavezništvo. Nekje vmes se je znašla Liga. Njen vodja Umberto Bossi noče razbiti zavezništva z Berlusconijem, v isti sapi pa ponavlja, da se Liga ne bo nikoli pridružila novi stranki, ki bi nastala kot zrcalo Forza Italia.
italija - Kaos v glavnem mestu
Kronika neverjetnega rimskega četrtka
RIM - Zasebne stvari bi morali novinarji držati zase, so pa dogodki, ki presegajo osebno sfero in tako ali drugače zanimajo skupnost. Včeraj je bil v Italiji črn dan za vse, ki so potrebovali vlak, avtobus in letalo, v Rimu pa so se te hude nevšečnosti začele že v sredo, ko so taksisti s svojimi vozili »zasedli« mestno središče in ga totalno ohromili.
Nič hudega sluteč sem se v četrtek dopoldne z letalom Alitalie odpravil v Rim, da bi za Primorski dnevnik spremljal obiskpredsednika slovenske vlade Janeza Janšo. Iz Ronk je letalo vzletelo celo nekaj minut pred predvidenim odhodom. Uro kasneje je pristalo na Fiumi-cinu, kjer zaradi neke nepojasnjene okvare nismo mogli peš direktno na letališče. Iz pilotske kabine so poklicali avtobus, na katerega smo čakali približno četrt ure, čeprav do vhoda letališča ni bilo več kot 50 metrov.
Vlaki za središče mesta so bili natrpani, saj so na njih vstopali tudi potniki, ki se navadno peljejo s taksijem. Do železniške postaje Trastevere ni bilo težav. Postaja taksijev je bila seveda prazna, tudi avtobusov ni bilo (v tistem delu Rima ni podzemne železnice), ker sta stavka taksijev in silovit naliv povzročila prometni kolaps. Na srečo je bil z menoj kolega Radia Trst A, ki se me je usmilil in me vzel na službeni avto svojega TV snemalca, s katerim smo vendarle prišli do
hotela Minerva. Prepozno za tiskovno konferenco Janše o obisku pri papežu. Vožnja od postaje Trastevere do hotela je namreč trajala skoraj eno uro. Škoda, da nismo šli peš, ker bi prej prišli.
Popoldan je minil brez večjih pretresov. Na letališče sem se nazaj grede namenil eno ur prej kotponavadi, to se pravi tri ure pred napovedanim vzletom za Ronke. Zaradi novih varnostnih predpisov sem za vstop na območje letališča čakal 50 minut. Varnostniki so bili prijazni, a kaj ko so bila odprta samo ena vstopna vrata, potniki pa v vrsti za vse državne polete. Nimamo dovolj osebja, je razjarjenim čakajočim razlagala ženska v uniformi.
Letalo za Ronke bi moralo vzleteti ob 21.15, a kaj ko ni bilo šest napovedanih potnikov, katerih prtljaga pa je bila že v letalu. Čakali smo jih skoraj 45 minut, medtem pa nam je nekdo iz pilotske kabine sporočil, da se je prekinila veza med letalom in kontrolnim stolpom. Sledila so običajna opravičila pilota, veza se je nato na srečo vzpostavila, v Ron-kah pa smo pristali živi in zdravi.
Treba je bilo še po avto (vsa parkirišča na letališču so po novem na plačilo.. ) in končno domov. Ko sem pripeljal do avtomatske zapornice parkirišča se slednja ni hotela premakniti. Moral sem do uslužbenca, ki mi jo je prijazno dvignil.
Sandor Tence
videm
Nove možnosti za furlanski jezik na TV
VIDEM - Na srečanju, ki mu je predsedoval rektor videm-ske univerze Furio Honsell in so se ga udeležili nekateri člani mešane paritetne komisije ministrstva za komunikacije RAI ter kvalificirano predstavništvo furlanske skupnosti, je prišlo do dogovora o radiotelevizijskih programih v furlanskem jeziku.
Iz Rima j e prišel predlog o vsa kda njem ra dij skem pro gra mu
0	aktualnih vprašanjih, ki naj bi ga oddajali dnevno od 15.15 do 15.30 od ponedeljka do petka v okviru deželnih oddaj na frekvenc -
1	Radial. Na televiziji pa bo uveden tedenski program o aktualnih tematikah in sicer ob nedeljah od 10.45 do 11.15 v okviru tretje mre že Rai. Hon sell je oce nil, da gre za sprejemljiv predlog, če je mišljen kot prvi eksperimentalni korak oddaj v furlanskem jeziku, uresničiti pa ga je treba v najkrajšem času. V teku srečanja je nadalje prišlo do evidentiranja novih možnosti. Direktor deželnega se de ža Rai Ro ber to Col li ni se je obvezal, da bo preveril možnost uvedbe še enega pasu v furlanšči-ni in sicer v poznejših jutranjih urah, od ponedeljka do petka.
4
Sobota, 1. decembra 2007
GOSPODARSTVO
/
ljubljana - Zaradi zamud pri obnovi sistema daljnovodov
Ogrožena oskrba severne Primorske z elektriko
Zapleti s krajani na območju Renč, ki so postavili različne zahteve
LJUBLJANA - Načrtovana prenova 110 kV daljnovoda Divača-Sežana je zaradi zapletov na območju Renč zastala, zaradi česar je že ogroženo zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe odjemalcev na območju severne Primorske, so sporočili iz Elektra Slovenije (Eles).
Prav tako je ogrožena tudi priključitev nove črpalne elektrarne Avče na omrežje. Eles bo zato uporabil zakonske mož nos ti in do kon ca le ta zno va vzpostavil vsaj obratovalno stanje, kot je bilo pred začetkom prenove. Kot je znano, se je Eles že lani lotil prenove močno dotrajanega 110 kilovatnega daljnovoda na relaciji Divača-Sežana-Vrtojba-Nova Gorica, ki ni več zagotavljal zanesljive oskrbe tega dela Slovenije z električno energijo.
Načrtovana dela so lani in tudi letos sprva potekala brez večjih težav, zapletlo pa se je s prenovo zadnjega odseka že obstoječega daljnovoda na območju Renč, kjer so posamezni krajani naknadno po že izpeljanih predpisanih postopkih začeli postavljati različne zah teve.
Kot zatrjujejo v Elesu, so želeli željam in zahtevam krajanov prisluhniti v največji možni meri in se skušali z njimi razumno dogovoriti, vendar do takšnega dogovora žal še ni prišlo. Tako tudi njihove želje, da bi obstoječi daljnovod speljali po drugi trasi ali pod zemljo, v času, ki je še na voljo, enostavno ni mogoče več uresničiti.
Zato bo Eles prevzel svoj del odgo -vornosti za sedanje nezadostno napajanje severne Primorske in takoj začel s sicer nepriljubljenimi, a vendar možnimi zakonskimi ukrepi. Tako bodo na območju naselja Renče še letos vzpostavili najmanj prejšnje obstoječe stanje, to je napajanje po enem sistemu 110 kV daljnovoda. S tem bodo zagotovili normalno napajanje severne Primorske iz RTP Divača, ki je sedaj resno ogroženo in zelo nezanesljivo, pojasnjujejo na Elesu.
Eles je namreč za obnovo zadnjega dela daljnovoda Divača-Sežana-Vrtoj-ba-Nova Gorica, to je odseka Sežana-Vr-toj ba, zago tovil mož nost do kaj rizič ne -ga izklopa daljnovoda na tem odseku za rekonstrukcijo od letošnjega marca do konca septembra. V tem času je goriško območje zaradi tega doživelo tudi dva, sicer le krajša popolna električna mrka. Brez vključitve tega daljnovoda se namreč celotna severna Primorska napaja iz napajalne postaje Divača samo preko enega preostalega daljnovoda, ki poteka preko Vipavske doline in je
Krajani so glede gradnje novega elektrovoda zahtevali jamstva, da ne bo povzročal negativnih učinkov za ljudi in okolje, zahtevali so drugačno traso ali to, da bi daljnovod speljali pod zemljo. Pri Elesu trdijo, da takšnih želja v času, ki je še na razpolago, ni mogoče uresničiti.
močno izpostavljen vremenskim neugodnostim, kot so nevihte in žled.
Eles je za manj kajoče služnost ne pravice obnove daljnovoda skozi naselje Renče pri ustrezni upravni enoti že vložil zahtevke za ustanovitev prisilne služnostne pravice. Po prejemu ustreznih odločb pričakujejo še pridobitev manjkajočega dela gradbenega dovolje-
nja, s čimer naj bi najpozneje do marca 2008 dokončali rekonstrukcijo 2x110 kV daljnovoda tudi skozi naselje Renče.
Na ministrstvu za okolje in prostor nameravajo poleg tega v kratkem vložiti tudi vlogo za gradbeno dovoljenje na še preostalem delu rekonstrukcije 110 kV daljnovodov, potrebnih za napajanje črpalne hidroelektrarne Avče, to je na
odseku Nova Gorica-Doblar. Rekonstruirani daljnovod je višji od obstoječega, zato bodo obremenitve okolja na površini terena manjše kot doslej, še pojasnjujejo na Elesu.
Poleg tega bodo električ ni vod ni -ki razporejeni tako, da se električno in magnetno polje obeh sistemov deloma izničita. (STA)
slovenija - Rast cen se je tudi novembra nadaljevala
Letna inflacija 5,7 odstotna
V primerjavi z oktobroma cene v povprečju višje za 0,9 odstotka - Finančno ministrstvo napoveduje umiritev cen, ekonomisti zaskrbljeni
LJUBLJANA - Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra podobno kot minuli mesec v povprečju občutneje zvišale, so sporočili iz državnega statističnega urada. V primerjavi z oktobrom so bile v povprečju višje za 0,9 odstotka, medtem ko se je letna stopnja inflacije novembra zvišala na 5,7 odstotka (v enakem obdobju lani 2,3 odstotka). Po ocenah Umarja so k inflaciji največ prispevale višje cene tekočih goriv, nekateri slovenski ekonomisti pa opozarjajo, da so rast cen začela spodbujati inflacijska pričakovanja.
Po ocenah finančnega ministrstva so učinki obeh poglavitnih dejavnikov inflacije v Sloveniji - rasti cene nafte ter hrane na mednarodnih trgih - začasni, njihov vpliv na inflacijo pa bo postopoma prenehal v prvi polovici leta 2008. Po oceni ministrstva je še vedno prisoten tudi učinek šoka podražitve nafte. Dvig cen tekočih goriv je k 0,9-odstotni novembrski inflaciji prispeval 0,5 odstotne točke, kar je več kot pol celotne podražitve.
Vlada je v preteklosti s prilagajanjem trošarin blažila vplive nihanja cen
nafte na inflacijo v Sloveniji, saj je Slovenija, tako Umar, zaradi razmeroma večje porabe tekočih goriv bolj izpostavljena spremembam cen nafte na svetovnem trgu. "Ker so te na najnižji ravni, ki jo določajo veljavni predpisi, skokov cen nafte ni več mogoče blažiti s prilagajanjem trošarine," pojasnjuje direktor urada Boštjan Vasle. Rast cen hrane se je po nekajmesečnem visokem naraščanju novembra sicer umirila, vendar njen prispevek k inflaciji ostaja visok. Kot je poudaril Vasle, cene hrane ostajajo glavni razlog za povišanje inflacije v zadnjih mesecih, saj predstavljajo skoraj 40 odstotkov skupne rasti cen v tem obdobju.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač je za STA dejal, da se nadaljuje trend rasti inflacije v Sloveniji, spreminja pa se struktura generatorjev inflacije, tako da se ta širi na nova področja. Prišli smo do meje, ko se inflacijska pričakovanja vgrajujejo v cene, te pa so postale izhodišča za ekonomiziranje, je poudaril Kovač in dodal, da je to nevarno, ker inflacija vse bolj postaja psihološki vpliv.
France Križanič z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani meni, da novembrske številke o inflaciji na letni ravni kažejo, daje inflacija dobila občuten pospešek. Križanič kot veliko nevarnost za makroekonomsko stabilnost Slovenije vidi v morebitnih pritiskih na osnovne plače, ki bi lahko posledično privedle do povečanja brezposelnosti. Socialni partnerji imajo zato zdaj ogromno odgovornost, da se izognejo temu scenariju, je poudaril in dodal, da v prihodnjih mesecih ne pričakuje nižje inflacije, ampak na letnih ravneh celo višjo.
Igor Masten iz ljubljanske ekonomske fakultete je za STA ocenil, da je novembrska inflacija tudi posledica sezonskih vplivov in rasti naftnih derivatov. Zelo malo izdelkov se je novembra pocenilo, kar ni v skladu z gibanjem nekaterih cen novembra v preteklih letih, je ocenil Masten in izpostavil nadaljnjo gibanje plač. Kot je dejal, so se te doslej že usklajevale z produktivnostjo, če pa se bodo začele zviševati zaradi inflacije in bo ob tem prišlo do napovedanega ohlajanja gospodarstva v
EU in Sloveniji, se bo inflacija ohranjala na visokih ravneh in nižala zaposlenost.
V	novembru je do povišanja cen prišlo v skupinah obleka in obutev (v povprečju za 2,9 odstotka), tudi tokrat zaradi prehoda na novo kolekcijo, pri čemer so se oblačila podražila za tri odstotke, obutev pa za 2,8 odstotka. Zvišale so se tudi cene v skupinah stanovanje (za dva odstotka), prevoz (za 1,8 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 1,1 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,7 odstotka), stanovanjska oprema (za 0,5 odstotka) ter rekreacija in kultura (za 0,1 odstotka).
V	enem letu so se najbolj povišale cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 11,7 odstotka), gostinskih in nastanitvenih storitev (za 9,6 odstotka), stanovanj (za 8,2 odstotka), alkoholnih pijač in tobaka (za 6,6 odstotka), rekreacije in kulture (za 4,6 odstotka), stanovanjske opreme (za 4,1 odstotka), izobraževanja ter raznovrstnega blaga in storitev (za 3,6 odstotka). Za izdelke in storitve v skupini komunikacije pa velja, da so bile cene v povprečju nižje kot pred enim letom (za 0,2 odstotka). (STA)
Evropska centralna banka
30. novembra 2007 evro
valute	povprečni tečaj 30.11 29.11	
ameriški dolar	1,4761	1,4738
japonski jen	163,43	162,26
kitajski juan	10,9231	10,8802
ruski rubel	36,0060	35,9930
danska krona	7,4575	7,4574
britanski funt	0,71455	0,71475
švedska krona	9,3715	9,3689
norveška krona	8,1140	8,0925
češka krona	26,261	26,380
švicarski frank	1,6541	1,6505
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint	253,00	254,50
poljski zlot	3,6133	3,6468
kanadski dolar	1,4695	1,4605
avstralski dolar	1,6643	1,6717
bolgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lev	3,4861	3,5290
slovaška krona	33,161	33,370
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7005	0,6988
malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona	90,02	90,69
turška lira	1,7340	1,7571
hrvaška kuna	7,3240,	7,3155
Zadružna Kraška banka
30. novembra 2007
valute
evro
nakup prodaja
ameriški dolar	1,4951	1,4644
britanski funt	0,7236	0,7070
švicarski frank	1,6781	1,6372
japonski jen	166,8187	158,6812
švedska krona	9,6200	9,1599
avstralski dolar	1,7118	1,6396
kanadski dolar	1,4982	1,4411
danska krona	7,6005	7,3142
norveška krona	8,3230	7,9170
madžarski florint	260,8625	248,1375
češka krona	27,0395	25,7205
slovaška krona	34,2042	32,5357
hrvaška kuna	7,4983	7,1326
		
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA		
Banca di Cividale
30. novembra 2007
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
evro
nakup prodaja
1,4979 1,4610
0,7255 7,571 1,4928 165,24 1,6756 8,238 9,535 1,6892 7,57
0,7077 7,384 1,4560 161,17 1,6343 8,035 9,300 1,6476 7,03
Banca di Cividale
BANCAGHIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
30. novembra 2007 Indeks MIB 30: +0,95
delnica		cena €	var. %
AEM		2,87	+0,81
ALLEANZA		9,015	+0,30
ATLANTIA		25,97	+2,65
BANCA ITALEASE		10,035	+6,65
BANCO POPOLARE		15,37	+1,45
BPMS		3,825	+0,05
BPM		9,905	+2,01
EDISON		2,24	+0,67
ENEL		8,19	+0,31
ENI		24,37	+1,25
FIAT		18,77	+0,82
FINMECCANICA		20,4	+0,84
FONDIARIA-SAI		29,95	+0,71
GENERALI		31,35	-0,13
IFIL		7,06	+1,02
INTESA		5,45	+1,23
LOTTOMATICA		23,26	+2,92
LUXOTTICA		22,8	+1,02
MEDIASET		6,675	+1,74
MEDIBANCA		15,39	+0,25
PARMALAT		2,635	+0,08
PIRELLI		0,8135	+0,37
SAIPEM		27,5	-2,10
SNAM		4,34	+0,93
STMICROELEC		10,44	-0,57
TELECOM ITA		2,1725	+0,49
TENARIS		16,03	-0,06
TERNA		2,675	+0,07
UBI BANCA		19,48	+1,11
UNICREDITO		5,825	+2,48
Podružnica Trst	lô	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
/
ALPE-JADRAN
Sobota, l. decembra 2007
5
čedad - Na seji vodstva Sveta slovenskih organizacij
Zanikanje večjezičnosti FJK je nesmiselno ravnanje
Na zasedanju so počastili spomin na nepozabnega javnega delavca Mirka Špacapana
Uvodni del zadnje seje Sso-ja, ki je potekala na Čedajskem sedežu v sredo, 28. novembra, je bil posvečen spominu na slovenskega deželnega svetnika, kulturnega delavca, pediatra, športnika in glasbenika, Mirka Špacapana, ki nas je v petek 23. novembra prerano zapustil. Njegove velike politične osebnosti, delovanja v okviru Slovenske skupnosti ter odprtega značaja, ki je vlival zaupanje ter vzbujal prepričanje v bližnjega, sta se v svojih spominih dotaknila predsednik izvršnega odbora SSO, Drago Štoka in goriški predsednik, Janez Povše, ter mu v imenu vseh odbornikov izrazila hvaležnost za ogromno premoženje, ki nam gaje zapustil. Po poročanju o nedavnem ganjlivem slovesnem večeru, ki je v centru Lojze Bratuž bil posvečen Špacapanu, so se od njega odborniki poslovili s trenutki molka.
V ospredju seje je bilo pereče vprašanje odločitve glede osnutka novega deželnega statuta, po kateri je pred nedavnim bila v državni poslanski komisiji za ustavna vprašanja zavrnjena štirijezična oblika imena naše dežele ter ohranjhena le italijanska verzija. Glede tega je Štoka v sozvočju z ostalimi odborniki ostro obsodil tako nesmiselno ravnanje, ki naspro-
sežana - Drevi
Klavirski koncert
Nastopila bo tudi Sara Zupančič
V Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani bo drevi ob 19.30 klavirski koncert, na katerem bo nastopil tržaški pianist Silvio Sirsen. Po odlično opravljeni diplomi na tržaškem Konservatoriju G. Tartinija v Trstu je Sirsen obiskoval izpopolnjevalne tečaje za klavir, komorno igro in samospeve, v Italiji in Avstriji. Prejel je nagrade na številnih tekmovanjih in ob tem razvijal svojo bogato koncertno dejavnost kot solist in v duu z violino, doma in v tujini. Trenutno je profesor na tržaškem konservatoriju. Koncert sije Sirsen zamislil kot po-klon dvema norveškima skladateljema, Edvardu Griegu in Agathe Backer Grondahl, ob stoletnici njune smrti. Izvajal bo Grie-gove Lirične skladbe in pet Fantazijskih skladb norveške skladateljice Backer. Na istem koncertu bo nastopila tudi mlada Sara Zupančič, ki je začela študirati klavir s profesorico Tamaro Ražem na Glasbeni matici v Trstu, letos pa obiskuje zadnji letnik trienija na tržaškem konservatoriju v razredu profesorice Marie Rite Verardi. Igrala bo Schuberta in Beethovna. M. J.
Predsednik SSO Drago Štoka,
desno pogled na
Čedad
kroma
tuje večjezični specifiki dežele FJK.
Govor je nato prešel k objavi v Uradnem listu v Rimu seznama 32 občin zaščitnega zakona, kar je Štoka ocenil za zgolj formalno a pozitivno dejstvo, ki dokončno potrjuje zaščiteno območje.
V nadaljevanju je bil govor o pripravah in predlogih, za praznovanje, prihodnjga 21. decembra, vstopa Slovenije v Schengenski sporazum, o nedavnem obisku slovenskega državnega poslanca Antona Kokalja pri naših organizacijah na Goriškem, o pripravah na prihodnjo Prešernovo proslavo ter o zanimivem nastajajočem evroprojektu Jezik.
levica - Igor Kocjančič o srečanju, ki bo v torek v Gorici
Poseben poudarek naj bo
v	•	v v • d	• v •
na vprašanju zaščite manjšine
TRST - Vloga in prispevek, ki ga lahko Slovenci v Italiji nudijo združevanju levice bosta v ospredju na srečanju slovenskih levičarjev in ekologistov, ki bo v torek, 4. decembra v Gorici. Še zlas ti po memb no bo ta krat raz ume ti, kako pravzaprav ocenjujejo ta proces tudi glede na tematike, ki pobliže zanimajo slovensko narodno skupnost v Italiji. To je poudaril deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič, s katerim smo se na kratko pogovorili o ciljih srečanja, tudi v luči prihodnjih deželnih volitev.
Slovenski levičarji in ekologisti lahko po njegovem mnenju nastopajo na politični sceni s podobnimi pojavnimi oblikami, kot jih ima levica skupaj z ekologisti na vsedržavnem nivoju. Tudi med Slovenci je namreč veliko ljudi, ki so po delitvah v zadnjih 15 le tih os ta li ta ko re koč na oknu in so se odpovedali politični dejavnosti. Namen srečanja je torej ugotoviti mišljenje slovenskih levičarjev in predvsem tistih, ki več let niso aktivni. Kocijančič je v tem
Deželni svetnik SKP Igor KocianCiC
kroma
smislu izrazil upa nje, da se
bodo slednji udeležili srečanja in tudi dali doprinos procesu enotnosti, ki je v teku. In to kljub temu, da proces ni brez težav in ni znan model, ki bo prevladal, in sicer ali bo to nova enotna levičarska stranka ali t.i. konfederacija. Opcije so pač različne in prav je o tem razpravljati tudi v okviru slovenske levice. Poseben poudarek mora seveda biti na vprašanjih, ki se od blizu tičejo slovenske manjšine. V prvi vrsti gre tu za zaščitna vprašanja, ker se te tematike obravnavajo v sklopu strank ali v
sklopu krovnih organizacij, toda o njih ni nikdar soočanja v širšem kontekstu.
V zvezi z deželnimi volitvami je treba možnost nastopanja pod enotnim okriljem z enotno listo oz. možnost enotnega nastopanja vsak s svojim simbolom premisliti zelo trezno, ker je treba prej poglobiti zakonski mehanizem. Vse stranke, ki se prepoznavajo v levici in v ekologističnih gibanjih v deželnem svetu, bi se lahko udeležile volitev brez nadaljnjega naprezanja. V tem smislu ne bi bilo niti nujno, da bi prav v deželi FJK preizkusili enotno levičarsko listo, je dejal Kocijančič in poudaril, da glede tega govori v lastnem imenu. Problem predstavlja vsekakor Demokratična levica, ki je zaenkrat edini subjekt brez svojega doma oz. ni formalno konstituirana v stranko. O tem bo treba zato razpravljati in zavzeti neko dokončno odločitev najkasneje v začetku pomladi, pravi Kocijančič, ker bi to drugače bilo že improvizacija in ne načr to van sku pin ski nas top.
A.G.
danes
V Sežani ob dnevu boja proti AIDS-u
V soboto, 1. decembra, prirejamo v okviru projekta Mejni dogodki prireditev Improvizacija ne pozna meja 1. december je po celem svetu poznan kot svetovni dan boja proti AIDS-u, namenjen pa je globalnemu osveščanju in masovnemu boju proti tej smrtonosni bolezni. Že več let potekajo po Italiji in Sloveniji različne akcije in pobude v smislu osvešča-nja in preventive pred AIDS-om. Ker je to resna bolezen, ki ogroža življenja ljudi po vsem svetu, zagotovo en dan ne bo dovolj, da bi se o njej dovolj pozanimali, pa vendar lahko v enem dnevu naredimo marsikaj.
Ob tej priliki so si sodelavci čez-mejnega projekta Mejni dogod-ki/Eventi di frontiera zamislili prireditev z naslovom »Improvizacija ne pozna meja«, ki se bo odvijala danes, (sobota, 1. decembra), v prostorih mladinskega centra Podlaga v Sežani. Prireditev se bo pričela že v zgodnjih popoldanskih urah, ko bodo pod vodstvom umetnic Vanje Čok in Dajane Kočevar potekale likovne delavnice. Delavnice bodo namenjene dijakom višjih srednjih šol na obeh straneh meje, ki bodo lahko ustvarjali v duhu skupnega boja proti AIDS-u. Pobuda obenem predstavlja odlično priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in povezovanje čez-mejne mladine v luči bližnjega padca šengenske meje.
Večerni program, s pričetkom ob 21.30, pa bo v celoti posvečen gledališki improvizaciji. Občinstvo bodo namreč zabavali mladi improvizator-ji s slovenske in italijanske strani meje. Skupini Impro liga iz Ljubljane in Teatro Bandus iz Trsta bosta s hitrimi in zanimivimi improvizacijami predstavili problem AIDS-a in preventive na humorističen način. V skupni predstavi se bodo improviza-torji dotaknili še drugih aktualnih tem, kot so združevanje Evrope, bodoči padec slovensko-italijanske meje, več-kulturnost in večjezičnost, vse to seveda z nasmehom na ustih.
Sobotna pobuda spada v niz prireditev čezmejnega projekta Mejni dogodki in je sad sodelovanja med Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje iz Trsta, mladinskim centrom Podlaga iz Sežane in Klubom študentov Sežana. Projekt je namenjen mladim, ki živijo v sloven-sko-italijanskem obmejnem pasu.
koroška - Simpozij »Tukaj smo - takšni smo
Začetek celovite razprave o položaju in perspektivah slovenske manjšine na Koroškem
Na fotografiji okrogla miza o manjšinskem šolstvu na simpoziju Tukaj smo - Takšni smo
fotoil
CELOVEC - V koroški prestolnici se je včeraj popoldne pričel dvodnevni simpozij na temo „Tukaj smo - Takšni smo«, ki ga prireditelji, Slovenska znanstvena inštituta na Dunaju in v Celovcu ter Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu, pojmujejo kot uvod v poglobljeno in celovito razpravo o položaju in perspektivah slovenske manjšine na Ko-roš kem.
Ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu Avguštin Malle je ob začetku simpozija menil, da so koroški Slovenci v družbeni zavesti premalo prisotni, in če, potem z vedno istimi temami. »Vsekakor potrebujejo poenotenje in zastavljanje skupnih ciljev in skupne poti do teh ciljev,« je še pristavil Malle.
Po pozdravnih besedah z uvodom v zastavljeno temo s strani direktorja Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju Vincenca Rajšpa se je Mirjam Polzer-Srienz iz Celovca lotila teme »Družbenopolitična participa-
cija manjšine in večinski narod«, o temi »Drugačna razmišljanja o manjšinskem šolstvu - Protislovje med tradicijo in inovacijo?« pa je spregovoril Vladimir Wakounig s celovške univerze. »Skrb slovenske Cerkve za manjšine doma ter za Slovenke in Slovence zunaj meja« pa je bila tema predavanja slovenskega duhovnika Davida Taljata, ke danes deluje v Zurichu.
Prvi dan je izzvenel z diskusijo med predstavniki slovenskih študentskih klubov na Dunaju, v Gradcu in Celovcu s predsedniki političnih organizacij koroških Slovencev, ki jo je mo-deriral Feliks Bister z Dunaja. Danes, v soboto, pa so v prostorih Pedagoškega inštituta v Celovcu na sporedu še predavanja Petra Kovačiča-Peršina iz Ljubljane (Atribut nacionalne identitete in suverenosti), Karmen Erjavec iz Ljubljane (Slovenska identiteta in mediji) ter Romana Robleka (Sociokultur-ni vidiki slovenskih/dvojezičnih medijev na Ko roš kem).
Ivan Lukan
6
Sobota, 1. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR	/
priprave na schengen - Včeraj ogled prizorišča
■ • •	v	I v»«
Lipica: župana s kočijama na slavje na mejnem prehodu
Roberto Dipiazza bo pripeketal na mejo iz Bazovice, Davorin Terčon iz Lipice
LIPICA - Mejni prehod pri Lipici bo v soboto, 22. decembra, ob praznovanju širitve schengenske meje na Slovenijo za trenutek zaživel v slogu začetka preteklega stoletja, ko na tem območju ni bilo meje. Lipiška kobilarna se je takrat, v zanjo zlatih časih stare Avstrije, razcvetela s svojimi lipicanci; ceste niso bile še asfaltirane, po njih niso dirkali železni konjički, temveč peketa-le bolj ali manj gospodske kočije.
Ta idila preteklega lipiškega časa se bo obnovila 22. decembra dopoldne, ko bosta na mejni prehod pripeljali praznično okinčani kočiji. Ena bo prispela iz svojega domicila Lipice, druga iz Bazovice. Na slovenski strani se bo v kočiji peljal sežanski župan Davorin Terčon, na italijanski njegov tržaški kolega Roberto Dipiazza. Na mejnem prehodu bosta sestopila, se pozdravila, čestitala ob meji brez zapornice in skupaj z drugimi udeleženci sežansko-tržaške-ga slavja nazdravila začetku novega li-piš ke ga brez mej ne ga ča sa.
Prihod prvih občanov s kočijama na mejni prehod je ena od številnih po-drob nos ti, o ka te rih so se me ni li or ga -nizatorji prireditve med včerajšnjim pripravljalnim srečanjem na mejnem prehodu Lipica. Priprave se pospešeno nadaljujejo dan za dnem. Včeraj je bil na dnev nem re du ogled pro sto ra. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in predsednik Krajevne skupnosti Lokev sta skupno s policijskimi funkcionarji iz Sežane in iz Trsta ter funkcionarko sežanske občine Matejo Gerzetič vzeli v pretres ureditev prireditvenega prostora. Sloves nost, pri ka te ri bo do so de lo va li krajevna društva in organizacije z obeh strani meje, bo na ploščadi pred trgovino Kompas. Ključno je bilo vprašanje ureditve prometa na meji. Padla je zamisel o zaprtju enega voznega pasu, da bi na drugem uvedli dvosmerno vožnjo. Tako bi lahko prireditev varno izpeljali. Policisti na slovenski strani pa so opozorili, da gre za državno cesto, zaradi česar bodo morali izdati dovoljenje za začasno zaprtje enega voznega pasu državni policijski organi.V tej zvezi je bilo domenjeno, da se bo sežanska občina zavzela pri pristojnih oblasteh, da bi za časa slovesnosti na mej nem pre ho du pro met us trez no ure di li.
V prihodnjih dneh se bodo srečanja za pripravo slavja na mejnem prehodu Lipica nadaljevala tako na italijanski kot na slovenski strani.
Včerajšnje srečanje na mejnem prehodu Lipica o pripravah za širitev schengenskega območja na Slovenijo
kroma
meja s hrvaško - Spremembe na maloobmejnih prehodih
Ministrstvo za notranje zadeve RS opozarja na nov režim
LJUBLJANA- Ministrstvo za notranje zadeve je v sporočilu za javnost opozorilo na spremenjen režim za prebivalce obmejnega območja na meji s Hrvaško po vstopu Slovenije v schengensko območje. Upravičenci, ki lahko v skladu s sloven-sko-hrvaškim sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) mejo prehajajo tudi izven mejnih prehodov, bodo za prehod na posebnih točkah prehoda potrebovali tudi posebne ključe za zapornice. Te ključe bodo upravičenci lahko dobili po 10. decembru, so sporočili z MNZ.
V skladu s Sopsom bodo prebivalci obmejnega območja 670 kilometrov dolgo kopensko mejo s Hrvaško lahko prestopali na 22 maloobmejnih preho-
dih, na 115 posebej določenih točkah pa tudi posebni upravičenci - domačini in kmetje, ki imajo obdelovalno zemljo na drugi strani mej e. Te točke j e v skladu s schengenskim zakonikom treba do konca leta zapreti in večina jih je zaprta z zapornicami, katerih ključe naj bi imeli upravičenci do njihove uporabe. Tako bodo imetniki zemlje na drugi strani meje v skladu s Sopsom še vedno lahko uporabljali te poti, drugim pa bo to one mo go če no.
Kot so včeraj napovedali na MNZ, bodo upravne enote omenjene ključe začele upravičencem razdeljevati od 10. decembra naprej. Dobili jih bodo vsi upravičenci, ki so državljani Slovenije in Hrvaške s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Vsem tovrstnim
upravičencem s stalnim prebivališčem na Hrvaškem pa bodo ključe podelile policijske uprave. Policija bo pristojna tudi za vse prijave pogrešitev ključev.
Na MNZ so pri tem še pozvali vse upravičence, naj se po 10. decembru zglasijo na upravni enoti in uredijo vse potrebno za pravočasno pridobitev ključev oziroma vpis zaznamka o uporabi oziroma souporabi ključa v obmejno prepustnico. To velja predvsem za osebe, ki ključ potrebujejo dnevno, sicer pa ga lahko pridobijo kadarkoli po začetku izdaje in se tako izognejo morebitni začetni gneči na upravni enoti, še navajajo na MNZ. Opozarjajo pa še, da je potrebno s seboj prinesti obmejno prepustnico in kmetijski vložek. (STA)
zagreb
Hrvaška previdnejša glede ERC
ZAGREB - Pogovori o polni uveljavitvi hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu med Hrvaško ter Italijo, Slovenijo in Evropsko komisijo potekajo, je včeraj za STA izjavil tiskovni predstavnik hrvaške vlade Ratko Maček. Hkrati ni ne zanikal ne potrdil možnosti, da bo Zagreb preložil odločitev sabora, po kateri namerava Hrvaška najkasneje 1. januarja 2008 začeti izvajati svoja pravila v ERC tudi za članice EU. »Pogovori potekajo. To je vse, kar lahko v tem trenutku povem,« je dejal Maček.Slovenski premier Janez Janša in njegov italijanski kolega Romano Prodi sta se v četrtek na srečanju v Rimu zavzela za reševanje vprašanja ERC, in sicer v sodelovanju med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo. »Pričakujemo, da bo Hrvaška spoštovala zavezo iz leta 2004 in da se bo usklajevala z EU, Slovenijo in Italijo,« je v Rimu po uda ril Jan ša. Iz ra zil je tu -di upanje, da bodo na Hrvaškem po ne delj skih par la men tar nih vo lit vah čim prej ob li ko va li vla -do. Prodi pa pričakuje, da bo po oblikovanju hrvaške vlade moč nadaljevati pogovore, ki so bili načrtovani že prej.
Hrvaški mediji so po srečanju Janše in Prodija poročali, da Italija pričakuje enoletno preložitev izvajanja ERC za članice EU. Pred vo lit va mi je vo di telj parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Gordan Jandroko-vic iz Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) izjavil, da je treba biti potrpežljiv glede pogo-vo rov o ERC. Oce nil je, da je tre -ba ures ni či ti od loč bo sa bo ra o uveljavitvi ERC tudi za države članice EU najpozneje s 1. januarjem 2008, hkrati pa ne ogrožati dol go roč nih zu na nje po li tič nih interesov Hrvaške. (STA)
opčine
Nastop amaterske igralske skupine KD Brce iz Gabrovice v režiji Sergeja Verča
Ob destletnici obstoja lep uspeh s Pregarčevo ljudsko glasbeno komedijo Veselica
OPČINE - V komenski občini deluje enajst kulturnih društev, od katerih letos praznuje 10-letnico svojega delovanja Kulturno društvo Brce iz Gabrovice pri Komnu. V vsem tem obdobju je vsako leto nastala po ena gledališka premiera, ki so jih uprizarjali v domačem kraju (tudi na prostem in tako obeležili vaški praznik sv. Petra in Pavla) kot tudi širom po Sloveniji, v zamejstvu in celo v francoski prestolnici so navdušili občinstvo. Vedno je bilo njihovo delo nagrajeno z obilnim aplavzom številnega občinstva.
Okrogli jubilej pa so sklenili počastiti z novo gledališko igro, komedijo Veselica, za katero je režijo, sceno, kostume in besedila pesmi prispeval režiser Sergej Verč ob pomoči režiserke Minu Kjuder. Gre za glasbeno ljudsko komedijo, ki jo igra deset igralcev amaterjev in za katero je izvirno glasbo napisal Tom Hmeljak. Pred kratkim so jo uprizorili v nabito polni dvorani prosvetnega doma na Opčinah in tudi tokrat se je občinstvo do dobra nasmejalo in preživelo v prijetnem vzdušju in s smehom na ustih še en jesenski nedeljski popoldan. Gostovanje je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za delo avtorja Rada Pregarca, katere premiera na prostem tržaške Ša-gre je leta 1956 doživela izjemen uspeh, saj so jo kasneje ponovili 15--krat in je izstopala tudi po številu nastopajočih. To ljudsko igro v narečju je namreč v letu 1956 takratni režiser in duhovni vodja tržaškega Slovenskega gledališča, danes že pokojni Jože Babič, uvrstil v repertoar in po 50. letih so v Gabrovici pri Komnu zopet zaigrali Pregarčevo Šagro. »V spomin na našo prvo uprizoritev letos spet igramo Veselico. Seveda je ne obnavljamo dobesedno, saj tega v teatru ni mogoče početi. Zastavili pa smo jo še bolj ambiciozno kot prvič. Tako v estetskem kot sporočilnem dometu. Z novo žanrsko opredelitvijo - glasbena ljudska komedija,« pravi njen režiser Sergej Verč.
Ob tem pa dodaja, da pripravljajo že novo premiero, komedijo italijanskega avtorja Marca Tossare Amour, amore, liebe, na trnek se lovijo ribe, ki jo bodo uprizorili konec januarja oz. v začetku februarja prihodnjega leta v Komnu.
Olga Knez
Posnetek z nastopa igralske skupine KD Brce na Opčinah
kroma
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
7
politika - Plodno prvo soočenje voditeljev obeh največjih italijanskih strank
Veltroni in Berlusconi: Dogovor o novem volilnem zakonu je mogoč
Za Veltronija so potrebne še druge reforme, Berlusconi pa meni, da je treba po volilni reformi takoj na volitve
RIM - Voditelja Demokratske stranke Walter Veltroni in Forza Italia Silvio Berlusconija sta se včeraj pod večer srečala v prostorih poslanske zbornice v Rimu. V središču pogovora so bile volilna in druge reforme, za srečanje pa je vladalo veliko pričakovanje, saj je do njega prišlo po večmesečnem frontalnem spopadanju vladne večine in opozicije. Kaže, da je bilo srečanje plodno in da bi lahko predstavljalo uvod v nekoliko konstruktivnejše obdobje v italijanski politiki.
Ob Veltroniju se je srečanja udeležil podtaj-nik DS Dario Franceschini, Berlusconija pa je spremljal dolgoletni tesni sodelavec Gianni Letta. Ob koncu uro in pol trajajočega soočenja je Veltroni poudaril, kako sta se z Berlusconijem strinjala, da je potrebno izdelati nov volilni zakon, ki bi omogočil prehod iz »prisilne« bipolarnosti v bipolarnost, temelječo na programskih osnovah. DS stranka se po njegovih besedah v tem smislu zavzema za uvedbo proporcionalnega volilnega sistema nemškega tipa z elementi večinskega sistema, kakršnega poznajo v Španiji. Predlog sta tehnično oblikovala pravna strokovnjaka Salvatore Vassallo in Stefano Ceccanti, po prvem pa se ga je prijelo ime »vas sal lum«.
Sicer pa je Veltroni izrazil prepričanje, da je
ob volilni nujno potrebno izvesti še nekatere ustavne reforme ter posodobiti poslovnike obeh vej parlamenta. »Nikoli nismo bili tako blizu možnosti, da bi v prihodnjih dvanajstih mesecih oblikovali nova pravila igre, ki bi Italiji omogočili hitrejši razvoj,« je optimistično dejal voditelj DS.
Ber lus co ni se je stri njal, da je mo go če naj ti dogovor o novem in ustreznejšem volilnem zakonu. Po njegovih besedah »vassallum« lahko predstavlja sprejemljivo delovno izhodišče. FI ima na njegov račun nekaj pripomb, vendar ne načelne narave. Sicer pa je Berlusconi izključil možnost, da bi se v sedanji zakonodajni dobi lahko lotili še drugih reform. »Mi vztrajamo, da je treba takoj po odobritvi novega volilnega zakona razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve,« je poudaril voditelj FI. Pristavil je, da zanj ni sprejemljiva niti možnost, da bi oblikovali veliko koalicijo po nemškem zgledu. »S tem bi prevzeli odgovornost za delo sedanje vlade, ki ga ocenjujemo nadvse negativno,« je pojasnil.
Kot je ugotovil Veltroni, pa Berlusconi ni postavil predčasnih volitev kot pogoj za začetek pogovorov. »To je prava novica današnjega dne,« je dejal. Z včerajšnjim srečanjem je Veltroni sklenil krog pogovorov z vsemi strankarskimi voditelji.
Walter Veltroni in Silvio Berlusconi na včerajšnjem srečanju
ansa
protest - »Črni petek« za letala, vlake, avtobuse in ladje
Stavka prevozov je ohromila državo Sindikati zadovoljni, ljudje pa nikakor
ne
RIM - Včerajšnja celodnevna stavka v javnih prevozih je popolnoma ohromila Italijo. Sindikati so zelo za do volj ni s po te kom pro tes ta (ponekod je bila stavkovna udeležba stoodstotna), državljani pa nikakor ne. Pri tem negativno preseneča zadržanje vlade, ki je očitno naredila premalo, da bi preprečila stavko.
Protestno akcijo so izvedle zveze CGIL, CISL in UIL. Prvič zaradi delovne pogodbe tega sektorja, ki je zapadla že dve leti, in drugič zaradi načrtovane preosnove tega področja, posebno železnic. Sindikati odkrito pravijo, daje bila stavka proti vladi in proti ministru za prevoze Alessandru Bianchiju.
Samo na rimskem letališču Fi-umicino so črtali kar 162 poletov, pri čemer je največjo škodo utrpela družba Alitalia (več kot sto črtanih letalskih zvez), kar bo še dodatno po glo bi lo nje no že itak hu do kri -
zo. Nezavidljiv rekord črtanih letalskih poletov (skupaj 205) pa pripada milanskima letališčema Linate in Malpensa.
Stavka je seveda močno prizadela tudi avtobusni in železniški promet. Jutranji in večerni regionalni vlaki, s katerimi se peljejo zlasti delavci in dijaki, so vozili kolikor toliko redno, čeprav z zamudami. Nastradali so pa potniki, ki so načrtovali daljša potovanja z vlakom. Podobna slika velja tudi za avtobuse in za ladje, ki povezujejo celino s Sicilijo in Sardinijo. Stavka je seveda okre pi la pro met v mes tih, ki je bil ves dan zelo gost.
Skratka, »črni petek« za javne prevoze. Sindikati pozivajo pristojne, naj sedejo za pogajalsko mizo za obnovitev delovne pogodbe, v nasprotnem primeru grozijo z novimi protestnimi pobudami. Na potezi je vsekakor predvsem vlada, ki se tokrat res ni izkazala.
Ulice italijanskih mest so bile včeraj brez avtobusov. Posnetek Anse je iz Genove.
Inflacija ponovno navzgor
RIM - Od junija 2004 ni bilo še tako visoke inflacije v Italiji. Po podatkih zavoda Istat je novembrska inflacija znašala 2,4 odstotka, kar pomeni tri de-setinke odstotka več kot oktobra. Pri tem so se cene zvišale za štiri desetin-ke odstotka, zlasti kar zadeva hrano in energetiko. Nasplošno je inflacija zrasla v vseh državah evra. Zaskrbljenost je izrazil predsednik Zveze industrijcev Luca Cordero di Montezemolo, medtem ko je minister za gospodarski razvoj Pierluigi Bersani opozoril, da je inflacija v Italiji nižja kot v drugih evropskih državah. S tem pa ni prepričal potrošnikov in sindikatov, ki zahtevajo poseg vlade.
Po raku na jajčnikih rodila dvojčici
BOLOGNA - Potem ko je prebolela rak na jajčnikih, je rodila dvojčici s pomočjo zamrznjenih ovocitov. Gre za 31-letno žensko iz Bazilikate, ki so ji leta 2002 zaradi raka odstranili jajčnika, pred tem pa je zaprosila in dosegla, da so zamrznili njene ovocite. Po štirih letih so slednje oplodili z moževim semenom in jih ponovno vsadili v maternico. Ženska je tako rodila zdravi dvojčici, ki imata zdaj deset mesecev.
italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev
Mednarodni tisk ne jemlje resno zadnjih Berlusconijevih pobud, pozorno pa beleži nove pojave ksenofobije v Italiji
Italijo pretresa nasilje nogometnih navijačev, vladna večina je razklana in ekonomija zastaja, nacionalni ponos pa rešuje arheološko odkritje zadnjih dni, piše nemški Der Spiegel. V podzemlju rimskega griča Palatin so namreč odkrili jamo, v kateri naj bi volkulja dojila Romu-la in Rema (in ne Romula in Remula, kot se je pred leti na vrhu Nata pohvalil Berlusconi... ) Je to resnični popek starorimskega sveta, se sprašuje nemški tednik. Sodobna Italija se rada ogreva ob misli na slavo antičnega Rima, vendar je zgodba o volkulji verjetno samo mit, s katerim so oplemenitili nastanek »večnega mesta«. Mit pa je očitno še vedno živ, in to ne samo med turisti.
Med tolikimi ocenami, ki so jih mediji po vsem svetu posvetili zadnji Berlu-sconijevi pobudi, mi je posebej všeč dopis iz Rima, ki ga je objavil madridski El Pais, in točneje uvodni stavek. Naj mi bo dovoljeno, da ga zapišem kar v originalu: »Escribir sobre Berlusconi obliga a entrar en el terreno de la bufonada«. Je res potreben prevod? »Pisanje o Berlusconiju si-
li na teren norčij... « Sicer je El Pais pro-gresistično usmerjen in zato ni nikoli naklonjen pobudam konservativcev. Italijanski primer pa obravnava s posebnega zornega kota, ki ni samo politične narave. Tako med drugim piše, da Berlusconi posluša samo samega sebe in legije oboževalcev, ki mu vzklikajo »Si velik!« Ker sta Veltroni in Prodi zbrala 4 milijone podpisov za novo demokratsko stranko, jih je Berlusconi zbral kar osem, da bi prisilil Prodijevo vlado k odstopu. To je sicer v pristojnosti parlamenta, pa kaj ga to briga. On se prepoznava v neposredni ple-biscitarni demokraciji, ko mu vzklikajo, naj se vrne v palačo Chigi, kot se navdušujejo za Ronaldinha v njegovem Milanu. Berlusconi je izjema v sivem svetu politike, vendar njegova dejanja niso po oceni madridskega dnevnika prav nič kaj občudovanja vredna, saj je politika nekaj resnega.
Londonski Financial Times je vse prej kot levičarsko usmerjen, vseeno pa ne piše z občudovanjem o zadnji Berlu-sconijevi pobudi. Predvsem poudarja, da
je do napovedi nove stranke prišlo potem, ko je propadel Berlusconijev poskus, da bi strmoglavil Prodijevo vlado, kar vliva novega upanja majavi levosredinski vladi, da bo preživela do prihodnjega leta. Pobuda 71-letnega italijanskega politika in mogotca pa je brez nadaljnjega povzročila totalno razbitje z desnosredinskimi zavezniki. »Jaz sem človek iz ljudstva, ki razume ljudstvo,« pravi Berlusconi, glede katerega ugledni gospodarski dnevnik na koncu poroča tudi o zadnji sodni prijavi zaradi davčne utaje.
Za britanski The Indipendent je Italijo zajel že drugi val ksenofobije v zadnjem mesecu. Če je prvega zaznamovala zahteva po izgonu priseljencev, je sedaj na vrsti predlog, da jih sploh ne pripustijo v državo. Zadnji primer se je zgodil v Venetu, v mestecu Cittadella, ki že v svojem imenu in v arhitektonski strukturi z obzidjem izpade kot manjša trdnjava. In v trdnjavo ne bodo pripuščeni priseljenci, je odredil župan, če nimajo minimalnega dohodka. Revni priseljenci povzročajo degradacijo mesta, pravi
župan, kar po oceni britanskega dnevnika zaenkrat sploh ni opazno. Londonski časopis izpostavlja nekaj dejstev glede priseljevanja: velika večina priseljencev beži pred hudo revščino in se hoče dokopati do znosnejših razmer, če že ne do bogastva; zaradi nizke rodnosti je gospodarski napredek vedno bolj vezan na priseljence; končno pa še večina priseljencev dela na črno in živi v nedostojnih razmerah, a to ne po lastni izbiri. The Indi-pendent še enkrat opozarja, da se je na milijone italijanskih izseljencev moralo spoprijeti s podobnimi strupenimi napadi, ko so si skušali po svojih najboljših močeh ustvariti novo življenje daleč od domovine.
»Mali morilci med študenti«, piše švicarski Le Temps v zvezi z umorom britanske univerzitetne študentke Meredith v Perugi, ki je že nekaj tednov v ospredju medijske pozornosti. Zadeva je vsak dan bolj podobna nekakšnemu grozljivemu reality showu, v katerem so scenske luči uperjene na nočne skrajnosti mednarodne mladine, ki se zbira italijanskem
srednjeveškem mestu zaradi univerzitetnega študija, v resnici pa se posveča mamilom in spolnim skrajnostim v okviru »umirjenega in frančiškanskega ozračja mesteca v Umbriji«. Frankofonski dnevnik iz Ženeve navaja, da se je še nepojasnjeni umor porodil v okviru mlade generacije brez preteklosti, ki ne ločuje navidezne resničnosti od stvarnosti. Tako se je celo zgodilo, da je v Parizu britansko dekle umorilo neznanca, s katerim je pod vplivom alkohola in mamil imela spolni odnos, in da je policiji priznala, da je dobila navdih za zločin v umoru iz Perugie.
Britanski Daily Mail pa objavlja razgovor z materjo nesrečne Meredith: »Končno jo bomo lahko vsaj pokopali,« pravi mati, ki pristavlja, da si ne bo dala miru, dokler morilec ne bo kaznovan. »To ni veliko zadoščenje, ampak hočemo pravico za Meredith,« pravi angleška gospa, ki ne zgleda preveč prepričana v uspeh italijanske preiskave, britanski mediji pa so na splošno poudarili počasnost italijanskih sodnih postopkov.
Sergij Premru
8	Sobota, 1. decembra
2007
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
od leta 1904
GOSTILNA
boljunec - Zaključno srečanje v okviru programa Agenda 21
Občina Dolina pripravlja
načrt za upravljanje Doline Glinščice
Odbornica Stravisi: Načrt občinske uprave mora prevladati nad drugimi načrti za zaščitena območja
Razvojno-ohranitveni načrt, ki ga bo Občina Dolina izdelala za upravljanje Naravnega rezervata Doline Glinščice, mora v dolinski občini prevladati nad normativi, ki urejajo zaščito na evropsko pomembnih območjih (it. kratica Sic) in območjih s posebno zaščito (-Zps). To je stališče, ki ga namerava Občina Dolina, sklicujoč se na zakonodajo odločno zagovarjati pri deželni upravi. Na tem področju je namreč nujna jas nost. Gle de na dej stvo, da je Ob či na Dolina na osnovi dogovora z deželno upravo pristojna za upravljanje rezervata, je navsezadnje naravno, da je na občinskem območju veljaven načrt občinske uprave. Dežela FJK je med drugim za upravljanje rezervata posredovala občinski upravi 500 tisoč evrov, medtem ko dokončnega načrta za upravljanje območij Sic in Zps še ni izdelala.
Cilje občinske uprave je napovedala občinska odbornica za okolje Laura Riccardi Stravisi na srečanju, ki ga je dolinska občinska uprava priredila v četrtek zvečer v gledališču F. Prešerna v Boljun-cu v sklopu lokalnega programa Agenda 21. To je bilo zaključek prvega dela lokalne Agende 21 oz. procesa, ki ga je občinska uprava sprožila v začetku leta, potem ko je postala upraviteljica rezervata Doline Glinščice. V tem okviru so se odločili, da mora biti prvi korak izdelava načrta za vzdrževanje in razvoj Doline Glinščice (it. PGS). Najboljši način za to je bilo v postopek vključiti ljudi. V ta namen so priredili vrsto srečanj z občani po vaseh, ki jim je sledilo tudi srečanje s srenjami. Na zadnjem zasedanju v Boljun-cu so predstavili zamisli in zahteve (zbrane so v zapisnikih, ki so na razpolago vsem), ki so jih zbrali v tem obdobju in ki bodo osnova za izdelavo smernic, na katerih bo slonel načrt PGS. Smernice bo izdelala pristojna tehnično-znanstvena komisija, ki jo je v ta namen ustanovila dolinska občinska uprava in v kateri so tudi trije deželni funkcionarji. Za dokončni načrt bo občinska uprava pripravila ustrezen razpis, komisija pa bo nadzorovala, da bodo pri pripravi načrta smotrno usklajevali smernice in zakonodajo in da ga bodo nato pravilno izvajali.
Pravo delo se torej začenja zdaj, je povedala Premolinova na srečanju, na katerega so bili prvič vabljeni predstavniki
O Dolini Glinščice se je zvrstilo veliko srečanj in vsa so bila dobro obiskana
kroma
športnih združenj in kulturnih ter stanovskih organizacij. Zato bodo že januarja ustanovili forum, na katerega so vabljeni še zlasti nosilci interesov, trgovci in sploh vsi občani, je poudarila županja in prepustila besedo občinski odbornici za okolje Lauri Riccardi Stravisi, kije podala obračun dosedanjih srečanj v posameznih zaselkih in s srenjami. Predstavniki srenj so izrazili zaskrbljenost še zlasti zaradi trenutno predvidenih vinkulacij in v tem smislu zahtevali jasna pravila (še posebno glede odškodnin), manj birokracije in ponovno perimetracijo zaščitenih območij. Občina popolnoma soglaša z zahtevami srenj, je dejala Stravisijeva, in bo z njimi seznanila vse pristojne dejavnike. Na srečanjih z občani pa je prišlo do izraza vprašanje, kako izkoriščati naravno dediščino in obenem ohranjati značilnosti območja. Dalje so prišle na dan zahteve po izboljšanju dostopnosti do rezervata in po spoštovanju okolja ter sploh izrazita želja po soudeležbi in delitvi rezultatov v prihodnosti.
Aljoša Gašperlin
prometna policija - Ob 60-letnici
Slovesnost obeležili s še večjo angažiranostjo
V torek je prometna policija praznovala 60-letnico ustanovitve. Bodisi v torek kot naslednjega dne so se agenti še dodatno angažirali pri preventivni dejavnosti na cestah, ki žal še kljub poostrenim kaznim, kontrolam, raznim informativnim kampanjam in podobno še vedno terjajo visok krvni davek.
Samo prometna policija iz Trsta je v omenjenih dveh dneh naložila 32 glob zaradi kršenja prometnega zakonika, poleg tega je odvzela 6 vozniških dovoljenj, 4 prometne knjižice in 108 točk na vozniških dovoljenjih.
Pri Sacchetti so mu zaplenili mreže in ribe
Posadka izvidniškega čolna pristaniškega poveljstva je včeraj okrog 6. ure zalotila ribiški čoln, ki je pri Sacchetti namestil okrog 400 metrov dolgo mrežo. Verjetno so ribiči računali, da jih ob tisti uri, ko je še tema, ne bo nihče opazil ali pa, da kontrola nekoliko peša. Na tistem območju, znotraj pristanišča, je ribarjenje prepovedano, zato so poveljniku zaplenili mrežo, ribe pa so odvrgli v morje, saj so bile še žive.
dolinski občinski svet - Rebalans proračuna 2007
VALERIA
odprti vsak dan od 11.00 do 22.00
Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204
dogovor
Pokrajina in EZIT usklajujeta trg dela
V palači Galatti je prišlo včeraj do podpisa dogovora med tržaško pokrajinsko upravo in ustanovo za upravljanje tržaške industrijske cone EZIT. Na podlagi tega dokumenta bodo ustanovili decentralizirano informativno točko za zaposlovanje, ki bo nudila storitve tako podjetjem kot posameznikom, ki iščejo zaposlitev. Cilj dogovora je skratka uskla di ti pov pra še va nje po za -poslitvah in delovne ponudbe v industrijskem sektorju.
Pokrajinska odbornica za delo Adele Pino je razložila, da se omenjeni ustanovi zavzemata za spodbuditev modernega, prozornega in učinkovitega trga dela. »S pogledom na to smo si zamislili decentralizirano informativno točko, kjer bodo ponujene storitve lažje dostopne tako za podjetja kot za občane« je pristavila. Dogovor temelji na skupni viziji, ki predvideva stalno izmenjavo informacij, izkušenj in znanja. Za promocijo novega urada bo odgovorna tržaška pokrajinska uprava, ki bo tudi izdala brošuro o sredstvih za ponovno zaposlovanje delavcev, namenjeno podjetjem: v njej bodo podrobno opisani vsi ukrepi pokrajinskega odborništva za delo in prednosti, ki jih ima podjetje ob zaposlovanju oseb potom pokrajinskega okenca za zaposlovanje.
Glavni sedež pokrajinskega okenca za zaposlovanje je v palači Galatti na Trgu Vittorio Veneto št. 4, direkcija se nahaja v Ul. S. Anastasio št. 3, decentralizirani sede ži pa so za en krat na Stop niš ču Cappuccini št. 1 (operativni sedež), v trgovskem centru Le Torri d'Europa in na Trgu Duca degli Abruzzi 3. Dogovor med Pokrajino Trst in ustanovo EZIT, ki bo prinesel do odprtja novega okenca, je prvi korak za vzpostavitev mreže stikov, ki mora vključiti različne razrede podjetij in delavcev na celotnem pokrajinskem ozemlju, še piše v tiskovnem sporočilu Pokrajine Trst.
Dolina: 300 tisoč evrov za javna dela
Za športni center in otroško igrišče 100 tisoč evrov - Rebalans odobrila levosredinska večina, medtem ko se je desna sredina vzdržala
Dolinski športni center
kroma
Dolinska občinska uprava je v rebalansu proračuna namenila nekaj manj kot 300 tisoč evrov za številne izredne vzdrževalne vzdrževalne posege, in sicer na županstvu, v športnem centru v Dolini, za občinske ceste, za celotno vodovodno službo, za srednje šole. Manjšo vsoto (1.685 evrov) je namenila kritju stroškov za razna načrtovanja. Rebalans proračuna je bil odobren z glasovi levosredinske večine, medtem ko se je desno-sredinska opozicija vzdržala.
Občinski odbornik za javna dela Igor Tul je nakazal posamezne postavke. Uprava je od skupne vsote 296.685 evrov namenila 100 tisoč evrov za iz red no vzdr že va nje šport ne ga cen tra v Do li -ni. Z vsoto bodo krili gradnjo dveh drogov za namestitev razsvetljave, tako bo nogometno igrišče primerno razsvetljeno, kar bo omogočilo opravljanje treningov v večernih in nočnih urah. Nadalje bodo z delom vsote zamenjali okna, ki so še potrebna korenitih posegov.
Poleg tega bo občinska uprava uredila igrišče za otroke na območju od občinskega spomenika padlim do športnega centra. Županja Fulvia Premo-lin je poudarila, da se je njena uprava že od vsega začetka zavzela za ureditev otroškega igrišča. Starši otrok v vrtcih in osnovnošolcev so izrazili to že-
ljo in uprava jo bo sedaj tudi uresničila. Igrala je že kupila, v prihodnjih mesecih bodo stekla dela za njihovo namestitev in ureditev celotnega obsežnega otroškega igrišča, kjer se bodo lahko otroci prešerno in brezskrbno igrali v lepem, domačem in predvsem varnem okolju.
Izredno vzdrževanje županstva bo vredno 85 tisoč evrov, izredno vzdrževanje občinskih cest 78 tisoč evrov, izredno vzdrževanje celotne vodovodne službe 22 tisoč evrov, izredno vzdrževanje srednjih šol pa 10 tisoč evrov.
Dolinski občinski svet je nadalje razpravljal o resoluciji o trasi visokohitrostne železnice, ki jo je že na prejšnji seji predstavil svetnik Pola za Dolino Giorgio Jercog, a je bila takrat preložena. Vključeni so bili nekateri amandmaji in resolucija je bila včeraj soglasno odobrena. Dokument poziva »županjo, občinski odbor in občinski set naj ponovno določijo predlog trase skupaj s predstavniki deželne direkcije za okolje in italijanskim železniškim omrežjem ter da nujno skličejo zainteresirani stranki.«
Ob koncu seje se je občinska skupščina po občutenih besedah županje Fulvie Premolin z minuto molka spomnila preminulega deželnega svetnika Mirka Spacapana.
M.K.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
9
zgoniški občinski svet - Soglasno odobren pravilnik o sklepanju civilnih zakonskih zvez
Zgonik: odslej poroke tudi v vinoteki
Podaljšana konvencija s KD Rdeča zvezda o upravljanju stavbe občinske knjižnice v Saležu
Zgoniška vinoteka je dobila novo vlogo. Doslej je bila namenjena pokuš-nji vina in drugih domačih proizvodov, v četrtek je uradno postala tudi prostor, namenjen sklepanju zakonskih zvez. Tako je soglasno odločil zgoniški občinski svet z odobritvijo novega občinskega pravilnika za sklepanje civilnih porok.
Zgonik je postal zadnja leta res vabljiv za mlade zakonske pare: tako iz matične občine kot tudi iz drugih okoliških občin, predvsem tržaške. Vse več parov se je zadnji čas odločilo, da stopijo na skupno zakonsko pot prav v tej občini. Letos se jih je poročilo že dvajset; od teh jih je bila več kot polovica (»tri petine«, je ocenil župan Mirko Sar-doč) iz drugih občin. Mnogi so se vzeli v dvorani občinskega sveta, na občini pa so ugo tovili, da se je ze lo pove ča-lo povpraševanje po sklenitvi zakonske zve ze v pro sto rih ob čin ske vino teke.
Povečanje števila porok, predvsem tistih, sklenjenih na podlagi pooblastil matičarjev iz drugih občin, je povzročilo zgoniški občini velike organizacijske težave glede razpoložljivosti prostorov in glede urnikov. Zato se je občinska uprava odločila, da enkrat za vselej zadevo pretrese in jo primerno ure di.
Nastal je tako občinski pravilnik za sklepanje civilnih porok, ki s svojimi osmimi členi ureja zadevo. V njem je zapisano, da se civilne poroke sklepajo v dvorani občinskega sveta, na zahtevo prosilcev pa lahko sklenitev poroke poteka v prostorih vinoteke. Redno se civilne poroke sklepajo med uradnimi urami: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 17. uro. Novoporočen-ca lahko zaprosita za sklenitev zakonske zveze izven uradnih ur in v drugih dneh, za kar pa bodo morali poravnati upravne stroške.
Uporaba prostorov za sklenitev civilne poroke med uradnimi urami je brezplačna za osebe s stalnim bivališčem v občini (vsaj eden od bodočih zakoncev mora biti zgoniški občan). Za poroke izven uradnih ur bo moral par plačati 50 evrov za upravne stroške.
Novoporočenci s stalnim bivališčem izven zgo niš ke ob či ne pa bodo morali plačati 100 evrov za poroke v uradnih urah in 150 evrov za poroke izven uradnih ur in v drugih dneh.
Župan Sardoč je v svoji predstavitvi pravilnika pojasnil, da se pri določanju višine pristojbin upošteva delno povračilo stroškov za osebje in stroškov za
V zgoniški vinoteki odslej tudi uradni prostor za sklepanje civilnih zakonskih zvez
kroma
uporabo dvorane, upravljanja, ogrevanja in elektrike.
Občinski svet je nadalje soglasno podprl podaljšanje konvencije za upravljanje stavbe občinske knjižnice v Saležu s kulturnim društvom Rdeča zvezda. Konvencija bo zapadla konec leta. Župan Sardoč je ocenil, da je bilo dosedanje upravljanje zadovoljivo tako za občino kot za uporabnike, saj je med drugim privedlo do zmanjšanja stroškov. Koncesija je koristna za javnost, »saj deluje društvo na občinskem ozemlju in izvaja kulturne, socialne, vzgojne in rekreacijske dejavnosti brez pridobitniških namenov v korist celotnega občinskega območja s promocijo druženja in sodelovanja«. Konvencija je bila podaljšana za dobo devetih let. Upravitelj bo na lastne stroške poskrbel za upravljanje poslopja in redno vzdrževanje prostorov, izredno vzdrževanje in kritje stroškov za ogrevanje in električno energijo (največ do 6 tisoč evrov letno) pa ostane v breme občine.
Ob začetku četrtkove seje se je občinski svet z minuto molka poklonil spo mi nu de žel ne ga svetni ka Mir ka Špacapana in v Afganistanu ubitega marešala italijanske vojske Danieleja Palladinija.
M.K.
ezuli - Danes v Trgovinski zbornici
Ustanovna skupščina Evropske zveze beguncev
Danes bo v veliki dvorani Tr-go vin ske zbor ni ce v Trstu potekala ustanovna skupščina Evropske zve ze begun cev in izgnan cev, se pravi ustanove, ki bo združevala vrsto organizacij beguncev, izgnancev oz. optantov iz različnih evropskih držav, ki so se konec marca letos na pobudo Unije Istranov srečale na skupnem kongresu ravno v Trstu, ko so tudi podpi sa li osnutek statuta nove organizacije. Kot poudarjajo pobudniki, bo zveza nestrankarska in neodvisna sindikalna organizacija, katere cilj bo združiti različne organizacije beguncev v Evropi od Urala do Atlantika. Taka organizacija bo skušala oblikovati skup no stra tegijo tako na evrop -ski ravni v Bruslju kot v posameznih dr žavah, ki je med in predvsem po dru gi sve tov ni voj ni pri šlo do
preganjanja in, kot pravijo, do izgona celih na rodov. Evrop ska zve za begun cev in izgnan cev bo ime la svoj sedež v Trstu in bo italijanska pravna oseba, istočasno pa bo šlo za eno največjih sindikalnih organizacij, saj bo preko posameznih ustanovnih združenj imela kar 4,6 milijonov članov. Med glavnimi točkami nje ne ga pro gra ma bo zah teva, naj Evropska komisija ustanovi posebno stalno komisijo, ki se bo morala ukvarjati zlasti z vprašanji, vezanimi na vračanje svojčas zaplenjenega premoženja oz. na odškodnine.
Ob koncu zasedanja bodo predstavniki ustanovnih združenj podpisali tudi končno verzijo statuta nove zveze in izvolili njene organe, do go dek pa bodo zao kro žili tudi s tiskovno konferenco.
promocija našega dnevnika - Veliki platati v mestu in okolici
Primorski dnevnik vabi k branju
Geslo propagadne kampanje je Brez Meja-Oltre i confini
Velik plakat Primorskega dnevnika v središču Trsta
kroma
V mestu in v okolici so se v teh dneh pojavili veliki plakati, ki vabijo k branju Primorskega dnevnika. Gre za promocijsko kampanjo, ki jo je oblikovalo podjetje Sintesi, dvojezične plakate pa natisnila tiskarna Graphart. Promocija našega časopisa poteka v sozvočju z naročninsko kampanjo, ki je uprta v politiko odprtosti in sožitja. Eno od gesel te akcije, ki ga najdemo tudi na barvnem plakatu, je Brez meje-Oltre i confini.
Naročninska kampanja, ki se bo končala januarja prihodnjega leta, poteka v skladu z velikimi pričakovanji časa, ki ga doživljamo. Gre predvsem za bližnji padec meje med Italijo in Slovenijo, ki bo temu našemu širokemu prostoru od Trbiža do Milj ter od Kobarida do Pirana odprl velike razvojne možnosti. 21. decembra bo padla administrativna meja med državama, za padec meje v naših glavah pa bo treba najbrž še marsikaj narediti. Primorski dnevnik bo, kot vedno, v prvi vrsti, ko se gre za pravice slovenske manjšine in za uveljavitev sožitja.
Posvet Gramsci in znanost
Danes bo z začetkom ob 9.30 v veliki dvorani Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače v prostorih nekdanjega Narodnega doma v Ul. Filzi 14 potekal celodnevni posvet na temo Gramsci in znanost, ki ga ob 70-letnici smrti znanega italijanskega komunističnega voditelja in misleca Antonia Gramscija prireja Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino v sodelovanju z visoko šolo Sissa, Univerzo v Trstu in medu-niverzitetnim raziskovalnim središčem za gramscijevske študije Univerze v Bariju. Po uvodnih posegih deželnih odbornikov za kulturo in delo, Roberta Antonaza in Roberta Cosolinija, ter predsednice Inštituta Gramsci Marine Pala-dini bo o Gramscijevih razmišljanjih o znanosti in potencialih njenega razvoja govorila vrsta strokovnjakov z različnih področij.
Belliniju voščili srečno pot
Na tržaškem županstvu so včeraj predstavili novo pustolovščino 28-letnega Alexa Bellinija, skoraj 17 tisoč kilometrov dolgo pot po Tihem oceanu med Perujem in Avstralijo. Bellini računa, da jih bo s svojim čolnom preveslal v 10-12 mesecih. Doslej se je peš lotil puščave (leta 2.000) in Aljaske (2002-2003), predlanskim pa je že preveslal Atlantski ocean. Mladenič, sicer doma iz Valtelline, ne skriva težav, ki ga čakajo, od okvar na plovilu do zdravstvenih problemov. Obstaja tudi možnost, da mu zmanjka hrana, če se bo potovanje zavleklo preko enega leta ali pa še se bodo zaloge pokvarile zaradi vlage. Pustolovščina je povezana z dobrodelno pobudo, zbirali bodo sredstva za združenje, ki je aktivno na področju volontariata v Afriki.
O varnosti v bankah
Tržaški prefekt Giovanni Balsamo je včeraj sklicall srečanje, na katerem je bilo v ospredju vprašanje varnosti v bančnih zavodih. Povabljeni so bili direktor tržaške filiale Bance Italie Antonio Sciacca, odgovorni v uradu za varnost proti kriminalu pri italijanskem bančnem združenju Marco Iaco-nis, tržaški kvestor Domenico Mazzilli, pokrajinski poveljnik finančne straže, polkovnik Giorgio Pani ter major Stefano Brighi za pokrajinsko poveljstvo karabinjer-jev. Seveda je bilo srečanje namenjeno tudi predstavnikom bančnih zavodov v pokrajini. S podpisom »protokola za varnost« pa so se banke obvezale za namestitev tehnoloških sistemov in širjenje kulture varnosti, kar naj bi še izboljšalo razmere na tem področju.
V Boljuncu zbiralna akcija v dobrodelne namene
Dolinsko občinsko odborništvo za socialno skrbstvo, v sodelovanju z občinsko skupino civilne zaščite in občinskim združenjem prostovoljnih gasilcev BREG, bo priredilo zbiralno središče hrane in pijače v okviru Božičnega sejma, od 5. do 9. decembra, na trgu v Boljuncu. Prostovoljci in člani občinske uprave bodo zbirali igrače (v dobrem stanju, brez okvar in po možnosti v škatlah); hrano za dolgotrajno uporabo (pakirane malice, riž, testenine in druga vrsta hrane, ki se ne kvari); izdelke za higieno (milo, zobna pasta/ščetka, spužva za telo, razna čistila); oblačila in čevlje za otroke (0-14 let) in odrasle (čista in v dobrem stanju); šolske potrebščine (tudi še delujoče računalnike); zdravila. Vse, kar bodo zbrali, bodo prostovoljci predali fundaciji Lucchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin in združenju »No bombe, ma solo caramelle -ONLUS«. Akcija se bo nadaljuje-vala še ves januar, in sicer vsako sredo med 19. in 21. uro na sedežu občinskega združenja prostovoljnih gasilcev BREG v Boljuncu (tel. 040-8329210).
10
Sobota, 1. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
pedagoški licej slomšek - Pod mentorstvom Irene Pahor
Dekliški zbor posnel cd ploščo s pisanim programom
Zbor redno deluje skozi celo šolsko leto - Na posnetkih so se mlade pevke izkazale
Dekliški pevski zbor pedagoškega liceja A.M.Slomšek je izdal cd ploščo, s katero je kronal posebno uspešno in dejavno delovno obdobje. Zbor redno deluje skozi celo šolsko leto in ima vaje enkrat tedensko med poukom. Na posnetkih so se pevke izkazale s skrbno pripravo in prijetnim podajanjem raznolikega programa cd-ja, ki ga bodo s ponosom lahko predstavljale tudi izven šolskega ali družinskega kroga. Plošča je nastala na pobudo in pod mentorstvom Irene Pahor, ki je prevzela vodstvo dekliške skupine pred petimi leti in nam je ob tej priložnosti z veseljem predstavila ploščo in celotni projekt:
Vse je postalo mogoče s požrtvovalnostjo pevk in njihovo prizadevnostjo; nastopom v šolskem okviru so kmalu sledili nastopi izven šole, na revijah in tekmovanjih, v stalnem stiku z drugimi, tudi italijanskimi šolskimi stvarnostmi. Repertoar se je postopoma širil in s podporo splošnega odobravanja poslušalcev je skoraj avtomatično prišlo do zamisli, da bi posnele ploščo. Pevke so bile navdušene, saj gre za enotno skupino, v kateri vse rade pojejo, tudi same organizirajo stvari in si prve želijo, da bi bila dejavnost vedno pestra.
Kako so pevke sprejele in se pripravile na snemanje?
Zanje je bilo snemanje močna spodbuda. Nismo zvišale števila vaj, ker so vezane na redni pouk, a te so bile bolj intenzivne, konkretne. Pevke so delale z dušo, so odgovorno sprejele projekt. Veseli me njihovo navdušenje, one pa čutijo, da sem resnično prepričana, da zaupam vanje. Pri teh letih jih ne moreš vleči za nos; če prvi ne verjameš v to, nisi pripravljen žrtvovati se in ne najdeš pravega načina podajanja, jih ne pritegneš.
Na programu so slovenske, ruske, neapeljske in irske ljudske pesmi, filmske uspešnice, umetne pesmi Dine Slama na besedila Franceta Prešerna in Srečka Kosovela, s širokim pogledom na raznoliko paleto govoric, kar je gotovo zrcalo določenega vzgojnega projekta.
Nismo posnele celotnega repertoarja, program cd-ja pa je zrcalo našega projektnega delovanja ob različnih prilikah. Nismo profesionalni zbor in si ne moremo privoščiti specifičnega repertoarja, temveč sledimo nekemu pedagoškemu načrtu. Vsaka skladba ima za seboj določeno poglabljanje.
Kako bi označili program s čisto glasbenega vidika?
Pesmi so dvo ali troglasne, z nekaterimi prehodi v štiriglasju, nekatere so a cappella, druge ob spremljavi članic zbora, flavtistke Sare Bembi, horni-stke Jasne Komar in pianistke Petre Grassi.
V nobenem primeru vam ni bilo treba črpati »delovne sile« z drugih področij.
Vse je nastalo v lastni režiji, tudi grafično podobo smo izdelali v našem krogu, snemanje pa se je odvijalo na naši šoli. Zadružna kraška banka je omogočila izid plošče in ima že na razpolago več izvodov za svoje stranke. Hvaležni smo tudi tiskarni Graphart, ki je velikodušno prispevala s tiskanjem ovitkov.
Kako gledate na to »zvočno sliko« opravljenega dela?
Ne gre samo za spomin ali dokument. Prepričana sem, da je nastalo nekaj pomembnega v samem delovnem postopku, da je bila iz vseh vidikov poučna življenjska izkušnja. Nobena od pevk ni vedela, kaj pomeni snemati ploščo; med njimi se je sprožila pozitivna energija, vsaka si je prizadevala, da bi bil rezultat čim boljši. Same so se med sabo spodbujale in mi ponujale dragoceno podporo ter lepo zadoščenje.
Rossana Paliaga
sveti ivan - Praznično leto ob 150-letnici posvetitve cerkve
Jutri božični sejem
Potekal bo v Marijinem domu od 11. do 13. ter od 15. do 18. ure - Vrsta drugih pobud
Župnijska skupnost pri Sv. Ivanu v Trstu je junija vstopila vjubilejno leto, ki se bo zaključilo naslednje poletje: skupnost se namreč spominja posvetitve župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika, do katere je prišlo 27. junija 1858. Za ta okraj je to pomembno slavje, saj je večja cerkev nadomestila srednjeveško cerkvico sv. Ivana in Pelagija (t.i. »staro cerkvico«), obenem pa je nov cerkveni objekt podčrtal čedalje važnejšo gospodarsko vlogo Sv. Ivana v razvijajočem se Trstu in vse vidnejšo prisotnost Slovencev v družbenem tkivu, saj so domači obrtniki in podporniki okrasili notranjost cerkve in s tem zapustili trajno sled.
Da bi čim lepše proslavili pomembno obletnico, so se Svetoivančani odločili za vrsto pobud: prva bo stekla že
jutri, ko bo na sporedu božični dobrodelni sejem: lepa skupina svetoivanskih otrok in odraslih župljanov je namreč pripravila vrsto predmetov, od lepih božičnih voščilnic in okraskov do okusno pletenih ali vezenih delov oblačila. Zraven si bo mogoče nabaviti tudi koristne torbe iz odpornega blaga. Nekateri so sodelovali tudi s pripravo peciva in ljubkih daril. Vse to bo na razpolago v Marijinem domu (od 11. do 13. ter od 15. do 18. ure), kjer bodo otro ci tudi pokazali, katero božično pesmico so se naučili in kaj so ustvarili pod skrbnim mentorstvom prizadevnih župljanov, predvsem gospe Ide Klarič in gospe Boži Kocijančič.
Jubilejno leto Svetoivančanov se bo nato nadaljevalo v znamenju krožkov, v katerih se bodo zbirali župljani za klepet,
ročna dela, ogled filmov, ter glasbenega doživetja, saj bo Sv. Ivan gostil pevce zbora Hrast iz Doberdoba: njihov nastop bo oplemenitil božični čas, odvijal pa se bo 22. decembra v cerkvi.
V naslednjem letu bo slavje doseglo višek: predstavili bodo publikacijo o svetoivanski cerkvi, otvorili bodo razstavo starih slik in dokumentov o tem okraju, prisluhnili koncertu zbora Ave iz Ljubljane in seveda počastili farnega zavetnika s tradicionalno procesijo.
Pri Sv.Ivanu se torej obeta bogato jubilejno leto: vsi prijatelji in znanci so seveda lepo vabljeni, da se udeležijo prireditev. Prva, dobrodelni sejem, je na sporedu že jutri: obiskovalcem prav gotovo ne bo žal, da bo del nedeljskega popoldneva preživel v prijetni družbi. (zn)
milje - Otroci
Gledališče odskočna deska za znanost
Da je treba otroke uvajati v gledališče že v mladih letih, so prepričani tudi v miljski občini, zato bo tudi letos domače gledališče Verdi prizorišče številnih gledaliških predstav in pobud za naše najmlajše.
Od 7. decembra do prihodnjega 6. maja bo znova zaživel projekt »Milje - gledališče - šola«, ki ga vodi Barbara Negrisin. Obsegal bo devet dopoldanskih predstav za otroke, osnovnošolce in učence nižjih srednjih šol, ki bodo letos v celoti posvečene znanosti. Miljska občina si namreč vse bolj prizadeva, da bi bili vsi prebivalci in torej tudi otroci aktivno soudeleženi pri razvoju Milj, ki se jim bodo predstavile kot velik laboratorij na odprtem, nekakšna izobraževalna šola v naravi in jim bodo nudile pravzaprav prvi stik z biologijo in morsko arheologijo. Šole bodo tudi aktivno vključene v dogajanje v zvezi z zaščito in spoznavanjem teritorija in okolja nasploh: z ladjo - šolo bodo pluli po zalivu, obiskali bodo onesnažena območja, tako na kopnem kot na morju in spoznavali inovativne tehnike.
V sodelovanju s Pokrajino Trst, Deželo FJK, sosednjimi občinami, s tržaško univerzo in raziskovalnim centrom pri sinhrotronu bo miljska občina v naslednjih mesecih otrokom postregla tudi s kakovostnimi predstavami, ki bodo segale od matematike (predstava »Numerino« za najmlajše ali »3-x3=10« za osnovno in srednješolce), mimo astronomije (»Per un attimo« o raziskavah Margherite Hack ali »Melania non dorme mai... Viag-gio nell'astronomia«), do seveda ekologije (»Il bambino imbottito«), biorazličnosti (»Dez Incredibol«), eksaktnih ved in znanosti (»Frankenstein« v angleškem jeziku). Poleg igralcev bodo o znanosti otrokom »spregovorile« video projekcije, ples, klovni in papirnate lutke.
Letošnja prireditev pa je namenjena tudi učiteljem, za katere so si organizatorji zamislili serijo laboratorijev, v sklopu katerih bodo prišli v stik s sodobnejšimi tehnikami in idejami za vsakdanje poučevanje. Naj omenimo samo tečaj osnovne glasbene pedagogike s plesom in igro ter animacijo in pa gledališko didaktično tehniko.
dolina - Od 11. do 18. novembra je potekala vrsta prireditev ob štiridesetletnici Mladinskega krožka
Ob jubileju korenita pomladitev odbora
Krožek je nastal leta 1967 na pobudo takratnega župnika Albina Grmeka - Nova predsednica je Nicole Plettersech - Priznanje dolgoletnima članoma Radu Štrainu in Zorku Jurjeviču
Jubilejno slovesnost 18. novembra je sooblikovala tudi skupina Kantadore kroma
Med 11. in 18. novembrom je v Dolini potekalo veliko slavje: domači Mladinski krožek je slavil namreč 40-letnico obstoja. Novembra 1967 so pravno ustanovili Mladinski krožek - Circolo giovanile Dolina, ki je imel kot glavni cilj družiti vaško mladino; največ zaslug, da se je razvila dejavnost krožka, je imel takratni dolinski župnik Albin Grmek. Toda praznovanje 40-letnice ni bila samo priložnost za obujanje spominov, ampak je predstavilo nekatere novosti: po mnogih letih je MK doživel korenito pomladitev v odboru in prav prisotnost mladih je v delovanje krožka prinesla nove ideje. Pomlajen odbor sestavljajo: Nicole Plettersech (predsednica), Luka Kocjančič (podpredsednik), Davide Stolli, Rado Štrain, Mad-dalena Mura, Cecilia Kocjančič, Zorko Jurjevič in Fausto Innocenti.
Praznovanja so se začela 11. novembra s tradicionalnim Martinovanjem; glavni del pa je potekal od 16. do 18. novembra. Program je bil zelo raznolik in je bil namenjen širši publiki. V petek zvečer se je občinstvo zabavalo z gledališko pred-
stavo Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta na temo slovenske manjšine in zaščitnega zakona: mladi igralci so se lepo izkazali in prisotni so se zabavali ob smešnih prizorih in vicih, večer pa so zaključile plesalke plesne skupine društva MOSP pod vodstvom Raffaelle Petroni-o.
V soboto so prišli na svoj račun otroci: v prostorih SKD Valentin Vodnik sta nastopila Otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja in dijakinje ter bivše dijakinje 5. razreda pedagoškega liceja Antona Martina Slomška z lutkovno predstavo Deklica, ki je sovražila knjige. Višek praznovanj je bil nedvomno v nedeljo: v nabito polni dvorani Albin Grmek je najprej nastopila vokalno-instrumen-talna skupina Kantadore (Krajevna skupnost Gradin), ki se je predstavila s tradicionalnimi istrskimi pesmimi in glasbili. Po njihovem nastopu so mladi odborniki odkrili nov logo Mladinskega krožka, ki ga je izdelal Davide Stolli, ter nagradili dolgoletna člana MK Rada Štraina in Zorka Jurjeviča. Gesta je predstavila sim-
bolično oddolžitev mladih do starejših, ki že desteletja delujejo v MK. Večer se je zaključil z ansamblom Veseljaki in družabnostjo. Prisotni so si skozi ves teden lahko ogledali fotografsko razstavo o delovanju krožka.
Kot zaključno oceno bi izpostavil dober odziv publike na to pobudo in predvsem trud, ki so ga mladi člani vložili v celotno organizacijo: zanimanje, ki se je ustvarilo okrog Mladinskega krožka, je seveda pozitivno in ta praznovanja so vlila v člane novega elana za prihodnje delovanje.
Posebna zahvala gre društvu Valentin Vodnik, dolinski županji Fulviji Pre-molin, predsedniku Slovenske Prosvete Mariju Maverju, Prosvetnemu drustvu Mačkolje in seveda vsem sponzorjem: pekarni Rosandra, podjetju Sisli, zlatarni Tul, trgovini Martina, podjetju Mingot, podjetju Mocor, podjetju Vip Wash, trgovini Tedesco, Dejanu Kozini, Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini in Slovenski prosveti.
Luka Kocjančič
/
TRST
Sobota, 1. decembra 2007 1 1
palača gopčevic - Ob 75-letnici tržaškega Koncertnega društva
»Zvoki spomina« na preteklo stoletje
Na razstavi vpogled v živahno tržaško koncertno dogajanje
prevozi - Včerajšnja vsedržavna stavka
Nizka udeležba
K protestu je pristopila le polovica delavcev tržaških mestnih prevozov
Z včerajšnjega odprtja razstave v Palači Gopčevic
kroma
Pred petinsedemdesetimi leti je tržaška scena razširila svoje glasbeno obzorje: rodilo se je namreč Koncertno društvo, ki združuje ljubitelje glasbe in se danes lahko ponaša s 1300 koncerti. Ob pomembnem jubileju je tržaško občinsko odborništvo za kulturo v sodelovanju z mestnimi muzeji zgodovine in umetnosti ter s slavljencem v Palači Gopčevic postavilo večjo razstavo »Zvoki spomina«, ki ponuja obiskovalcu pregled nad bogato in razgibano dejavnostjo društva.
Od včeraj je ljubiteljem klasične glasbe na voljo razstava, ki sega od pričevanj prvega koncerta (4. januarja 1933), mimo vinilnih plošč in starih gramofonov, do reklamnih letakov in črno belih fotografij res številnih uglednih glasbenih gostov, ki so se mudili v našem mestu; Backhaus, Arturo Bene-detti Michelangeli, Heifetz, Segovia, Italijanski kvartet, tržaški Trio, Von Karajan s svojimi Berlinerji, Rubinstein, Marian Anderson, Jessie Norman, Modern Jazz Quartett in Swingle Singers so samo nekateri izmed tistih, ki se jih razstava spominja. Sprehod mimo treh razstavnih dvoran ponuja skok v glasbeno sceno preteklega stoletja; v eni dvorani je celo nameščen televizor, ki obiskovalcu postreže z avdiovizualno antologijo najboljših koncertnih posnetkov. Včerajšnjega odprtja so se med drugimi udeležili odbornik za kulturo Massimo Greco, ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin in urednik razstave Stefano Bianchi. Razstavo si bo mogoče ogledati vsak dan do 9. decembra, od 9. so 19. ure). (sas)
solidarnost - Akcija UNICEF
Pigote bodo osrečile otroke
Sodelujejo tudi na Proseku in v Šempolaju
Pigote so punčke, kijih prostovoljke in prostovoljci vsako leto v tem času sešijejo iz cunj, da bi pomagali otrokom najbolj nesrečnih držav sveta. Predbo-žična solidarnostna pobuda organizacije UNICEF je v zadnjih osmih letih baje rešila življenje več kot 700 tisoč otrokom. Pigote ustvarjajo otroci, starši, dedki, vzgojiteljice in učiteljice, ki jih je doletela ta sreča, da se jim ni treba vsak dan boriti za preživetje. Pri akciji sodeluje že nekaj let tudi otroški vrtec na Proseku, medtem ko je Združenje staršev iz Šem-polaja letos prvič zraven.
Kdor bo za nekaj evrov (od dvajset navzgor) posvojil punčko iz cunj, bo pristopil k obširni dobrodelni akciji. Letos bo izkupiček namenjen otrokom iz Gvineje Bissau, zahodnoafriške države, ki zaseda nežlahtno 6. mesto na lestvici najrevnejših držav na svetu. Vsaka posvojena Pigota bo zagotovila cepivo in zdravstvene pripomočke za enega ali več otrok. Vsaka punčka bo rešila mlado življenje.
Pigote bodo naprodaj od 1. do 23. decembra v trgovini COIN, 1. in 2. decembra v trgovskem centru Il Giulia in od 10. do 23. decembra v trgovskem centru Le Torri d'Europa. Ob tem pa gre omeniti, da bodo ročna dela razstavljali in prodajali tudi v otroškem vrtcu na Proseku, in sicer v ponedeljek od 10. do 16. ure. Otroci in vzgojiteljice proseške-
ga vrtca ustvarjajo vsako leto omenjena ročna dela, v ponedeljek pa bodo zbirali tudi prispevke za otroke iz poplavljenih pokrajin Bangladeša.
Vzgojiteljica Betty Starc je v tiskovnem sporočilu pojasnila, da so z lansko prodajo proseških Pigot zbrali 1.500 evrov, za kar si je vrtec zaslužil posebno pohvalo s strani tržaškega sedeža UNICEF. Najbolj pomembno pa je, da je pobuda rešila marsikatero življenje. Proseške punčke (na sliki) nosijo imena s slovenskega koledarja in imena babic, med njimi so Milena, Mirjana, Dora, Frančiška in Mojca. Kreativni otroci so vse do zadnjega zbirali prave barvice, mame pa so s hitrimi vbodi igel krasile krilca za punčke. Domačini pa so vseskozi prinašali kose blaga, klobčiče in čipke, da bi pobuda res uspela.
Združenje staršev šempolajskega otroškega vrtca in osnovne šole Igo Gruden je bilo ustanovljeno pred letom dni, letos pa je z akcijo UNICEF prvič izvedlo dobrodelno pobudo. Tajnica združenja Barbara Drago nam je povedala, da je bilo najprej na vrsti nekaj pripravljalnih srečanj, nakar so otroci in starši šivali punčke doma. V načrtu so imeli 15 Pigot, na koncu so jih izdelali več kot 20, navdušenje otrok pa je bilo veliko. Šempolajske Pigote bodo potovale na prej navedene prodajne točke v mestu.
Medtem ko je včerajšnja vsedržavna stavka prevozov pošteno okrnila cestne, zračne, železniške in pomorske povezave po vsej Italiji, je bilo v Trstu mirneje. Stavka mestnih prevozov je potekala dopoldne in zvečer, udeležba pa ni bila visoka. Po podatkih podjetja Trieste Trasporti je v obeh časovnih pasovih stavkalo le 45 odstotkov delavcev, za sindikate pa 60 odstotkov. Na deželni ravni so sindikati navajali nekoliko višji odstotek udeležbe, med 65 in 70 odstotki, za vse razrede delavcev, še višjega (okrog 80 odstotkov) pa ravno za mestne prevoze.
Čeprav je marsikdo v Trstu dolgo čakal na avtobus (na sliki Kroma), je bilo težav manj kot običajno, to pa tudi zaradi izbire časovnih pasov, saj so popoldne avtobusi redno vozili. Za potnike je bil položaj slabši na železniški postaji, saj so vse deželne vlake izbrisali. Na letališču pri Ron-kah je bilo ukinjenih več letov, stavkalo pa je še osebje za pomoč na cesti, uslužbenci avtocestne družbe in drugi.
Vzroki protesta, ki so ga na državni ravni sklicali vsi osrednji sindikati, so poleg vprašanja pogodb in zaščite dohodkov nekatere postavke finančnega zakona, ki krčijo sredstva za sektor prevozov. Sindikati so zaskrbljeni, ker preživlja ves sektor splošno krizo, Alitalia in družba italijanskih železnic pa predstavljata le najvidnejša primera. Protestniki zahtevajo od vlade konkretne odgovore, ker se bo drugače kriza še poslabšala.
v ponedeljek
Prihaja tradicionalni Miklavžev sejem
Od ponedeljka do sobote bo na Drevoredu XX. septembra zaživel tradicionalni Miklavžev sejem, na katerem bo navzočih 120 razstavljavcev. Letošnja izvedba bo vključevala manjše zabavne in družabne dogodke. Nastopili bodo žonglerji, akrobati in čarodeji, v četrtek pa bo sv. Miklavž ob 16. uri srečal otroke in jim napolnil nogavice z dobrotami. V soboto bo (prav tako ob 16. uri) praznična po-vorka od gledališča Rossetti do Trga Bonifacio, kjer bodo nastopali muzikanti in zastavonoše. Na včerajšnji predstavitvi, katere se je poleg tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj Paola Rovisa ude-le žil tu di sam sv. Mi klavž, so še povedali, da bo uradno odprtje sejma v ponedeljek ob 11.30 na Trgu Bonifacio (na začetku drevo reda).
trg verdi - Včeraj odprli drsališče
Na ledu je lepo
Spretni drsalci in začetniki bodo lahko drsali vse do 6. januarja
Na Trgu Verdi so tudi letos postavili drsališče, kjer se bodo bolj ali manj spretni drsalci in popolni začetniki lahko kosali z ledeno površino vse do 6. januarja. Drsališče je včeraj dopoldne uradno odprl tržaški občinski odbornik
za javna dela Franco Bandelli, prvi pa so stopili na led člani skupine tržaških umetnostnih drsalcev. Takoj za njimi so si obuli drsalke številni mladi (na sliki
Kroma), ki so se kljub pogostim padcem pošteno zabavali.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14
TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3
V sodelovanju s FIGISC Trst
12
Sobota, 1. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
4
IMPROVIZACIJA ME POZNA MEJA
Prireditev v okviru projekta "Mejni dogodki"
ob svetovnemu dnevu boja proti AIDS-u
V soboto, 1. decembra 2007, v prostorih MC Podlaga v Sežani (SLO)
PROGRAM:
16.30: likovne delavnice za mladino na temo preventive In ozaveščanja
21.30: IMPROLIGA (Ljubljana) - TEATRO BANDUS (Trst)
skupna predstava v znamenju gledališke improvizacije in humorja
AAFVG332318 - 3 - 3.2 - 3.2.1 INTERREG IMA ITA/SLO 2000-2006
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 1. decembra 2007
MARIJAN Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 12.53. Jutri, NEDELJA, 2. decembra 2007
BLANKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1011,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (040390898), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
Boljunec (040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom,

Na Opčinah obiščite
Predbožični likovni sejem
prodaja
darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk
V dvorani Zadružne kraške banke
na Opčinah do 9.12.2007 PO PE 10-12,15-17; ob nedeljah 10-12
tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Mt Kino
Sklad Mitja Cuk
vabi ob „Ta veselem dnevu kulture" v Bambičevo galerijo na odprtje razstave akvarelov
SVETLOBNI TRESLJAJI ClaudieRaza
V ponedeljek, 3. decembra 2007 ob 20. uri
Umetnico bo predstavila mag. Jasna Merku
EMOCIJE OB LJUDSKIH ZVOKIH bo na dlatoničnl in klavirski harmoniki priklical mojster Zoran Lupine
Pesmi iz zbirke Claudie Raza Sottili inquietudini 2 bo umetniško podal Aleksij Pregarc
na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja.
DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole danes, 1. in v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) ter v nedeljo, 2. in 16. decembra (od 9.30 do 11.30).
ALCIONE - 17.00, 19.15, 21.30 »Un'al-tra giovinezza«.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Winx - Il segreto del re-gno perduto«.
ARISTON - 17.00 »Tra una virada e l'al-tra«; 20.00 »Il vento fa il suo giro«; 22.00 »Elisabeth - The golden age«.
CINECITY - 14.55, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 14.50, 18.30 »The Nightmare before Christmas«; 15.15, 17.40, 20.00 »La musica nel cuore«; 17.20, 19.45, 22.05 »Nella valle di Elah«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »The Kingdom«; 16.20, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 15.15, 19.55, 22.00 »1408«; 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Matrimonio alle Bahamas«; 17.40, 22.00 »Lezioni di cioc-colato«; 15.00 »Ratatouille«.
EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nel-la valle di Elah«.
EXCELSIOR AZZURRA -
16.00, 18.15, 21.00 »Ai confini del paradiso«.
FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicere«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Le-zioni di cioccolato«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La musica del cuore«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 16.20, 17.20, 18.20 »3D manija«; 15.50, 20.00, 22.00, 00.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20, 23.20 »Ko žogice pobesnijo«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.40, 20.20 »Winx - Il segreto del regno per-duto«; 22.15 »La leggenda di Beowulf«; Dvorana 2: 18.15, 20.15, 22.15 »Milano Palermo - Il ritorno«; 16.30, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 15.50, 17.25, 20.40 »Il diario di una tata«; 19.00, 22.20 »Factory girl«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.20 »Fred Claus - Un fratello sotto l'albero«; 18.15 »Come tu mi vuoi«.
SUPER - 16.00 »Ratatouille«; 17.50, 21.00 »Matrimonio alle Bahamas«; 19.25, 22.30 »Mein Fuhrer - La veramente vera verita su A. Hitler«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.00, 21.00 »Winx - Il segreto del re-gno perduto«; Dvorana 2: 16.00 »1408«; 18.00, 20.00, 22.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioccolato«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel cuore«.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA s
slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, povezana v mreži, so sklicala v ponedeljek, 3. decembra, ob 13. uri kandidate iz ravnateljskih lestvic za podelitev suplenc na osnovnih šolah in vrtcih s slovenskim učnim jezikom na sedežih, dodeljenih do nastopa upravičenega do imenovanja. Dodeljevanje je potekalo na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od četrtka, 29. novembra,
@ Izleti
SPDT organizira v nedeljo, 2. decembra 2007 izlet v »neznano...«. Odhod avtobusa s trga Oberdan bo ob 7.30 in izpred hotela Danev na Opčinah ob 7.45.
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it
0 Prireditve
GKD DRUGA MUZIKA prireja pod pokroviteljstvom občine Zgonik »Novoletno glasbo brez meja«. Otvoritveni večer s skupino Kingston bo danes, 1. decembra 2007, ob 20.30 v Briščikih pod velikim ogrevanim šotorom. Program in informacije dobite na spletni strani www.glasbabrezme-ja.com.
S.D.Z.P.I. iz Trsta, Mladinski center Podlaga iz Sežane in Klub študentov Sežana prirejajo danes, 1. decembra 2007, v prostorih MC Podlaga v Sežani, ustvarjalni dogodek z naslovom »Improvizacija ne pozna meja«. Prireditev, ki bo potekala ob svetovnem dnevu boja proti aids-u, predvideva sledeči spored: ob 16.30 likovne delavnice za mladino na temo preventive in ozaveščanja; ob 21.30 Im-proliga (Ljubljana) - Teatro Bandus (Trst) skupna predstava v znamenju gledališke improvizacije in humorja. Vstop je prost, toplo vabljeni!
RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 2. decembra, na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Juhuhu, gledališče je spet tu« - škratljiva igra z jokom in petjem za otroke v izvedbi Gledališča na vrvici Nova Gorica, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). Po vsaki predstavi bo otroke obiskal sv. Miklavž.
SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 2. decembra ob 17.uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na kulturno prireditev: Srečko Ražem-po-klon prosvetnemu delavcu. Program bodo oblikovali člani SDK Lipa, Iztok Pečar ter MpPZ in MoVS Lipa. Po prireditvi bo otvoritev razstave osebnih predmetov, dokumentov in lastnoročnih zapisov Srečka Ražma in njegovega očeta Hrabroslava. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) vabi v ponedeljek, 3. decembra 2007 ob 19. uri, na nastop učencev glasbene matice Trst-Gorica.
SKLAD MITJA ČUK IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita v torek, 4. decembra 2007, ob 17. uri v dvorano Zadružne Kraške banke na Opčinah na predstavitev knjig »Vas na jasi in druge čudne zgodbe«, avtorice Mar-janke Rebula, in »Dragi Srečko... Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu«, ki jih je zbrala in uredila Tatjana Rojc.
Otvoritev danes, /. decembra ob 20.00
Odprt do 9. decembra - urnik:
ponedeljek - petek 15.30 -18.30 sobota, nedelja 10.00 -13.00
ti Vabljeni! U
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Otvoritev bo danes, 1. decembra, ob 20. uri. Na razpolago bo slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobučevina in še marsikaj. Razstava bo odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Jacubus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo v ponedeljek 3., torek 4. in sredo, 5. decembra od 15.30 do 18. ure Miklavžev sejem ročnih del in knjig; v osnovni šoli v sredo, 5. decembra, ob 18. uri Miklavževanje z nastopom OPS Vigred in ODS Jaka Štoka z igrico »Babica Marmelada«; v Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 15.30 do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«.
H Osmice
BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek.
OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57. Odprta bo do 5. decembra 2007.
OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23.
V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni!
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
13

. m , OBČINA DOLINA
t^V ODBORNIŠTVO ZA KULTURO
v sodelovanju s SKD V. Vodnik in Mladinskim krožkom Dolina
LNovomeška -pomlad
nedelja,
2. decembra, ob 18.30 v cerkvi Sv. Urha v Dolini
Koncert
vokalno - instrumentalnih skupin glasbene šole M. Kozine - Novo mesto
KVARTET HARMONIK
Umetniški vodja: KATARINA ŠTEFANIČ
MANJA SLAK, violina PETRA SLAK klavirska spremljava
ORKESTER HARMONIK
Dirigentka: KATARINA ŠTEFANIČ
PEVSKA SKUPINA PLAMEN
Umetniški vodja: SABINA PIRNAR
71 M


ID Obvestila
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA IN SPD MAČKOLJE prirejata koncert ženskega okteta Lira iz Idrije z naslovom »V pričakovanju božiča«. Toplo vabljeni v nedeljo, 2. decembra 2007, ob 16.00 v župnijsko cerkev v Mačko-ljah.
KD ROVTE - KOLONKOVEC ulica M. Sarnio 27, vabi danes, 1. decembra 2007, ob 19.30 na ogled filma o Baltskih državah »Vilius, Riga, Tallinn, krog s sedmimi križi, + presenečenje«. Posnel ga je Sergio Zoch - Čok ob priliki izleta s Primorskim dnevnikom in potovalno agencijo Aurora. Vabljeni!
PRAZNIK VČLANJEVANJA SIK 2008: Danes, 1. decembra, ob 17.30 se bo v Društveni gostilni na Kontovelu pričelo srečanje, ki ga prireja Stranka italijanskih in slovenskih komunistov. O združevanju vseh levičarskih sil bosta spregovorila sen. Luigi Marino in sen. Stojan Spetič. Predstavili bodo tudi tro-jezično izkaznico Sik. Sledila bo družabnost z glasbo in petjem ob kozarcu vina. Vabljeni!
REVIJA MLADIKA sporoča, daje samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno danes, 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija).
SKD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR iz Boljunca prirejata danes, 1. decembra 2007, ob 15.30 v občinskem gledališču v Boljuncu sestanek za pustni sprevod na Opčinah. Pustno vabljeni!
SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO prirejajo v torek, 4. decembra 2007 ob 18.30, v goriškem Kulturnem domu (ul.Brass) razpravo o vlogi Slovencev v nastajajoči združeni levici pred Glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec naslednjega tedna. Uvedel bo Mario Lavrenčič; zaključne misli bodo podali Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK). Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu združevanje levice.
ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE v soboto, 24. in nedeljo, 25. novembra 2007 bo v baru na Padričah od 8. do 19. ure potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Obenem pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu še danes, 1. decembra od 19. do 20.ure na sedežu Gozdne zadruge na Padričah. Potreben je veljavni dokument.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vljudno vabi na dobrodelni sejem, ki bo v nedeljo, 2. decembra 2007 v Marijinem domu pri sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Urnik: od 11. do 13. ure in od 15. do 18. ure.
Prisrčno vabljeni
na tržaško predstavitev uspešnice ZTT
BLAGOR ŽENSKAM
Alenke Rebula
JANKO PETROVEC bo ob avtorici gostil dr. Manco Košir In mladi umetnici Tanjo Tuta In Jelko Bogateč.
v ponedeljek, 3. decembra 20.30 - SSG Trst
Vstop prost! info brezplačna tel.št. 800 214302
_;_s_
Na razpolago bodo izdelki, ki so jih pripravili svetoivanski otroci in župlja-ni.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 3. decembra, predavanje dr. Sandija Sitarja o izumitelju ladijskega vijaka in pogozdovalj-cu Krasa Josephu Resslu ob 150-letni-ci njegove smrti. Predavanje s projekcijami bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 3. decembra 2007, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159).
SKD VESNA IN OŠ ALBERTA SIRKA iz
Križa vabita v nedeljo, 2. decembra na prireditev »Albert Sirk: 1887-1947«. Ob 10.30 poklon MoPZ Vesna pred Sirkovo rojstno hišo in otvoritev priložnostne razstave. Ob 18. uri bodo večerni program v domu Alberta Sirka sooblikovali učenci OŠ Albrta Sirla, MoPZ Vesna in prof. Jasna Merku.
ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fo-togr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pellegrino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com.
KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) prireja v torek, 4. decembra 2007 ob 19.30 prijetno srečanje s sv. Miklavžem. Radodarni mož, ki vsega sam ne zmore, naproša vaščane, naj ob priliki darujejo čimveč živeža za reveže za katere skrbijo patri frančiškani na Mon-tuci, da bi bolje preživeli božične praznike.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi vse otroke na »Pravljični popoldan« v torek, 4. decembra 2007, ob 15. uri. Otroke čaka majhno presenečenje.
SKD SLAVEC prireja v torek, 4.decem-bra, ob 20.00 v društvenih prostorih v Ricmanjih 3. Večer spominov. Na tretjem srečanju bo o svoji mladosti v Ric-manjih v vojnih in povojnih letih spregovorila gospa Zmagica Lorenzi Bla-žina. Z domačinko, ki je aktivno sodelovala pri rekonstrukciji vasi, se bo pogovarjala Mairim Cheber; primerna pozornost pa bo seveda namenjena vprašanjem s strani prisotnih. Izkupiček večera bodo odborniki tudi tokrat nakazali na račun za obnovo bolnice Franje. Toplo vabljeni.
SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 4.de-cembra 2007, s pričetkom ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, na srečanje s Pinom Roveredom. Pisatelja bo predstavila prof. Cristina Benussi, docentka sodobne italijanske književnosti na tržaški univerzi, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Kopušar.
TPPZ PINKOTOMAŽIČ sporoča, dabo v torek, 4. decembra 2007, ob 20.45 na sedežu v Padričah redna pevska vaja.
OPZ A. M. SLOMŠEK iz Bazovice bo v sredo, 5. decembra 2007, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici priredil Miklav-ževanje. Mali pevci bodo uprizorili Hu-dobina in Potepina. Sodelovali bodo tudi otroci otroškega vrtca Vrabec in OŠ Trubar-Kajuh iz Bazovice. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi v sredo, 5. decembra 2007, od 15. ure do 18.30 na »Sladki popoldan«. Na vrsti bo razstava, pokušnja in prodaja domačih sladic.
SKD TABOR obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za prodajno-razstav-ni Miklavžev sejem, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 3. do 5.de-
KD ROVTE-KOLONKOVEC
Ulica M. Sernio 27
vabi
danes, 1. decembra ob 19.30 na ogled filma o Baltskih državah
»Vilius, Riga, Tallinn, krog s sedmimi križi, + presenečenje«
Posnel ga je Sergio Zoch - Čok ob priliki izleta s Primorskim dnevnikom in potovalno agencijo Aurora.
cembra 2007. Za podrobnejše informacije 040/211923 (Živka, v večernih urah) ali pa lahko pišete na info@skdta-bor.it.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S.Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; email: info@sddsk.org).
ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje v sredo, 5. decembra, ob 17.30 na trgu v Mavhinjah. Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v torek, 4. decembra, od 19. do 20. ure. Vljudno vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali Miklavža.
SKD BARKOVLJE (Ul.Bonafata6)vče-trtek, 6. decembra ob prazniku sv. Miklavža bo inženir Pino Rudež vrtel svoje filme. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni!
SKD V.VODNIK: začeli bomo s tečajem slovenščine. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 6. decembra, ob 19.30 v društvenih prostorih. Za informacije klicati od 13.00 do 14.00 na tel. št.: 338 5722967.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠ IR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni!
SKGZ v sodelovanju s SKD Lonjer-Kat-nara vljudno vabi v petek, 7. decembra 2007, ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Lonjerju na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«.
TA BOR NI KI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zinajda Kodrič, 349-1083843), Opči-ne-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Dolina-Ob-činska telovadnica ob sobotah od 15.--16. ure (Malina Tedeschi, 3494328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Maddalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479).
SKD J. RAPOTEC - Prebeneg prireja v soboto, 8. decembra »Popoldan v pričakovanju Miklavža«. Od 17.30 dale ustvarjalna delavnica-priprava risbic za Miklavža, ob 18.30 glasbena pravljica v izvedbi igralca Danijela Malalana nato pa obisk Miklavža. Miklavževi pomočniki bodo darilca zbirali istega dne od 14.30 do 15.30 v društvenih prostorih. Vabljeni.
OBČINA DOLINA- Odborništvozakul-turo prireja od 5. do 9. decembra 2007 BOŽIČNI SEJEM na trgu v Boljuncu. Prisotni bodo prodajalci predmetov za prosti čas, krajevni proizvajalci in proizvajalci območja Alpe Jadran. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure. Od 16.30 dalje se bodo odvijale prireditve na prostem (glasba, ples, animacija za otroke). Toplo vabljeni!
OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE obvešča cenjene bralce, da bo od danes, 1. decembra dalje delovala s sledečim, zimskim urnikom: torek in sreda od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, četrtek pa od 14. do 17. ure.
SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007.
KMEČ KA ZVE ZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za
predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila.
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina videa pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opči-ne s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10. decembra 2007.
OTROŠKI VRTEC na Proseku vabi v ponedeljek, 3. decembra, od 10. do 16. ure - na dobrodelno akcijo, kjer bomo s prodajo punčk iz cunj zbirali sredstva za nesrečne otroke iz Bangladeša.
SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.de-cembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007.
OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 vse predšolske otroke v otroški vrtec v Devin, da se udeležijo božičnega praznika.
SKD BARKOVLJE (ul.Bonafata6)pri-reja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Vabljeni!
SKD TABOR v decembru vabi od 3. do 5. decembra 2007, med 16. in 19. uro na prodajno-razstavni miklavžev sejem v Prosvetnem domu na Opčinah z nastopom šolskega zbora osnovne šole »F.Bevk« z Opčin; v petek, 7. decembra 2007, od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na obletnico ustanovnega občnega zbora »Bil je 7. december 1967... - Skok v preteklost z misijo na prihodnost« z družabnostjo, glasbo v živo in veliko presenečenj; v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P.Tomažiča in tovarišev.
AŠDSKBRDINA organizirazimovanje v Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni.
Prispevki
Names to cvetja na grob pokoj nih An -tona Pečarja in Antona Ražma daruje Marija Ražem (Tončetova) 25,00 evrov za MePZ Lipa in 25,00 evrov za MVK Lipa.
V	spomin na pokojne vaščane Andreja Križmančiča, Antona Pečarja in Antona Ražma daruje Zelka Križmančič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Ob 1. obletnici smrti tete Lojze Samec vd. Petaros daruje Miranda Ferluga 30,00 evrov za nakup harmonija v cerkvi Sv. Trojice v Krogljah.
Ob smrti brata in strica Antona Pečarja darujejo svojci 50,00 evrov za MePZ Lipa.
V	spomin na sosede daruje Srečko - Fa-gonov 50,00 evrov za AŠD Zarja.
E Poslovni oglasi
DRVA MEŠANA metrska prodam. Tel. 00386-41870716
UPOKOJENA SLOVENKA z večletnimi izkušnjami nudi 24. urno nego-varovanje otrok ali starejših v Gorici (Italija) in za nekaj urno čiščenje -likanje na dan. Ponudbe na tel. 0038631539150
Danes bi moja mama Mila Suban slavila 100 let. V njen spomin daruj e hči Neva 20,00 evrov za obnovo bolnice Franje.
Ob 56. obletnici smrti očeta Romana Pahorja darujeta Sonja in Nadja 100,00 evrov za KŠD Rojanski Krpan.
V	spomin na Oskarja Čoka in Pepija Mi-liča daruje Vanda Čok z družino 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Pepija Miliča darujejo Sonja 25,00 evrov ter Damj an In Elena 25,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na Pepija Miliča darujeta Dragica in Darko 30,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na strica Pepija Miliča daruje Ivan z družino 50,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na našo drago nečakinjo Lauro Maver darujeta Ramiro in Dragica 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin.
V	počastitev spomina sosedov Maria Puriča in Pepija Miliča daruje Stana (Bajta) 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Maria Puriča daruje Danilo Rebula z družino 40,00 evrov za VZS Mitja Čuk.
V	spomin na Antona Ražma darujeta Nives in mama 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Angelo Sancin, Miljota Zobca in Šerva Zobca daruje Drago Ota z družino 100,00 evrov za TFS Stu le di.
0 Mali oglasi
DN EVNA SOBA v domačem stilu, kredenca, klop na vogal, miza in stolice, vse v hrastovem lesu, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 04054390, 040-575145 ali 348-2801144.
KMEČKI TURIZEM SKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 16. decembra, tel. 040 - 229253.
LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste in lesene, prodam po ugodni ceni, nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144.
NUJNO IŠČEMO štiri izkušene cvetli-čarke. Poklicati na tel. št.: 3409676901.
ODBOR FEŠTE ANTIKANE prirejatu-di letos tradicionalni praznik v Pečini. Priskrbljeno bo za točeno pivo in jedi na žaru. Vabljeni vsi!
PO UGODNI CENI prodam avto Fiat 600 Hobby, letnik 2000 s prevoženimi 155.000 km. Telefon: 348-5289453.
PRO DA JAM repo za kisanje. Tel. 040232209.
PRO DAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040-814212.
PRODAM hišovDolinizdvoriščemin vrtom. Tel. št. 040-228390.
PRO DAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrov-ce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529.
V	DOLINSKI OBČINI dajem v najem opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom in delom vrta. Pred vhodom je avtobusna postaja. Tel. št. 339-4484840.
V	NAJEM dajemo trgovino jestvin, dro-gerije in drugega blaga »Mini Market« na Padričah. Info: 040-226161.
ZA SVOJE DRAGE, ki so doma bolni ali onemogli, izkušena bolničarka nudi pomoč na dom v dopoldanskih urah. Tel.: 040-3478895.
âant'Anna
Impresa Trasporti FuneSri
IjF
Pogrebno podjetje ...v Trstu od Četa 1908
-»e**»-
Devin Nabrežina
Nabrežina, 166 Tel. 040/200342
Trst
Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. dellTstria, 129 Tel. 040/830120 Pogrebne storitve od 1450,00€
14
Sobota, 1. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
TOMIZZOV DUH
Tranzicija tranzicije
Milan Rakovac

A

Hrvaška po pravkar končanih parlamentarnih volitvah končuje procese lastne tranzicije v zrelo demokracijo, ali natančneje, zaokrožuje tranzi-cijo tranzicije. Borbena državotvornost in domoljubje, do nedavnega čvrsto v sedlu, sta preprosto presahnila. Premier Ivo Sanader je še nedolgo tega kot domoljubni tribun grmel po Splitu in poveličeval haškega zapornika generala Gotovino; danes Gotovine nihče več ne omenja.
Sic transit transitio tranisitiae (-ako je ostalo u sječanju nešto gimna-zijskog latinskog) - tako prolazi prije-laz prelaska. Jer, dok pišem ove retke, tri dana nakon izbora, još se ne zna ka-da če vjerojatni mandatar Ivo Sanader dobiti mandat od predsjednika republike. Još jučer, to bi bio protokolarni problem, koji se rješava jednim potpi-som i obečanim ministarskim mjes-tom. Ranije još, Tudman bi to presje-kao »dekretom«, kao kad jednostavno nije priznao pobjedu opozicije u Zagrebu!
A sada, zeleno-žuta koalicija od-lučuje hoče li zavladati krščanski modri (zapravo tek blijedoplavi, po-put njihovih »škovacinskih« prediz-bornih uniformi) ili socijalistički cr-veni (u stvari nježno ružičasti, poput slovenskih ljevičara). Hrvatska seljač-ka stranka i Hrvatska socijalno-libe-ralna stranka, povijesni looseri jer su od 2000. kao jake stranke, do danas izgubile ukupno 33 zastupnička mjes-ta, odlučuju tko če formirati vladu: dosadašnji premier Ivo Sanader, ili SDP-ov kandidat Ljubo Jurčič. A to je mislim najbolje što se moglo dogoditi za procese normalizacije države, nacije, politike i društva uopče.
Ali, ne kanim ovdje pisati o samim izborima, o tome čete imati informacije, nego o temi tranzicije. Hrvatska u purgatoriju EU, suočena je sa najstriktnijim procesom učlanjenja (za razliku od Bugarske ili Rumunjske, na primjer!), što mnogi kritiziraju, ali upravo je ta strogost primorala naci-onalnu politiku na istinsku vlastitu pre-obrazbu. I to je samo po sebi pozitivno. Jer, blago rečeno, hrvatski totalni voluntarizam, teško može biti promi-jenjen bez pomoči EU i njenih velikih simpatija za Hrvatsku; uz procedural-no-legitimističnu nepopustljivost.
Najteža pretvorba tek nas čeka; smanjiti korupciju, regionalizirati zem-lju (uz cca 20 posto budgeta za regiju, a ne dosadašnjih 3 posto!), smanjiti ad-ministraciju, smanjiti državnu potroš-nju i inozemni dug (31 milijarda do-
lara - srečom u nesreči dolar pada?!), osigurati prava manjinama i medijima, stabilizirati gospodarstvo...
Jedan od hrvatskih političara ovih dana je rekao da »siva ekonomija« zakida državu za »tri Pelješka mosta«. Pelješki most pred izgradnjom pak imao bi koštati nekih 270 milijuna eu-ra! Taj veliki hrvatski državotvorni« projekt u sebi sažima gotovo sve po-brojane euro-probleme, plus meduna-rodne (sporenje s Bosnom i Hercego-vinom).
Most izmedu kopna, kod Neu-ma, i poluotoka Pelješac tipični je me-galomanski politički projekt dosadaš-nje vlade i HDZ-a. Buduči da BH iz-laz na more formalno dijeli Hrvatsku na dva dijela, još je Tudman bio nau-mio podiči taj most, koji bi zaobilazi-
0	Neum, i uz Pelješac spojio izravnom cestovnom linijom i Dubrovačko pri-morje. Opozicija je oštro protivna, na-pose SDP, vidjevši u mostu još jedno Potemkinovo selo, posve bespotrebnu,
1	užasno investiciju, birokratsku samo-volju i ekonomski nepotizam kojim če se obogatiti projektanti, gradevinari i njihovi zaštitnici...
U tom hrvatskom tranzitiranju, dakako, čeka nas nekoliko vručih ke-stena sa susjedima; poput narečenog mosta za Pelješac, kojem se Bosna i Hercegovina protivi, i u kojem je sklopu izbilo u javnost da razgraničenje na moru ni tamo nije sredeno, kao ni sa Slovenijom na moru ( i ne samo na moru). Ili pak problema sa svim jadranskim susjedima oko primjene hrvatske Ribolovno ekološke zone najavljene za početak 2008. godine.
Hrvatska pomno uči europske lekcije, pa tako dopisnica časopisa »Globus« iz Bruxellesa »denuncira« još nevješte hrvatske diplomate kako se konsultiraju s vještijima poput - srbi-janskih! Hrvatska poput prgavog daka pomalo stječe medunarodnu discipli-nu i novi pogled na vlastitu budučnost. Tako da dubinska, istinska demokratizacija ne ide više u krug »pritisaka« izvana, nego postaje neizbježan put radi vlastitih nacionalnih uvjerenja, interesa, spoznaja.
V tem kontekstu pišem tale današnji tekst, samo domislico tranzicija tranzicije pa lahko razumete tudi kot samoironično. Kajti, običajno me je ob pojmih tranzicija, transparentnost, politično korektno - popadla sveta jeza. No, tudi sam se, skupaj z mojo ljubo Hrvaško, počasi učim, kaj je lepo, korektno in transparentno. Da bi se tranzicija končno že - končala.
pastirček - Mladinska revija je tudi letos na šolskih klopeh
Ob poučni vsebini tudi prostor za razvedritev
Ob tradicionalnih rubrikah se letos oglašajo novi prijatelji
Otroke in učitelje je že pred tremi meseci na šolskih klopeh pričakala mladinska revija Pastirček. S svojo bogato vsebino jih bo spremljala tudi v tem šolskem letu. V svojih uvodnih mislih urednik Marijan Markežič spodbuja mlade prijatelje, naj Pastirčka veliko berejo, naj zanj pišejo in rišejo ter ga sproti polnijo z barvanjem oziroma dopolnjevanjem. Naslovno stran krasi letos risbica učenca 3. razreda osnovne šole Župančič v Gorici Elie Deiurija (na sliki); njegovo veliko pisano ribico je Pastirčkov oblikovalec Walter Grudina še dodatno poživil, tako da vzbuja revija že na prvi pogled dobro voljo in resda pozitivne misli. Zanje sicer poskrbijo tudi igrive pesmi in poučne pripovedke, predvsem pa kvizi, križanke, igre in be sed ne sestavljen ke, ki bodo mar -sikateremu otroku popestrile dan.
Med zvestimi sodelavci je tudi letos Berta Golob, ki bo s pomočjo ilus-tratorke Danile Komjanc povedla bralca v svet cve tic kot sta ci kla ma ali zim -zelen oziroma georgina in krizantema. Na straneh Pastirčka bodo naši najmlajši lahko objavljali svoja SMS sporočila za Jezusa, v katerih mu bodo pošiljali svoje misli, mu povedali, da ga imajo radi oziroma se mu bodo zahvalili za pomoč in za vse, kar jim je stvarnik dal. Iz meseca v mesec bo Bernarda B. predstavila novega nebeškega prijatelja (doslej smo lahko spoznali sv. Mateja ali sv. Andreja), za prikupne ilustracije pa bo poskrbela Paola Bertolini Grudina. Danila Komjanc se bo posvečala tudi najmlajšim in jih s pomočjo Medvedke Metke uvajala v branje in barvanje prisrčnih zgodbic; Mariza Pertot pa bo bralcem v vsaki številki postregla z novo dogodivščino gozdnih škratov Pikca in Pokca ter mačka Mrnjava, njeno pripoved pa bo upodobila ilustratorka Danila Komjanc.
Med Pastirčkovimi bralci je seveda veliko ministrantk in ministrantov, zato se je uredniški ekipi zdelo smiselno, da imajo v reviji svojo stran; na njej bo prostor za bralčeve zgodbe oziroma za posredovanje starih, vendar zanimivih pripovedk. Več prostora si vsakič zasluži tudi Pastirčkova pošta, v sklopu katere se oglašajo malčki od vsepovsod; prijatelju Pastirčku redno pošiljajo simpatične anekdote in pa pisane risbice.
Vsaka številka Pastirčka je navadno opremljena tudi s posebno stranjo, ki vabi malčke naj skupaj zapojejo in zaigrajo. Izredno zanimiva je hkrati rubrika, ki jo najdemo na zadnjih straneh
revije, to je Kar lepo po vrsti, ki s splošnimi vprašanji in svetopisemskim kvi-zom preizkuša znanje otrok, simpatična pa je tudi rubri ka Napake in spa ke, proč!, ki otro kom ponuja serijo besed -nih oziroma slovničnih napak, ki jih morajo sami popraviti. V nadaljevanju pri pove di o treh na potepu pa se bodo bralci podali na izlet v sosednjo Slovenijo. Nezanemarljiva je obenem zadnja stran, ki nosi naslov Pastirček... razvedri in zabava in je tako rekoč posvečena oddi hu na ših naj mlajših. Dru ga-če pa je vsaka številka po svoje posebna, vsaka ponuja prijetno branje kot doslej utrinki spominov naših babic, za katere skrbi Jožica Zniderčič, stran o spoznavanju sveta, slovenskih mladinskih klasikov in pa tista o raziskovanju Sve tega pis ma. ( sas)
verona - Nastop Komornega moškega zbora Karol Pahor
Piranski zbor navdušil občinstvo
Pevci so se udeležili Cecilijanskih dnevov v veronski stolnici - Zbor je nastal šele spomladi, za seboj pa ima že nekaj nastopov
Utrinek s koncerta v veronski stolnici
Pevci Komornega moškega zbora Karol Pahor iz Pirana, ki jih vodi Mario Petvar, so 22. novembra nastopili na tradicionalnih Ceciljanskih dnevih - Settimana Ceciliana - v stolni cerkvi sv. Anastazije v Veroni. Zbor, ki je nastal v letošnji pomladi in ima za seboj nekaj priložnostnih nastopov v domači občini, se je tako prvič predstavil tudi uradno. Piranski pevci so se v Veroni pridružili pevcem tamkajšnjega mešanega pevskega zbora »Coro de I musici di Santa Cecili-a« in skupaj izvedli tehnično zahtevno in umetniško prevzemajočo skladbo Giacoma Rossini-ja Stabat Mater, za kvartet solistov, zbor in simfonični orkester. Zbor je spremljal simfonični orkester S.Stefano iz bližnje Vicenze in štirje solisti pod vodstvom dirigenta Dorina Signorinija.
Koncert v veronski stolnici je pritegnil veliko poslušalcev, ki so uro dolg trud nastopajočih nagradili z dolgim aplavzom. Očitno je poslušalstvo, vešče koncertov klasične glasbe, predvsem naklonjeno repertoarni izbiri domačega zbora. Za »mlad« piranski zbor je bila to vsekakor velika izkušnja in izziv, ki obeta nastanek kvalitetnega moškega sestava v piranski ob či ni.
Irena Cunja
Mittelfest 2008 bo festival prihodnosti
Potem ko je letošnja izvedba Mit-telfesta potekala v znamenju tematik dela in človekovih pravic, bo prihodnja, sedemnajsta izvedba čedajskega festivala, ki bo na sporedu od 19. do 27. julija 2008, posvečena tematiki prihodnosti. Naslov prihodnje manifestacije se bo namreč glasil Graditi čas, izvedba pa bo tudi tokrat slonela na delu Združenja Mittelfest, ki mu bo še naprej predsedoval rektor videm-ske univerze Furio Honsell, medtem ko je umetniški vodja Moni Ovadia, ob podpori Dežele Furla-nije-Julijske krajine, Občine Čedad, Pokrajine Videm, Čedajske banke, Deželnega gledališkega združenja FJK in Furlanskega filološkega društva. Gre, kot piše v sporočilu za javnost, za naravno posledico zadnjega Mittelfesta, saj se je ravno iz razmišljanj o problematikah dela in človekovih pravic konkretizirala tema prihodnosti oz. kakšne prihodnosti in možnosti razmišljati o izgradnji prihodnosti. Po besedah Monija Ovadie želi prihodnji Mittelfest ponuditi razmišljanje o času v njegovih dimenzijah preteklosti, sedanjosti in prihodnosti preko scensko-gleda-liških umetnosti, pa tudi preko srečanj in predavanj, pri čemer bodo predstave zaznamovale tudi nove tehnologije, nova komunikacijska sredstva in nove oblike govora. Odpiranje problematike prihodnosti v času, ko se kot edina dimenzija človekovega obstoja kaže sedanjost s svojo nestalnostjo in negotovostjo glede vrednot, lahko postane izziv, ki utegne dati manifestaciji, kot je Mittelfest, dodaten smisel. Prihodnost, so prepričani organizatorji festivala, je treba graditi predvsem za mlade, ki so odraščali v hipertrofiji sedanjosti, ki zavrača katerokoli dimenzijo, ki ni v znamenju gesla »vse in takoj«.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
15
ljubljana - Slovenski knjižni sejem
Bogata in raznolika bera slovenskih založb v Italiji
Najprej so predstavniki nastopili na skupni novinarski konferenci, nato pa predstavljali obiskovalcem posamezne knjige
»O čem govori vaša knjiga Blagor ženskam?«, sta spraševali najstnici z zamejskim naglasom. »O tem, kako naj imaj o ženske rade same sebe, kako naj skrbijo zase«, je odgovarjala avtorica, ki bo zelo vesela, če bosta njeni mladi bralki svoje komentarje vpisali na avtoričino internetno stran. Pri že tradicionalni skupni stojnici slovenskih založb iz Italije na ljubljanskem Knjižnem sejmu j e včeraj po j poldne poleg predstavnikov Mladike, ZTTja in Novega Matajurja stala tudi Alenka Rebula, avtorica best-selle-rja Blagor ženskam. V Trstu ga bo v ponedeljek predstavila sama Manca Košir, ambasadorka slovenske knjige in promotorka kulture branja pri Sloven cih.
Med knjigami Mladike pa na 23. sejmu vzbuja največ zanimanja Kugy v 1.svetovni vojni mladega tržaškega raziskovalca Enrica Mazzolija, ki je sicer najprej izšel v italijanski verziji, sedaj pa še v prevodu Marije Cenda, ki z osvetljevanjem Kugijeve vojaške izkušnje v letih 1915-1918 pojasnjuje tudi raz lo ge za ra di ka te rih je bil del Ku -gijeve avtobiografije dolgo zamolčan.
Vče raj do pold ne so vse tri za lož -be iz Italije imele tudi svojo skupno predstavitev. Na njej je v imenu ZTTja Martina Kafol predstavila nekaj letošnjih novosti in izpostavila skrb Založništva tržaškega tiska za ohranjanje znanja slovenskega jezika, tokrat s posebnim ozirom na športno izrazoslovje. Vzporedno z njenim nogometnim priročnikom, kjer so zbrani italijanski in odgovarjajoči slovenski izrazi vezani na nogomet je ZSŠDI poskrbel za obsežnejši slovensko-italijanski in italijansko - slovenski slovar športnih
Martina Kafol, Marij Maver in Majda Železnik na novinarski konferenci
foto bobo
Poleg športa je na ZTTjevih policah še poezija - dve novi pesniški zbirki Narine Cernetig in Luciana Mo-randinija, ter nekateri ponatisi: Zora, Nočni cvet in Je več dnevou ku klu-bas, ki j e v 10 letih doživela 5. ponatis in ki se zelo dobro prodaja v Sloveniji, kjer je zadnje čase Kras »zelo in«.
Založba Novi Matajur je na predstavitev povabila največ gostov,
saj je njena urednica Majda Železnik razposlala 100 vabil. Prišli so številni ilustratorji in avtorji, manjkal pa je Vo-jan Tihomir Arhor, starosta galebovih sodelavcev, ki je ravnokar umrl, tako da ni videl svoj e zadnje knjige Kaj medvedek sanja.
Pri založbi Novi Matajur ponavadi pravljice zaživijo v knjižni obliki po predhodnem izhajanju v reviji Galeb. Tako je bilo tudi s Škrobkom ku-
ha, pri roč ni kom za kras ne dob ro te za ustvarjalne otroke in starše, ki bodo z bra njem in pri po ve do va njem lah ko otrokom združili pravljični in kulinarični svet v eno. Ob nakupu knjige dobi vsak otrok plas ti fi ci ran po gri njek, darilo tiskarne Graphart. Poleg še treh novitet je tu še galebov šolski dnevnik, letos posvečen 100letnici skavtizma in stare številke Galeba, ki jih najmlajši obiskovalci odnesejo s seboj. (td)
Brez meje: danes Mladika
Ob priložnosti Knjižnega sejma v Ljubljani bo današnja oddaja posvečena knjižnim novostim, ki jih bo na sejmu predstavila založba Mladika. Gostja Martine Kafol bo urednica pri založbi Nadia Roncelli. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper danes ob 18. uri.


Prsrljični ©©SU
• DANES
DARILCA za vse
od 1 5,00 ure «
JUTRI
BOŽIČNA DELAVNICA
od 1 5.00 ure
V SREDO, 5. 1 2.
MIKLAVŽEVANJE
darifa za vse otroke' ad 15,00 ure
i
NEPREKINJEN URNIK: od fldnefclllii rin snbote 9.00*20.30 - Nedelia 9.30 -5(1.00 Y-i^®			IPERMERCAT0 CON 40 NEGOZi	
	M ON FALCO NE/TRŽIČ kraj San Polo, u!. F			'ocar
1 6 Sobota, 1. decembra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Policisti aretirali dva mlada Novogoričana in zasegli sto gramov kokaina
Drogo sta kupila v Ljubljani, prodati sta jo hotela v Gradišču
Mamilo je bilo vredno 6.500 evrov - Ortolan:»Preprodajalca nista bila začetnika«
Kokain sta kupila v Ljubljani, policistu v civilu pa sta ga nameravala prodati v Gradišču. Mlada Novogoričana, 25-letne-ga S.G. in 23-letnega I.Z., so goriški policisti aretirali prejšnji petek, preiskava pa se je začela v začetku novembra. »Obmejna policija nas je obvestila o mladeniču, ki je pogosto prečkal državno mejo, zatem pa smo mu sledili in kmalu zatem ugotovili, da je preprodajal mamilo,« je včeraj pojasnil vodja letečega oddelka Massimo Ortolan. Po njegovih besedah se je 25-letnemu fantu, ki je zaposlen v novogoriškem podjetju in je tudi zaradi svoje službe pogosto zahajal v Italijo, približal policist v civilu in se mu predstavil kot kupec mamil. Fant je takoj pristal k novemu poslu in se s policistom domenil, da se bosta srečala v Gradišču. »Preprodaja naj bi potekala v občinskem parku, vendar je fant zahteval, da bi se kupčija nadaljevala v javnem lokalu,« je pojasnil Ortolan. Mladenič in policist sta zato vstopila v bar, kjer je Novogoričan postavil drogo na polico, v zameno pa dobil 6.500 evrov. Takoj zatem so posredovali agenti letečega oddelka, ki so poleg mladeniča are-
gradišče - Smrt
Tovornjak
povozil
70-letnico
Včeraj zjutraj je v tragični nesreči umrla Adriana Moret-ton, 70-letna upokojenka iz Gradišča, ki jo je med prečkanjem ceste povozil tovornjak. Do nezgode je prišlo ob 8.30 na državni cesti 351 v Gradišču. Adriana Moretton je cesto prečkala na prehodu za pešce v bližini svojega doma. V istem trenutku je po državni cesti 351 pridrvel tovornjak, kije upokojenko povozil. Na kraju je nemudoma posredovalo osebje rešilne službe 118, za 70-letnico pa ni bilo več pomoči. V Gradišče so takoj prišli tudi goriški gasilci in partulja goriškega poveljstva prometne policije, ki preučuje dinamiko nesreče.
tirali še njegovega pajdaša, s katerim se je pripeljal v Gradišče. Policisti so začetno nataknili lisice tudi mladi ženski, vendar se je za njo kasneje izkazalo, da ni vedela za nezakonite posle dveh mladeničev. Po besedah Ortolana naj bi šlo za češko državljanko, zaposleno v novogoriškem nočnem lokalu, ki je slučajno pospremila prijatelja do Gradišča.
V okviru preiskave so zasegli 107 gramov zelo kakovostnega kokaina, dva noža, dva avtomobila in 45-milimetrski naboj. 25-letnega S.G. so pospremili v goriški zapor z obtožbo uvažanja in preprodaje mamil ter posesti noža, 23-letnega I.Z. pa z obtožbo prevoza mamil in posesti noža. Po besedah Ortolana preprodajalca nista bila začetnika, čeprav ju novogoriški policisti niso poznali. »Mamilo sta prodajala po nizki ceni, saj je treba za isto količino droge v sosednjem Venetu plačati vsaj 7.000 evrov,« je še povedal Ortolan in pojasnil, da je prav nizka cena glavni razlog, zaradi katerega prihaja iz Slovenije v Furlanijo-Julijsko krajino velika količina mamil. »Kar zasežemo, je le delček vsega,« je zaključil Ortolan. (dr)
Vodja letečega oddelka Ortolan z zaseženo drogo
bumbaca
pevma - Domačini se ponovno soočajo s parkljasto nadlogo
Merjasci spet na pohodu
Na Oslavju divji prašiči povzročili veliko škodo na vinogradnih in oljčnih nasadih
Po dobrem mesecu relativnega miru na območju Pevme in Oslavja so te dni merjasci ponovno svojo pozornost usmerili v večje površine teh dveh vasi na desnem bregu Soče. V Pevmi je to opaziti zlasti v predelih, ki jih zaseda deželni park, posledice nočnih pohodov teh živali, saj so obširne površine travnikov razrite, kot da bi tam svoje manevre imeli tanki. Pri tem ne na-stradajo le površine, ki so kot park namenjene sprehodom in rekreacijskim dejavnostim, kajti pod udarom rilcev in čekanov svinj so tudi vrtovi in cvetlič -ne grede bložnjih hiš. Marsikdo ob tem poreče, saj so tudi divje svinje živa bitja, ki pač z ritjem iščejo kaj za pod zob in za preživetje. Škoda, ki jo pri tem povzročajo je minimalna, pravijo. To se-
veda govorijo tisti, ki živijo v mestu in nimajo merjascov v lastnih vrtovih. To so tudi tisti, ki skrivoma v zavetju mraka nosijo v pevmski park polne vreče starega kruha in ostankov hrane.
Povsem drugače pa na prisotnost te nadloge gledajo prebilalci predmestnih zaselkov, ki hočeš-nočeš utrpijo določeno škodo. Velikansko gospodarsko škodo pa merjasci povzročajo zadnje dni na Oslavju. Na to so nas opozorili nekateri domačini, ki so po daljšem času premora, zadnje dni opazili povečano prisotnost ščetinarjev, ki se zjutraj in večer dobesedno sprehajajo po vaških zaselkih. Žal ne gre samo za sprehode in oranje travnikov, kajti v iskanju hrane so izbrali tudi lepo obdelane in negovane vinograde in oljčne nasade. Da
gre za bistroumne živali, je moč iz njihovih sledi razbrati, da jim uspe najti prehode tudi v obdelane površine, ki niso dovolj zaščitene z žicami električnih pastirjev. Do sedaj je bila edinole ta naprava kolikor toliko zanesljiv pripomoček pri obrambi polj in zares katastrofa bi bila, če bi se tudi pastir pokazal za neučinkovitega. Domačin z Oslavja nam je tudi povedal, da je pred dnevi merjasec napadel njegovega psa in mu s ostrim čekanom povzročil hudo rano na vratu. Isti domačin se tudi sprašuje, kakšen konec so napravili razni projekti, ki so jih pred časom kot odrešujoče predstavljali razni pristojni organi. Razburjeno nam je še dodal: »Vse je kot po stari navadi: Tresla se je gora, rodila se je miš«! (vip)
Danespogreb Mirka Špacapana
Danes ob 10. uri bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici pogreb deželnega svetnika Mirka Špacapana. Pokojnikova družina želi, da naj se namesto za cvetje prispevki darujejo v dobrodelne namene, še posebej pa za raziskovalni center CERICOT Onlus (Centro Studi e Ricerche di Cure On-cologiche Territoriali) na tekoči račun Abi 08631 - Cab 12300 - številka 100833768 - Cin W pri bančnemu zavodu Banca di Credito Cooperativo di Manzano s sedežem v ulici Gorghi št. 37 v Vidmu. Z goriške občine so sporočili, da bo danes dopoldne parkirišče za cerkvijo sv. Ignacija na razpolago udeležencem pogreba.
Razveljavili obtožbo
Vodje goriških kriminalistov Carla Lorita ne bremeni več obtožba razkritja uradnih tajnosti v korist združbe raz-pečevalcev mamil. Včeraj je tržaško sodišče omenjeno obtožbo razveljavilo, sicer pa se sodni postopek nadaljuje, saj Lorita še vedno bremenita obtožbi korupcije in prikrivanja kaznivih dejanj.
Poklon Calderiniju
Študijsko središče Antonio Rizzati prireja danes ob 9.30 v dvorani bivše bol-ničarske šole v ulici Vittorio Veneto v Gorici posvet o demokratičnem katolištvu v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga poklanjajo spominu na Bruna Calderinija. Spregovorili bodo poslanec Corrado Belci, duhovnik Ennio Tuni, politik Renato Tubaro in odvetnik Nereo Battello.
Sejem sv. Andreja
V	Gorici bo od danes do ponedeljka tradicionalni sejem sv. Andreja. Vsi vrtiljaki, ki so bili navadno nameščeni na Travniku, bodo letos porazdeljeni v ulicah Ca-dorna, Boccaccio in na parkirišču za pokrito tržnico. Stojnice bodo ob običajnih ulicah zasedale tudi Travnik in odsek korza Italia od Verdijevega gledališča do križišča z ulico XXIV Maggio. Mestni redarji opozarjajo, da bo mestno središče zaprto prometu, v številnih ulicah pa bodo veljale prepovedi prometa. Parkiranje v mestu bo danes in v ponedeljek brezplačno, zato pa parkomati ne bodo delovali.
Comix festival v Tržiču
V	središču Centro giovani na drevoredu San Marco v Tržiču se danes ob 20.45 s spektaklom »Modigliani. Come con-quistai Parigi« začenja Comix festival. Nastopila bo gledališko-glasbena skupina Bateau-Lavoir.
gorica - Ob schengenski širitvi veliko zabave za mlade
Koncerti v središču mesta
Občina pripravlja serijo pobud - Načrtujejo tudi razstavo avtomobilov, o »beli noči« v ponedeljek
Koncerti, razstava avtomobilov, peš cona na Verdijevem korzu, kioski in razne druge pobude bodo 20. decembra, ob priložnosti padca schengenske meje, poživile goriško središče. Trgovci se zaenkrat še niso odločili, ali bodo podaljšali urnik odprtja trgovin, ne glede na to pa bo v centru dokaj živahno. Občinska uprava in druge ustanove namreč vneto pripravljajo program spremnih pobud, s katerimi želijo, da bi se epohalni zgodovinski dogodek spremenil v karseda živahen mestni praznik, ki se ga bodo veselili predvsem mladi.
»Goriške pobude ob vstopu Slovenije v schengensko območje se bodo prepletale s tistimi, ki so že predvidene v programu Praznični december. Med temi bosta na primer tržnica tipičnih italijanskih dobrot iz vseh dežel v ljudskem vrtu in tržnica božičnih daril v spominskem parku,« je na včerajšnjem srečanju s predstavniki nekaterih goriških lokalov povedal vodja tiskovnega urada goriške občine Stefano Cosma. Med drugim je povedal, da bo 20. decembra predel korza Verdi zaprt prometu, pred ljudskim vrtom pa bo razstava Ferrarijev in drugih starih avtomobilov. »Praznovanja se bodo udeležile tudi lepotice, ki bodo drugega dne tekmovale za naslov Miss Alpe-Jadran v deželnem avditoriju, po mestu pa bodo razpršeni kioski s toplo pijačo,« je dejal Cosma.
»V treh ali štirih točkah mesta bodo potekali koncerti, nekatere glasbene skupine pa se bodo premikale po mestnih ulicah,« je med srečanjem s predsedniki vseh krajevnih svetov, ki je potekalo na županstvu, povedal odbornik za kulturo Antonio Devetag, odbornik za mladino Stefano Ceretta pa je dodal: »Načrtujemo osred-
nji koncert na križišču med Verdijevim korzom ter ulicama Diaz in Garibaldi. Če tega prostora ne bo mogoče izkoristiti, bomo koncert organizirali na Battistijevem trgu ali v ljudskem vrtu. Nekateri glasbeniki, na primer skupina Magenta in Giuann Shadai, so se že odzvali. Animacija v mestnem središču se bo začela popoldne, trajala pa bo predvidoma do dveh.«
Še vedno pod vprašajem ostaja pobuda, da bi 20. decembra goriški trgovci podaljšali urnik odprtja trgovin. »Odločili se bomo do ponedeljka. Počakati nameravamo, da občina sporoči dokončen seznam pobud v mestu,« je povedal predsednik zveze ASCOM za goriški okraj Gianluca Madriz in dodal: »V primeru, da bomo urnik odprtja podaljšali, bomo morda lahko tudi skušali privabiti kupce s popusti. Zaenkrat pa je to le ideja.« Madriz je še dodal, da bo 60 trgovcev sodelovalo v tekmovanju za najlepšo izložbo. »Mojstri na področju krašenja izložb, ki prihajajo iz Trevisa, bodo 10. decembra začeli z delom. Žirija bo izbrala najlepšo, 17. decembra pa bo v palači de Bassa slavnostna podelitev priznanj.«
Pozabiti ne gre, da bodo vzporedno s pobudami v goriškem mestnem središču na novogoriški strani in ob meji potekali dogodki, o katerih smo že poročali. V novogoriški športni dvorani bo ob 21. osrednja prireditev s komično igro La prepustnica, ob 20. uri pa se bodo v Rožni dolini že začeli koncerti. Ob 23. uri bo na vrsti prižig lučk na trgu dveh Goric, kjer bo vzdušje popestrila glasba, ob polnoči pa bosta župana Romoli in Brulc dvignila zapornice mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Nato ju bosta na mejnem prehodu pri Erjavčevi pričakala Boris Kobal in Maurizio Solda v vlogi policistov. (Ale)
gorica - Od danes do nedelje Regalo Ruralia
Sejem dobrot
S svojo stojnico prisotni tudi trije doberdobski agriturizmi
Na sejemskem razstavišču v ulici Della Barca v Gorici bo od danes do ponedeljka potekal sejem tipičnih enogastronomskih dobrot Regalo Ruralia. S svojo stojnico bodo drugo leto zapored prisotni tudi trije doberdobski agriturizmi Kovač, Štolfa Maria in Pri Cirili, ki bodo obiskovalcem nudili pršut, salamo, pan-ceto, domač kruh, potico, jabolčni zavitek, vino in druge dobrote. Doberdobci bodo na ogled postavili tudi razstavo fotografij s kraško motiviko, ki so jih posneli Karlo Ferletič, Damiana Ota, Marino Černic, Boris Frandolič in Luigi Felcher. Sejem Regalo Ruralia bo vse tri dni odprt med 10. in 20. uro, vstop pa bo prost.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
17
gorica - Razgovor z Dimitrijem Volčičem in Milanom Kučanom v priredbi konzorcija Slovik
Integracija, ključni problem preteklosti in prihodnosti Evrope
Ugledna in izkušena gosta obnovila pot, ki jo je Slovenija prehodila od konca druge svetovne vojne do predsedovanja EU
Zgodovina je večkrat pokazala, da je integracija na različnih ravneh, ki presegajo gospodarsko področje, ključnega pomena za obstoj večnacionalnih skupnosti. Nauka iz preteklosti se bo morala po mnenju prvega predsednika RS Milana Kučana in dolgoletnega dopisnika državne mreže RAI, senatorja in evropskega poslanca Dimitrija Volčiča strogo držati tudi EU, če želi preživeti: bistvena vloga v tem procesu pripada malim državam, kot je Slovenija, in Evropejcem samim.
Priložnost za pogovor o ključnih dogodkih evropske in slovenske zgodovine ter o novih izzivih je ponudilo srečanje v nabito polni dvorani goriškega Kulturnega doma, ki ga je včeraj za tečajnike in javnost priredil slovenski izobraževalni konzorcij Slovik. Gosta večera sta bila Kučan in Volčič, ki sta velike preobrate, o katerih je tekla beseda, doživela na lastni koži, čeprav iz različnih zornih kotov. Srečanja so se med drugimi udeležili tudi slovenski konzul v Trstu Jože Šušmelj, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič, predsednik Mladinske Iniciative pri SKGZ David Peterin in župan Nove Gorice Mirko Brulc, kije priložnost izkoristil, da je na praznovanje ob schengenski širitvi v novogoriški športni dvorani povabil tudi ugledne goste in publiko.
Razpravo je vodil predsednik Slovi-kovega upravnega odbora Boris Peric. S Kučanom in Volčičem je obnovil pot, ki jo je Slovenija prehodila od konca druge svetovne vojne do predsedovanja EU. Govor je bil o nastanku slovenske državnosti, ki sega po Kučanovem mnenju v leto 1918, ko je nastala Kraljevina SHS, Volčič pa je spregovoril o revolucijah in epohalnih spremembah, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja zajele države vzhodnega bloka. Dlje se je zaustavil pri Gorbačovovi figuri in opisal tudi politiko današnje Rusije, ki se ponovno uveljavlja kot velesila. »Putin očita Gorbačovu, da je za prenizko ceno prodal vzhodno Evropo. Ruski predsednik se sklicuje na rusko tradicijo in simbole: v pomanjkanju ideologije gradi svojo bodočnost na ovrednotenju nacionalne zavesti,« je povedal Volčič in nadaljeval: »Danes doživlja Rusija po zaslugi svojih energetskih virov močan vzpon in pričakovati je, da bo še naprej rasla.«
S splošnejše slike je pogovor prešel na vzroke razpada Jugoslavije. »Jugoslavija je enostavno preživela svoj rok trajanja. Izginili so namreč integracijski faktorji, ki so utemeljevali njen obstoj. Ekonomskih protislovij znotraj federacije ni bilo mogoče rešiti: ideološki problem je bil ključne-
podgora - Jutri
Na potezi šest mladih ustvarjalcev
Zveza slovenskih kulturnih društev in kulturno društvo Paglavec vabita na sedež KD Paglavec v Podgori jutri, 2. decembra, med 10. in 13. uro na predstavitev šestih likovnih ustvarjalcev s svojimi povsem različnimi zamislimi in proizvodi. Pobuda sodi v niz drugačnih srečanj in razstavljanj z naslovom Ustvarjalnost 2007. Mitja Rupel bo prikazal vrsto ikon o mitih postindustrijske dobe z naslovom REICH 23; Tanja Curto bo predstavila nenavadne in prijetne fotografske barvne občutke; Petra Pavšič bo razstavljala karikature obrazov; Rebeka Bernetič vabi na ogled svoje tokratne pripovedi; domačin Mitja Morgut bo prikazal inštalacije, kijih oblikuje in gradi; Clau dio Co lus si bo iz pre hram be -nih snovi pripravil dve okrasni torti, obiskovalci bodo priče njunemu izginotju. Dogajanja bodo popestrili glasbeni vložki.
Fotografski utrinek z včerajšnjega srečanja v Kulturnem domu
bumbaca
ga pomena. Seveda to še ne pomeni, daje morala razpasti na tak način,« je ocenil Kučan. Gosta sta obdelala problematiko Balkana in vlogo, ki jo bo lahko Slovenija odigravala na tem področju v obdobju svoje predsedstva EU. »Daytonski sporazum je propadel. Pravega miru na Balkanu verjetno ni mogoče niti doseči. Najvišji cilj je tem trenutku konec streljanja,« je povedal Volčič. »Menim, da je bila Slovenija v času, ko se je osamosvojila, dober poznavalec Balkana, sedaj pa trditev le delno drži,« je ocenil Kučan in dodal: »Slovenija v času predsedovanja seveda ne sme dvigniti rok, rešitev pa je še zelo daleč.« Pogovor je nato segel na področje evropskih mehanizmom, v osredje pa so pri tem prišle pomanjkljivosti EU. »Vse države EU skušajo ohraniti svojo suverenost. Če se želi z zgolj ekonomsko povezane enote razviti v pravo politično skupnost, bo morala narediti še mnogo korakov naprej,« meni Volčič, Kučan pa je zaključil: »Usoda EU je v rokah Evropejcev. Upajmo, da ne bo kot naivna junakinja grške legende, ki jo je zapeljal Zeus preoblečen v bika.« (Ale)
zadružna banka doberdob in sovodnje - Praznovanje
Koledar ob stoletnici
Poslikal ga je akvarelist Miklavec, predstavili ga bodo v petek - Septembra osrednja prireditev
Zadružna banka Doberdob in So-vodnje bo prihodnje leto praznovala stoto obletnico. Prva pobuda v okviru praznovanj, ki jih bo zavod priredil prihodnje leto, bo objava zanimivega koledarja, ki ga bodo krasili akvareli slikarja Marjana Miklavca. Njegova dela in koledar bodo predstavili v petek, 9. novembra, na sedežu društva Jezero v Doberdobu, kjer bo o Miklavcu spregovoril umetnostni kritik in novinar Jurij Paljk.
Slikar Marjan Miklavec iz Sežane je gotovo eden vidnejših kraških slikarjev. Za svoje delo je prejel 16 nacionalnih nagrad. V slogu poetičnega realizma slika značilno kraško pokrajino, s poudar-
kom na arhitekturi in etnološki dediščini starih obrti. Za svojo pripoved je namenoma izbral akvarelne barve, ker z njimi najraje opisuje svoja doživetja. Mnogo časa je posvetil kraški pokrajini v odkrivanju starih avtentičnih in zgodovinskih zapisov v sliki in besedi. V veliki želji, da bi v slikarskih podobah ohranil in obudil kulturno dediščino svoje dežele, je postal v tej vlogi svojevrsten kronist.
»Oba zavoda, iz katerih je nastala naša banka, sta bila ustanovljena leta 1908, zato bomo prihodnje leto ovrednotili visoki jubilej z vrsto pobud. Med iniciativami je koledar, ki ga je poslikal Miklavec. Z akvareli je realistično upo-
dobil kraje, kjer naša banka deluje, in sicer tržiško in goriško območje ter obmejni del Slovenije,« je povedal ravnatelj zadružne banke Doberdob in Sovodnje Savo Ušaj. »Ob koledarju nameravamo v teku prihodnjega leta prirediti več priložnostnih pobud, osrednja prireditev pa bo potekala septembra. Organizirali jo bomo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici, oblikovanje kulturnega programa pa smo poverili režiserki Vesni Tomsič,« je pristavil Savo Ušaj. Vodstvo Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je po njegovih besedah določilo, da bo osrednje praznovanje potekalo v tretjem vikendu septembra. (Ale)
gorica-štandrež - Gostovanje kulturnega društva Gledališče na vrvici iz Nove Gorice
Gledališka umetnost po meri otrok
Skupina mladih igralcev, ki jih vodi režiser Emil Aberšek, je obiskala osnovni šoli Oton Župančič in Fran Erjavec
Juhuhu, gledališče je spet tu je naslov navdušujoče gledališke igre Emila Aberška, ki so jo včeraj za učence slovenskih osnovnih šol Oton Župančič v ulici Brolo in nato tudi za otroke šole Fran Erjavec v Štan-
drežu uprizorili igralci kulturnega društva Gledališče na vrvici iz Nove Gorice. Srečanje z gledališko umetnostjo je priredila Zveza kulturnih društev Nova Gorica v okviru projekta Po poteh ljubiteljske kul-
Učenci šole Župančič(levo) in igralki novogoriškega gledališkega društva (desno)
bumbaca
ture od Vipave do Gorice. Člani gledališkega kulturnega društva iz Nove Gorice, ki so goriške in štandreške otroke prevzeli s poskočno igrico, so mladi fantje in dekleta, predvsem dijaki srednjih šol. Njihov
cilj je ustvarjanje za otroke in mladino, kar jim prinaša veliko veselja in užitka. Delujejo pod vodstvom predsednika, režiserja Emila Aberška, pomagajo pa jim priznani ustvarjalci in izkušeni tehniki.
18
Sobota, 1. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Društvo zahteva ovrednotenje železniških objektov
Kurilniška remiza bo ohranila svojo vlogo
Na podlagi lokacijskega načrta novi lastnik ne sme uničiti tehničnega spomenika
Člani društva za Bohinjsko-goriško progo, ki mu predseduje Bernard Bratož, so zaskrbljeni glede nekaterih objektov nekdanje železniške infrastrukture; gre predvsem za nekdanjo kurilnico za parne lokomotive oziroma objekte za vzdrževanje in obračanje parnih lokomotiv. »Kljub povečevanju števila voženj muzejskih vlakov namreč grozi, da parnih lokomotiv v Novi Gorici ne bo več mogoče obračati in ustrezno opremljati, kar bo pri vožnjah muzejskih vlakov povzročalo precejšnje težave in dodatne stroške,« opozarjajo v društvu. Gradbeno podjetje Primorje je namreč del zemljišča, ki je namenjen trgovinski dejavnosti prodalo drugemu kupcu, zato se v društvu bojijo, da bi novi lastnik v objekt kurilniške remize umestil vsebine, ki ne bi upoštevale narave objekta, zaščitenega kot tehnični spomenik.
Ajdovsko podjetje Primorje je namreč od Slovenskih železnic pred letom dni kupilo 100.000 kvadratnih metrov zemljišča ob železniški progi, tik ob meji z Gorico. Tam bo zraslo »novo mesto«, imenovano Majske poljane s stanovanjskim in trgovskim središčem, igrišči in športnimi objekti. Pred kratkim pa je Primorje našlo investitorja za trgovsko poslovni del Majskih poljan, ki vključuje tudi objekt kurilniške remize in mu ta del tudi prodalo. Na omenjenem območju bo tako zraslo trgovsko središče Supernova. »Žrtev slabega gospodarjenja slovenskih železnic, ki je prodalo svoj kapital za pokrivanje tekočih izgub je postalo tudi območje novogoriške kurilnice, ki je bilo lani prodano ajdovski družbi Primorje. Žal je zvo-denelo tudi naše upanje v kulturno zrelost in zavest Primorja, saj na naše pobude niso niti odgovorili, pozneje pa smo izvedeli, da so bili objekti kurilnice prodani podjetju iz Ljubljane, ki pa natančnejših informacij o svojih načrtih na tem območju zaenkrat še ne daje. Edina, kije do sedaj pokazala zadostno mero zrelega odnosa, je novogoriška mestna občina, ki je v lokacijskem načrtu določila ustrezne zahteve za ohranitev tehniške dediščine na tem območju,« navaja tajnik društva Matjaž Marušič. V društvu so že večkrat
Parna lokomotiva pred novogoriško železniško postajo
foto k. m.
predlagali, da bi v notranjosti remize uredili tehnično-prometni muzej. Opozarjajo tudi, da v Ljubljani zaradi pomanjkanja prostora na prostem propadajo edinstveni redki primerki parnih lokomotiv z Bohinjske proge, ki bi bili lahko v novo-goriški rotundi dostojno predstavljeni javnosti.
Občinske pogoje morajo upoštevati
Izgleda pa, da je bojazen društva vsaj glede ohranitve remize k sreči odveč, kot pojasnjuje novogoriški župan Mirko Brulc, je novi lastnik kurilniške remize ravno tako zavezan upoštevati lokacijski načrt, ki ga je za tisto območje pripravila občina. Kakšne vsebine so po lokacijskem načrtu predvidene v omenjenem objektu pa pojasnjuje načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor Niko Jurca: »Lokacijski načrt ne določa posebnih vsebin, investitor lahko v objekt vseli karkoli, pogoj, ki ga je občina dala pa je, da se objekt ohrani in obnovi kot tehnični spomenik, da do nje-
ga ostane speljan en tir, po katerem lahko v notranjost remize pripeljejo lokomotive, delovati mora tudi obračališče in vse ostale ključne funkcije. Dejavnost, ki bi jo investitor umestil v remizo, tako ne sme motiti ali preprečiti teh funkcij, vse posege v remizi pa bo investitor moral uskladiti z zavodom za spomeniško varstvo.« Če bo šlo vse po načrtih, se bosta trgovski in stanovanjski del Majskih poljan začela graditi že v prihodnjem letu, poleg tega pa se obeta še sprememba na Prvomajski ulici, ki poteka vzdolž bodočih Majskih poljan. Kot pojasnjuje Jurca, namerava občina na njej urediti tri krožišča, ta bodo potrebna zaradi dostopa do novih objektov, urejanje le-teh pa bo potekalo vzporedno z gradnjo stanovanjskega in trgovskega dela.
Promocija obrodila sadove
Člani Društva za Bohinjsko-goriško progo so pred dnevi ocenjevali tudi stanje in dogajanje na Bohinjski železnici v dobrem letu po praznovanju njene stoletnice. »Ugotovimo lahko, da so bile vse dejavnosti, posvečene jubileju, smiselna naložba v ovrednotenje in promocijo proge. To kažejo tudi podatki o prometu na progi, saj je bil porast zabeležen prav v vseh kategorijah od rednih potniških vlakov do avtovlaka in še posebej muzejskega vlaka, nekoliko pa se je povečal celo tovorni promet. Bohinjska železnica je ogromno pridobila na svoji prepoznavnosti, razvija se celo ideja o njeni uvrstitvi na seznam svetovne dediščine pri Unescu,« se veselijo v društvu. Obenem pa opozarjajo tudi na pomanjkljivo informiranje o ponudbi proge, ki bi po njihovem mnenju moralo obstajati tako v tiskani kot v spletni obliki. »V duhu odpiranja meja in vse večjega čezmejnega sodelovanja pa bi bila izredno dobrodošla uvedba potniških vlakov med postajama Gorica in Nova Gorica ter naprej proti Gorenjski, ki bi predstavljala navezavo na italijansko železniško omrežje s pogostimi neposrednimi povezavami proti Trstu, Vidmu in Benetkam,« so prepričani v društvu.
Katja Munih
Kurilniška remiza
foto k. m.
nova gorica - Pred vrati 8. Pixxelpoint
Čezmejnosti si želi tudi novomedijska umetnost
Prihodnji teden se začenja 8. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint. Med 7. in 15. decembrom bo potekal v Novi Gorici in Gorici. Organizira novogoriški kulturni dom v sodelovanju s partnerji DAMS - goriški oddelek Univerze v Vidmu, Zavodom nein-stitucionalne kulture Masovna in ArtNetLab - društvom za povezovanje umetnosti in znanosti. Letošnja dela bodo nastajala na predpisano temo Zelena puščava.
Pixxelpoint se je v času svojega delovanja uspel uveljaviti kot eden pomembnejših festivalov novomedijske umetnosti v slovenskem prostoru in si obenem izoblikoval ugled tudi v mednarodnem merilu, sporočajo organizatorji. S festivalom želijo približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe računalnika. Pixxelpoint bo potekal tudi na italijanski strani meje, k sodelovanju so Novo-goričani namreč ponovno povabili Univerzo iz Vidma, v okviru katere deluje od-
delek za nove medije. »Čezmejno sodelovanje je izrednega pomena, saj bosta obe mesti tudi v letu 2007 za teden dni postali enotno središče novomedijske umetnosti v širšem prostoru,« sporočajo z no-vogoriškega kulturnega doma. Festival bo tematsko obarvan, vsa dela bodo sledila osnovni temi z naslovom »Zelena puščava«, ki sta jo razpisala letošnja kuratorja Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič, sicer tudi sama novomedijska umetnika. Predstavljena dela, ki bodo na ogled na različnih lokacijah v mestu, niso izbrana samo prek mednarodnega razpisa, ampak smo k sodelovanju povabili tudi nekatere uveljavljene ustvarjalce.
Poleg tega bomo festivalski program obogatili še s filmskimi projekcijami kultnega ruskega režiserja Andreja Tarkovskega na temo prostora in organizirali simpozij z uveljavljenimi strokovnjaki z različnih področij novih medijev. Ob-festivalsko dogajanje bo kot v preteklih edicijah popestrilo tudi več glasbenih dogodkov na obeh straneh meje. (km)
vrtojba - Primorski tehnološki park
Ustanavljanje podjetij bodo poenostavili
V Primorskem tehnološkem parku je v četrtek potekalo podjetniško srečanje z brezplačnimi delavnicami. Podjetniki in inovatorji, ki so se udeležili srečanja, so imeli priložnost pridobiti nova znanja in veščine s področja podjetništva, se srečati s poslovnimi angeli in se osebno posvetovati s predavatelji. Dogodek so organizirali Primorski tehnološki park, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije ter Tovarna podjemov v sodelovanju z mrežo lokalnih točk VEM za severno Primorsko.
Srečanje so sestavljale delavnice na temo kako prepoznati in oceniti podjetniško idejo, kako odpreti podjetje in kako pripraviti poslovni načrt. Ravno vprašanja, kot so kako registrirati podjetje, kako razviti poslovno idejo, kje dobiti zagonska finančna sredstva in kdo lahko pri tem svetuje in pomaga, so tista, ki se postavljajo tako podjetniku, ki šele razmišlja o podjetniški poti, kot tudi podjetniku, ki se na svoji poti srečuje s številnimi podjetniškimi izzivi. V ta namen so se udeleženci seznanili, kako učinkovito postopati pri odpiranju podjet-
ja. Organizatorji so jim predstavili sistem e-VEM, ki bo z delovanjem začel februarja prihodnje leto. Sistem bo elektronsko podprl postopke vpisov v sodni register. Omogočil bo ustanovitev podjetja tako, da se bo družbena pogodba lahko sklenila na predpisanem obrazcu na vstopnih točkah VEM ali pri notarju, pri čemer se bo ukinila obveznost overitve za »enostavne« družbe z omejeno odgovornostjo, postopek vpisa bo še vedno brezplačen. Nadalje so bili predstavljeni poslovni angeli, ki pomagajo pri zagotavljanju finančnih sredstev za zagon inovativnih idej. Svoje izkušnje sta predstavila Aljoša Pavšič iz podjetja Neptune Digital in Matija Klinkon iz podjetja Sreu. Največja ovira, s katero sta se podjetnika morala spoprijeti že v začetku, je bila pridobitev finančnih sredstev za zagon projekta. V ta namen sta podjetnika vložila največ truda in časa. Kot sta povedala, s sodelovanjem s poslovnim angelom nista pridobila le finančnih sredstev, ampak tudi vrsto strateških in poslovnih vzvodov. (km)
štandrež - Klas
Predan domači zemlji
Rudi Budal
foto vas
V okviru praznovanja štan-dreškega zavetnika sv. Andreja bodo jutri ob 11. uri na trgu pred vaško cerkvijo podelili priznanje Klas 2007 osemdesetlet-nemu domačinu Rudiju Budalu. Priznanje podeljuje že peto leto zapored štandreški rajonski svet zaslužnim vašča nom in va-ščan kam, ki so sko zi pre ho jeno življenjsko pot izkazali ljubezen do svojega dela in obenem kraja, v katerem živijo.
Osemdesetletni nagrajenec je še eden od redkih Štan-drežcev, ki se preživlja z obdelovanjem zemlje v vasi, ki je bila nekdaj izrazito kmečka. Hitra urbanizacija in nov način življenja sta v nekaj desetletjih spremenila Štandrež v goriško predmestje.
Rudi Budal se je rodil januarja leta 1927, ko je bil Štandrež še samostojna občina, preden je is tega le ta vas pre šla pod upra -vo goriške občine. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, ko je faši zem pre pove dal ra bo slo -venskega jezika in je bilo učenje materinščine možno le pri domačem župniku. Opravil je tudi enoletno šolanje za uvajanje v kmetijstvo v zavodu, ki je imel svoj sedež na Pi lo šču.
Po kapitulaciji fašistične Italije septembra triinštiridese-tega le ta se je, kot so sto rili šte -vil ni dru gi vašča ni, tudi on vključil v narodnoosvobodilni boj. Budal se dobro spominja, kako je v vrs tah Kosove lo ve bri gade čez noč s tovariši pri ko -rakal na Predmejo, kjer so se borci spopadli z nemško patruljo. Nekaj mesecev kasneje je obo lel za ple vri ti som in se zato vrnil v domačo vas.
Januarja leta 1945 so po umo ru nem ške ga vo ja ka Nem -ci obkolili Štandrež in Budala skupaj z drugimi osumljenci sodelovanja z odporniškim gibanjem odpeljali v goriški zapor. Kasneje so aretirance premestili v Tabljo in jih od tam z vlakom pre ko Salzbur ga odpelja li v Dachau. Tam je v ne člo veš kih raz -merah ostal interniran do osvoboditve taborišča s strani ameriških vojakov 29. aprila 1945. Po vrni tvi do mov in več me seč -nem okrevanju zara di ti fusa se je Rudi Bu dal posve til de lu na družinski kmetiji, ki ga še danes z zadovoljstvom opravlja. Po-gos to ga lah ko sre čamo že v zgodnjih jutranjih urah, ko s svojim trikolesnikom pelje pridelano zelenjavo na goriško tržnico. Njegova pomoč je nepogrešljiva ob zahvalni nedelji, ko skupaj z ostalimi vaščani pripelje na štandrežki trg s sadjem in zelenjavo okrašen in obložen kmečki voz. ( VaS)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
19
gorica - Zaključuje se natečaj Pecar
Parada nadebudnih pianistov z vsega sveta
Ob zaključku nastopa v centru Bratuž
V Gorici se bo danes zaključil klavirski natečaj za nagrado mesta Gorice in za posebno nagrado Giu-liano Pecar. Dopoldne bodo v kulturnem centru Bratuž tekmovali pianisti pod devetim letom starosti, ob 20.30 pa bo v gledališču Verdi nagrajevanje in koncert zmagovalcev. Dre-višnji večer bo vodila Tjaša Dornik. Letošnja sedma izvedba mednarod-
bumbaca
nega klavirskega natečaja, ki ga prireja združenje Florestan, se je začela v ponedeljek, med tednom pa je v kulturnem centru Lojze Bratuž nastopilo devetdeset mladih pianistov, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Slovaške, Češke, Kazakhstana, Ukrajine, Bolgarije, Srbije, Črne Gore, Rusije, Kitajske, Južne Koreje, Japonske in Brazilije.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo
v ponedeljek, 3. decembra, ob 21. uri gledališka predstava z naslovom »E' vietato digiunare in spiaggia« - portret Danila Dolcija v izvedbi skupine »Teatro della cooperativa« iz Milana. Vstop prost.
U Kino
Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 8. decembra glasbena predstava »Peer Gynt«; 13. decembra gledališka predstava »Il laureato«, nastopa Giuliana De Sio; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 7. decembra »R 60 Ballata ope-raia« (Monica Morini in Bernardino Bonzani). Glasba: 4. decembra, ob 20.45 kvintet Bibiena; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu.
B Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ
OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.40 »Winx - II segreto del regno per-duto«.
Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Se-ta«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Lascia perdere Johnny«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »The Kingdom«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00; »Matrimonio alle Bahamas«; 22.15 »1408«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.00 -21.00 »Winx - Il segreto del regno per-duto«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.15 »1408«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Le-zioni di cioccolato«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La musica nel cuore«. NOVA GORICA: 18.00 »Zvezdni prah«; 20.30 »Zlata vrata«.
Razstave
DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič.
PRODAJNA RAZSTAVA »CORMONS LIBRI« bo med 6. in 23. decembrom v dvorani Italia na drevoredu Friuli 28 v Krminu ob četrtkih in petkih od 16. do 20. ure in ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure.
V	GALERIJI FRNAŽA se do 7. decembra predstavlja likovni ustvarjalec Romeo Stubelj z razstavo Pop flirt 2. Galerija se nahaja v stavbi novogoriš-ke krajevne skupnosti na Erjavčevi 4.
V	GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro.
V	HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava umetnika
Nica Di Stasia; do 2. decembra vsak dan, razen ponedeljkov, med 16. in 19. uro.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo
do 21. decembra na ogled spominska razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva. Od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
V	RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul.
Carducci 2 v Gorici bo v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri in ob 17.30 brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Grassi in Alessandro Puhali.
~M Koncerti
KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 uri v sejni dvorani županstva v Šlovrencu. Nastopila bosta mezzosopran Barbara Jernej-cic Furst in Trieste Guitar Trio. Vstop prost.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 1. decembra, ob 20.15 koncert Oliverja Dragojeviča s skupino Dupini. Prireditelj koncerta je Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice; informacije in vstopnice (15 evrov) v blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (Bevkov trg 4 - tel. 0038653354013).
ZA KLJUČ NI VE ČER MED NA ROD NE NAGRADE GIULIANO PECAR, ki ga bo predstavila Tjaša Dornik, z nagrajevanjem in koncertom zmagovalcev bo danes, 1. decembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. Vstop prost.
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: danes, 1. decembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Clarinetto e pianoforte nella musica del Novecento«. Nastopila bosta Debora Ongaro (klarinet) in Ferdinando Mussutto (klavir). Vstop prost.
S Izleti
SPDG obvešča udeležence izleta v neznano, 2. decembra, da bo avtobus odpeljal s parkirišča pri Rdeči hiši ob 9. uri. Informacije o morebitnih prostih mestih nudi Vlado tel. 0481-882079 v opoldanskem času.
H Čestitke
CARMEN slavi 40. rojstni dan. Čestitajo ji tata in mama ter vsa ostala tribu.
Ü3 Obvestila
DRUŽ BA se dobi v nedeljo, 2. decembra, ob 13. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Šolskega doma v Novi Gorici. Novoletno prijetno srečanje bo ob primernem vzdušju popestrila glasba prijatelja Silva. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih na tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-390688 (Sa-verij), 0481-21361 (Ema), 0481882302 (Veronika) in 0481-78061 (Ana K.).
SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je na spletu pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, www.spacapan.com na razpolago link, na katerem kdor želi lahko zapiše svojo misel ali spomin.
ZDRU ŽE NJI AMI CI DI CASTEL NU O -VO IN MATER NATURA, ter Pro-loco iz Foljana in Redipulje »Sentieri di pace« vabijo na predstavitev etikete za »Vino delle Trincee« danes, 1. decembra, ob 11. uri v kmetijskem podjetju Castelvecchio v Zagraju v ul. Castel-nuovo 2. Prisotni bodo zgodovinarji Silvo Stok, Roberto Todero, Emanu-ela Sdrautig in enogastronomski novinar Stefano Cosma.
ŠTANDREŠKI ŠTIRIDESETLETNIKI so vabljeni, da se udeležijo praznovanja obletnice v soboto, 15. decembra. Zbirališče na »placu« v Štandrežu ob
18.30, ob 19. uri bo maša, nato bo sledila družabnost v gostilni Turri. Obvezna je predhodna prijava do 7. decembra na tel. 348-5856977 (Marko),
329-0738424 (Marijan) in 333-1581015 (Dino).
ŠZ SOČA vabi vse člane na delovni izredni občni zbor v ponedeljek, 3. decembra, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah, Prvomajska ulica 120/A v prvem sklicanju ob 19. uri in v drugem ob 20. uri.
0 Prireditve
MIKLAVŽEVANJE PD Podgora bo v sredo, 5. decembra, ob 18. uri v žup-nijšču v Podgori. Nastopil bo otroški pevski zbor.
SKD HRAST prireja tradicionalno mi-klavževanje v sredo, 5. decembra, ob 19. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Na sporedu bo otroška dramska igrica Pet Pepelk avtorja Žarka Petana. Miklavžev urad bo odprt od 18. dalje. Vabljeni!
BLAGOR ŽENSKAM - zadnja knjižna uspešnica Alenke Rebula, bo goriški publiki ob prisotnosti avtorice predstavljena v torek, 11. decembra, ob 17.30, v čitalnici knjižnice v KB cen-tru.Na srečanje vabita knjižnica Da-mir Feigel in Založništvo tržaškega tiska.
CENTRO GIOVANI v Tržiču (drevored San Marco 70) vabi danes, 1. decembra, ob 20.45 bo na sedežu centra gledališka predstava »Modigliani - Come conquistai Parigi«. Vstop prost.
PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. ANDREJA v Štandrežu je v teku do 2. decembra: danes, 1. decembra, bo ob 10. uri v župnijskem parku otroška delavnica na temo adventnih vencev, ob 20.30 v kapeli sv. Jožefa nočno bedenje; v nedeljo, 2. decembra, bo ob 9. uri v župnijski cerkvi maša, ki jo bo vodil g. Fausto Furlanut, ob 10. uri praznična maša, ki jo bo vodil koprski pomožni škof msgr. Jurij Bizjak, ob 11. uri bo podelitev Klasa 2007, ob 17. uri slovesna večernica in ob 18. uri dobrodelni koncert Tria Novina.
RAZPRAVA SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO bo v torek, 4. decembra, v goriškem Kulturnem domu (ul. Brass) ob 18.30. Sodelovali bodo Mario Lavrenčič, Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK).
V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 3. decembra, od 16.30 do 18. predavanje z naslovom »Esperienze di pre-morte«. Večer bo povezovala Carmela Gerin.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIM DRUŠTEV GO RI CA, Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom pripravljajo že tradicionalno Miklav-ževanje, ki bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici.
S Mali oglasi
V PODTURNU V GORICI ODDAM V
NA JEM popolnoma novo opremljeno stanovanje s parkirnih prostorom in avtonomnih ogrevanjem. Tel. 3495252201.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Ida Cernigoj vd. Cechet iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 10.00, Mirko Špacapan v cerkvi sv. Ignacija; 10.30, Bruna Sartori por. Pa-gliarone v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču.
DANESVTRŽIČU: 10.20, Teresa Campo Dall'Orto vd. Orlando iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališču; 13.00, Tarcisio Sigretti (ob 12.15 iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču.
DANES V KRMINU: 11.00, Antonia Bigot vd. Cattarin v cerkvi sv. Leopolda in na pokopališču.
Ženski pevski zbor Devin s pevo-vodjo Hermanom Antoničem
se klanja spominu velikega prijatelja Mirka Špacapana in izraža iskreno sožalje vsem prizadetim svojcem
Dragi Mirko!
Težko je slovo od Tebe -ko srce žalostno vpije in duša joče -nas tolaži upanje na ponovno srečanje pri Stvarniku.
S hvaležnostjo
Tvoji: MePZ Podgora, MPS Akord, otroški zbor, P.D. Podgora in vsa slovenska podgorska skupnost
Naša misel naj gre družini, njegovim otrokom in sorodnikom.
Krajevna skupnost Podgora
izreka svojcem sožalje ob izgubi deželnega svetnika Mirka Špacapana.
Predragi prijatelj Mirko.
Na nebu sije nova luč življenja. Naj bo to spomin za vse delo, ki si ga uspešno opravil.
Walter Bandelj
Predragi dirigent Mirko
PODGORKAM
Glasba: Mirko Špacapan
Dekleta vrla še naprej bodite vrla kot doslej bodite vzorne zmer mladenke krščanske zveste in Slovenke...
Z notami te pesmi boš vedno v mojem spominu ...
Hvala Caterina Ambrosi
Zbogom Mirko!
Nič več ne bom tolmačila v italijanščino tvojih nastopov v deželnem svetu.
Svojcem gre moje najiskrenejše sožalje.
Mirjam Levstik
20
Sobota, 1. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
rusija - Jutri se bo 109 milijonov volilnih upravičencev lahko udeležilo parlamentarnih volitev
Volitve v dumo v senci ugibanj o Putinovih načrtih
Ruski predsednik kandidira na čelu Enotne Rusije in bi prihodnje leto lahko postal premier
MOSKVA - V Rusiji bodo jutri parlamentarne volitve, na katerih bo skoraj 109 milijonov volivcev izbiralo 450 članov spodnjega doma parlamenta, dume. To pa ne bodo običajne volitve: ruski predsednik Vladimir Putin, ki se mu prihodnje leto izteče drugi mandat, bo na njih nastopil kot glavni kandidat na listi stranke Enotna Rusija, ki računa na prepričljivo zmago.V četrtkovem televizijskem nagovoru je Putin Ruse pozval, naj na volitvah glasujejo za Enotno Rusijo. Opozoril je, da bi nepodpora tej stranki državo lahko pahnila v gospodarski in politični kaos iz 90. let prejšnjega stoletja, posvaril pa je tudi pred vrnitvijo na oblast tistih, ki »želijo spremeniti trenutno politiko« in »se vrniti v obdobje ponižanja, odvisnosti in razkroja«.
Putinov televizijski nagovor je bil deležen velike pozornosti zaradi pričakovanj, da bo razkril svoje načrte za naprej. Marca 2008 se mu bo namreč iztekel drugi predsedniški mandat, ustava pa mu ne dovoljuje kandidirati za tretji zaporedni mandat. Edini namig, ki ga je dal v četrtkovem nagovoru, pa je bil, da bodo izidi volitev nedvomno pomembno vplivali na predsedniške volitve.
V Rusiji izredno priljubljeni Putin, ki je prvi predsedniški mandat nastopil leta 2000, j e že večkrat ponovil, da ne bo spreminjal ustave tako, da bi lahko znova kandidiral, obenem pa poudaril, da bi mu morebitna zmaga Enotne Rusije na parlamentarnih volitvah dala »moralni mandat«, da ohrani vpliv v državi.
Putin v zadnjih mesecih rusko in tujo javnost pušča v negotovosti glede svoje usode. Septembra je za novega premiera imenoval Viktorja Zubkova, za katerega ni izključil možnosti predsedniške kandidature. Prav tako ni izključil možnosti, da bi sam postal premier, a je za to postavil dva pogoja: volilno zmago Enotne Rusije in »modernega politika« na položaju predsednika.
Pojavljajo se tudi ugibanja, da naj bi po premoru Putin znova kandidiral za predsednika. Med scenariji je možnost, da bi na marčevskih predsedniških volitvah izvoljeni predsednik po nekaj mesecih odstopil iz zdravstvenih razlogov, kar bi privedlo do predčasnih predsedniških volitev, na katerih bi znova kandidiral Putin.
Na nedeljskih volitvah v dumo bo lahko sodelovalo 107,2 milijona volivcev v Rusiji in 1,7 milijona v tujini. Enotna Rusija računa na 50 do 60 odstotkov glasov, za ostale stranke pa je vstop v parlament negotov. Duma je namreč lani zvišala vo-
Folklorna skupina izvaja čečenski ples na volilnem shodu za Putinovo Enotno Rusijo v Groznem
ansa
lilni prag za vstop v parlament s petih na sedem odstotkov.
Doslej druga največja poslanska skupina, komunistična stranka Genadija Zjuganova, na volitvah računa na podporo sedmih do desetih odstotkov volivcev. Komunisti, ki jih podpirajo predvsem upokojenci, se zadnje čase soočajo z upadanjem števila volivcev, v ključnih vprašanjih pa podpirajo politiko Kremlja.
Možnost vstopa v parlament ima še ultranacionalističnaliberalno-demokrat-ska stranka (LDPR) Vladimirja Zirinov-skega, tudi zanesljivega partnerja Kremlja, ki ji pripisujejo od pet do sedem odstotkov glasov. Poleg Zirinovskega je na vrhu strankine liste nekdanji agent KGB Andrej Lugovoj, ki ga Velika Britanija obtožuje vpletenosti v umor kritika Kremlja Aleksandra Litvinenka.
Prokremeljska stranka Pravična Rusija, ki je bila ustanovljena jeseni 2006, si želi utrditi položaj z lokalnih volitev marca, ko je prejela več kot 12 odstotkov glasov, vendar ji raziskave napovedujejo le pet odstotkov podpore. Vodja stranke Sergej Mironov si je v predvolilni kampanji prizadeval za tretji predsedniški mandat Putina. Možnosti ostalih strank za vstop v dumo so nične. Prozahodne stranke, kot sta Zveza desnih sil (SPS) ali Jabolko, se pred volitvami niso dogovorile za združitev, zato možnosti za uspeh nimajo.
Duma je poleg tega, da je zvišala volilni prag, lani odpravila tudi zahtevano
kosovo
Nato bo ustavil morebitno nasilje
PRIŠTINA - Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je včeraj na Kosovu povedal, da bo Nato v tej pokrajini ustavil kakršno koli nasilje v primeru stopnjevanja napetosti. »V Prištino prihajam, da sporočim, da je Kfor tu in bo tu ostal ter zaščitil vsakega prebivalca Kosova, večinsko prebivalstvo in manjšino enako,« je v Prištini novinarjem povedal de Hoop Scheffer.
»Če potrebujemo več sil, bomo imeli več sil. Naloga poveljnika Kforja je, da pro si za nje,« je še po ve dal de Ho -op Scheffer in dodal, da »razumejo napetosti, ampak nasilje ni možnost, nasilje ne bo in ne more biti sprejemljivo. Kfor bo naredil vse, kar je potrebno za izpolnitev mandata«.
Večinsko albansko prebivalstvo se po propadlih pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova pripravlja na razglasitev neodvisnosti Kosova, medtem ko Srbija vztraja pri suverenosti nad to pokrajino. Kfor ima na Kosovu trenutno približno 17.000 vojakov. (STA)
minimalno volilno udeležbo za veljavnost volitev, ter možnost oblikovanja strankarskih blokov in glasovanja »proti vsem«. Opozicija trdi, da si je skušala vlada s tem zagotoviti zmago prokremeljskih strank, kritizira pa tudi neenakopraven dostop političnih sil do medijev.
Nedeljske volitve v dumo so kritizirali tudi v tujini. Dvom v poštenost volitev se je še povečal, potem ko je Urad Ov-seja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Moskvo novembra obvestil, da njegovi opazovalci zaradi pomanjkanja sodelovanja ruskih oblasti volitev ne bodo mogli spremljati. Rusija je obtožbe zavrnila in poudarila, da je odločitev Ovseja znak naraščajočih napetosti med Rusijo in Zahodom.
Iz tujine so prišli tudi izrazi zaskrbljenosti ob nedavnem ukrepanju ruske policije na več protivladnih shodih. Policija je prijela več udeležencev, med njimi vodjo SPS Borisa Nemcova, ki so ga izpustili še isti dan, in vodjo Druge Rusije Garija Ka-sparova, ki je bil nato obsojen na pet dni zapora zaradi sodelovanja na shodu, za katerega oblasti niso dale dovoljenja.
Prva volišča se bodo odprla na Kamčatki v soboto ob 21. uri po srednjeevropskem času, zadnja volišča pa se bodo zaprla v Kaliningradu v nedeljo ob 19. uri po srednjeevropskem času. Prvi izidi bodo znani po zaprtju volišč, končne izide pa naj bi objavili do 16. decembra.
Polona Štekar (STA)
oboroževanje - Putin podpisal zakon
Rusija odstopila od pogodbe CFE
Vladimir Putin
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal zakon o odstopu Rusije od izvajanja pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Zakon je sredi novembra izglasoval svet federacije, zgornji dom ruskega parlamenta, potem ko gaje podprla tudi duma, odločitev pa je že takrat naletela na kritike s strani zveze Nato. Putin je z odstopom od omenjene pogodbe zagrozil že julija, ko so se rusko-ameriški odnosi zaostrili zaradi načrtov za postavitev ameriškega protiraketnega ščita v Evro-
pi in večanja vpliva Zahoda na območju nekdanje Sovjetske zveze. Hkrati je Moskva zatrjevala, da CFE ni dosegel svojega namena, saj je njegovo dopolnjeno različico iz leta 1999 ratificirala samo Rusija.
Članice zveze Nato na čelu z ZDA so zatrjevale, da CFE ne morejo ratificirati zaradi ruske vojaške prisotnosti v nekdanjih republikah nekdanje Sovjetske zveze, Gruziji in Moldaviji. Rusija je sicer sporočila, da je končala svojo dve stoletji trajajočo vojaško prisotnost v Gruziji.
Pogodba o konvencionalnih silah v Evropi je bila podpisana leta 1990, njen ključni cilj pa je bil zmanjšati količino zalog konvencionalnega orožja zveze Nato in nekdanjega Varšavskega pakta v Evropi. Na odločitev ruskega predsednika so se že odzvali v Bruslju. Zveza Nato je izrazila obžalovanje in obenem pozvala Rusijo, naj ne sprejme nobenih enostranskih ukrepov, s katerimi bi spodkopala integriteto pogodbe CFE.
organizacija za varnost in sodelovanje v evropi - Včeraj se je zaključilo letno zasedanje v Madridu
Ovseju ni uspelo prebroditi svoje krize Zaostruje se spor med Rusijo in ZDA oz. Zahodom
MADRID - Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je včeraj drugi dan ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ov-se) v Madridu izrazil svoj pesimizem glede stanja znotraj organizacije in dejal, da ministrom na letnem zasedanju ni uspelo prebroditi resne krize v organizaciji.
Ministrsko zasedanje Ovseja je zasenčil spor med ZDA in Rusijo, ki druga drugo obtožujeta slabitve organizacije.»Ovse ni sposoben slediti zgledom drugih mednarodnih organizacij, ko gre za sprejemanje novih reform in prilagajanje novim časom,« je dejal Lavrov med zasedanjem v Madridu. »Slišal nisem nobenega odziva na predloge Rusije o reformi Ovseja, ki ga nekatere države ali skupine držav izrabljajo za lastno korist,« je bil še kritičen Lavrov, ki pa pri tem sicer ni posebej imenoval ZDA ali zahodnih držav. »Nekateri partnerji ne odstopajo niti za milimeter, zato so taka pogajanja brez pomena,« je še dejal.
Poleg tega je Lavrov zanikal obtožbe ameriškega državnega podsekretarja Nicholasa Burnsa, ki je v sredo dejal, da Rusija želi oslabiti Ovse pri opazovanju nedeljskih parlamentarnih volitev v Rusiji. Zahodne države sumijo, daje Rusija z birokratskimi ovirami želela onemogočiti opazovalce Urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODI-
HR), vendar je Lavrov dejal, da je Rusija le želela zagotoviti mandat opazovalcem, kar pa je kasneje zvodenelo.
Poleg tega je podprl prizadevanja Kazahsta-na za predsedovanje Ovseju leta 2009, saj je to po njegovem bolje, kot če bi do tega prišlo šele po predsedovanju Grčije leta 2010, kakor je bilo predlagano med španskim predsedovanjem. ZDA in še nekatere druge države niso naklonjene kazahstanske-mu predsedovanju, saj so zaskrbljene zaradi demokratičnih standardov v državi. Predsedovanje Ovseju bo sicer z novim letom prevzela Finska.
Na ministrskem zasedanju tudi ni bilo zaznati napredka glede podaljšanja Ovsejeve misije na Kosovu, čemur Rusija v primeru razglasitve neodvisnosti pokrajine nasprotuje, in glede ruskega namena, da odstopi od pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). Prav tako je zaskrbljenost nad stanjem znotraj Ovseja izrazil tudi belgijski zunanji minister Karel de Gucht, ki je dejal, da nezmožnost doseganja soglasja vodi v neuspeh organizacije. Predsedujoči Ovseju, španski zunanji minister Miguel Angel Morations, je že v četrtek podvomil v to, da bi Ovse lahko sprejel sklepno deklaracijo, ki zahteva soglasje članov. Nazadnje je Ovseju tako deklaracijo uspelo sprejeti leta 2002. (STA)
Skupinska slika udeležencev zasedanja Ovseja
ansa
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
21
francija-italija - Na včerajšnjem dvostranskem vrhu v Nici
Sarkozy in Prodi presegla dolgoletni energetski spor
Zavzela sta se za daljša pogajanja za dosego neodvisnosti Kosova »brez ponižanj
«
NICA - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in italijanski premier Romano Prodi sta na včerajšnjem francosko-italijanskem vrhu v Nici rešila dolgoletni spor na področju energetike in se hkrati zavzela za daljša pogajanja o neodvisnosti Kosova. »Odpravili smo energetski spor, ki je zastrupil naše odnose,« je ob koncu srečanja povedal predsednik Sar-kozy.
Francoska in italijanska podjetja so ob robu srečanja sklenila več dogovorov na področju energetskih zadev in pomorske obrambe. Italijanski energijski koncern Enel je dobil 12,5 odstotni delež pri tlačnovodnem reaktorju tretje generacije (EPR) v Flamanvilleju in 40 odstotni delež v dveh plinarnah. Ob tem Enelu pripada pravica za vključitev v naslednjih pet EPR.
Na drugi strani bo francoski državni koncern EDF lahko sodeloval pri Enelovih jedrskih projektih v Evropi, Enel pa bo lahko v Franciji vsako leto kupil 200 megavatov elektrike po lastni ceni. Francosko podjetje za elektroniko Thales, francosko podjetje za pomorsko obrambo DCNS in italijanska Fin-meccanica pa so podpisali predhoden sporazum za oblikovanje skupne pomorske obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Glede vprašanja Kosova sta se Sarkozy in Prodi zavzela za več časa za iskanje rešitve. »Zavzemamo se za neodvisnost Kosova,« je povedal Sarkozy in dodal, da »želijo, da se to zgodi ob primernem času, ko ne bo nihče ponižan«. (STA)
Nicolas Sarkozy in Romano Prodi
ansa
vatikan - »Znanost ne odrešuje«
Benedikt XVI. svojo drugo encikliko posvetil upanju
eu - Satelitski navigacijski sistem
Ministri dosegli soglasje o razvoju sistema Galileo
BRUSELJ - Evropska unija je včeraj po dodatnih pogajanjih s Španijo s soglasjem dosegla dogovor o prihodnosti satelitskega navigacijskega sistema Galileo. Ministri za promet so z dogovorom o Galileu, vrednem 3,4 milijarde evrov, ki naj bi postal operativen leta 2013, končali več mesecev dolg spor med največjimi evropskimi industrijami.
Ministri so dosegli strinjanje glede sklepov, ki se dotikajo treh vprašanj: potrditve višine stroškov evropskih sistemov za globalno satelitsko navigacijo v obdobju 2007-2013, upravljavske strukture programa in načel javnega naročanja. S transparentnim javnim naročanjem se želi zagotoviti predvsem poštena konkurenca, prost dostop in uravnotežena zastopanost industrije na vseh ravneh, dostop do ažurnih informacij ter upoštevanje investicij javnega sektorja, preteklih dogovorov in izkušenj industrije iz razvojne faze programa.
Sistem javnih naročil je razdeljen na tri dele: sistemski, preskrbeni in izvedbeni, ti pa nadalje na šest svežnjev. Prvi vključuje inženirsko podporo, drugi zemeljske kontrolne postaje, drugo zemeljsko infrastrukturo, 26 satelitov in izstrelišča, tretji pa izvedbena dela, ki vključujejo dva kontrolna centra, v italijanskem Fucinu in nemškem Oberpfaffenhofnu ter center za varstvo življenja v Madridu.
Prav ti centri so bili jabolko spora, zaradi katerega ministri v četrtek odločitve o Galileu niso sprejeli s soglasjem. Španija, ki je dogovoru nasprotovala, ker ni dobila kontrolnega centra, je sedaj dobila dovolj trdna zagotovila, da bo njen center za varnost življenja mogoče »razviti« v kontrolni center, so pojasnili viri.
Po oživitvi projekta Galileo je sedaj spet v ospredju tudi vprašanje sedeža nadzornega organa, za katerega se že vsesko zi poleg še de setih dr žav poteguje tudi Slovenija.
Turška vlada odobrila napad proti Kurdom
ANKARA - Turški premier Recep Ta-yyip Erdogan je včeraj sporočil, da je turška vlada vojski dala pooblastilo za izvedbo napada proti kurdskim upornikom na severu Iraka. "Odločitev smo sprejeli 28. novembra na srečanju kabineta vlade z odobritvijo predsednika, tako da so turške vojaške sile dobile pooblastilo glede čezmejne operacije," je povedal Erdogan.
Erdogan pa ni povedal, ali bo do akcije prišlo kmalu. Turški in ameriški vojaški poveljniki so se že prejšnji teden dvakrat srečali in razpravljali o skupnih ukrepih proti Kurdski delavski stranke (PKK), vključno z izmenjavo obveščevalnih podatkov o gibanju upornikov.
Rupel v Nemčiji o Kosovu in predsedovanju EU
BERLIN - Zunanji minister Dimitrij Rupel se je mudil na delovnem obisku v Nemčiji, kjer se je srečal z nemškim kolegom Frankom-Walterjem Steinme-ierjem, s katerim sta spregovorila predvsem o Kosovu. Kot je dejal Rupel, Slovenija in Nemčija nista pripravljeni iti sami v enostransko priznanje neodvisnosti Kosova, ampak si bosta prizadevali za enotnost EU.
Rupel se je sestal tudi s predsednikoma odborov bundestaga za mednarodne odnose in zadeve EU, Ruprechtom Po-lenzem in Guntherjem Kirchbaumom, ter predaval na predstavništvu Evropske komisije v Berlinu.
Moški zajel talce v pisarni Clintonove
WASHINGTON - Moški, ki naj bi bil oborožen z bombo, je včeraj v eni od pisarn demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton v Rochestru v ameriški zvezni državi New Hampshire zajel skupino talcev. Po navedbah policije Clintonove ni bilo na kraju dogodka. Policija je talce osvobodila. Izkazalo se je, da je šlo za neuravno-
V območju evra 3-odstotja stopnja inflacije
LUXEMBOURG - Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostata novembra znašala 3,0 odstotka. Oktobra letos je inflacija v območju evra na letni ravni znašala 2,6 odstotka, je še sporočil Eurostat. Podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in v celotni EU bo Eurostat objavil 14. decembra. Novembrska inflacija v območju evra je najvišja po maju 2001, ko je znašala 3,1 odstotka. Stopnja inflacije je tudi precej višja od cilja Evropske centralne banke, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. (STA)
RIM - Benedikt XVI. je v svoji drugi encikliki »Spe salvi« (Rešeni skozi upanje) odklonil vero v tehnični napredek in materialistični svetovni nazor ter hkrati poudaril, da je edina rešitev za pot iz praznine smisla današnjega sveta krščansko upanje. »Svet brez Boga je svet brez upanja,« je poudaril papež in dodal, da človek potrebuje Boga. »Znanost ne odreši človeka,« temveč ljubezen, je še povedal papež.Papež je v encikliki, ki je bila objavljena včeraj, izrazil nasprotovanje ideologijam, znanosti, politiki in veri v napredek kot nadomestilu za upanje na večno življenje.
»Priča smo, kako napredek v napačnih rokah postane napredek slabega,« je pojasnil papež in kristjane spomnil na »veliko upanje, ki mora preseči vse ostalo«. To upanje naj bi bil Bog, je še povedal papež. V encikliki je bil papež neprizanesljiv predvsem do Karla Marxa. »Pozabil je, da človek vedno ostane le človek. Pozabil je človeka in njegovo svobodo,« je povedal papež, kritike pa je bil deležen tudi renesančni filozof Francis Bacon. Bacon in »vsi, ki so mu v novejšem času sledili, se motijo, če mislijo, da bo človeka odrešila znanost,« je še dejal papež.
Predsedujoči nemški škofovski konferenci, kardinal Karl Lehmann, novo encikliko presoja kot »velik in učinkovit dokument katoliškega in sploh človeškega razuma o upanju«. Papež je svojo prvo encikliko »Deus Caritas Est« objavil pred dvema letoma, posvetil pa jo je ljubezni.
po volitvah
Avstralija se umika iz Iraka
SYDNEY - Novoizvoljeni avstralski premier Kevin Rudd je včeraj napovedal, da bo Avstralija 550 svojih vojakov iz Iraka umaknila do sredine leta 2008. S postavitvijo časovnice za umik Rudd izpolnjuje svojo predvolilno obljubo, ob tem pa bo najbolj razočaral ZDA, za katere je bila Avstralija pred Ruddovo nedavno izvolitvijo ena najbolj trdnih zaveznic posredovanja v Iraku.
Rudd, ki je bil za predsednika avstralske vlade izvoljen minulo soboto in bo položaj v ponedeljek uradno prevzel od konservativca Johna Howarda, tesnega podpornika in prijatelja ameriškega predsednika Georgea Busha, je med predvolilno kampanjo obljubil, da bo Avstralija pod njegovim vodstvom umaknila vojake iz Iraka.
Rudd je obljubil umik 550 vojakov z juga Iraka, medtem ko bo Avstralija v Iraku pustila vojake, ki varujejo avstralsko veleposlaništvo v Bagdadu. »Pripadniki bojnih sil v Iraku bodo doma sredi prihodnjega leta,« je Rudd dejal v pogovoru za neko radijsko postajo v Melbourneu. »Pogovorov z ameriško stranjo o tem še nismo začeli,« je še dejal Rudd in napovedal srečanje z ameriškim veleposlanikom.
V iraški operaciji sodeluje 1500 avstralskih vojakov, čeprav jih večina ne deluje na iraškem ozemlju. V načrt za umik iz Iraka je vključenih le 550 vojakov, pripadnikov bojnih sil na jugu Iraka. (STA)
iran - Pogovori o spornem jedrskem programu
Dokaj različni odzivi Solane in Džalilija po srečanju v Londonu
LONDON - Glavni iranski jedrski pogajalec Saed Džalili in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana sta se včeraj v Londonu sestala na novem krogu pogovorov o iranskem jedrskem vprašanju. Solana je bil po pogovorih "razočaran", medtem ko je bil Džalili z njimi zadovoljen.
"Moram priznati, da sem po petur-nem srečanju pričakoval več, zato sem razočaran," je povedal Solana in dodal, da "se bosta (z Džalilijem) po telefonu pogovorila verjetno pred koncem decembra in če bodo okoliščine dovoljevale, se bosta še enkrat srečala".
"S Solano sem se pogovarjal pet ur, pogajanja so bila dobra," pa je novinarjem povedal Džalili in dodal, da sta se s Solano "dogovorila o nadaljevanju pogajanj in ponovnem srečanju čez mesec dni". Ameriški kritiki so dejali, da Iran nadaljuje dolgoročno strategijo diplomatske politike na robu vojne in ponuja kompromise v zadnjih minutah, da bi odložil nove sankcije in nadaljeval z jedrskimi načrti. (STA)
Saed Džalili in Javier Solana
ansa
2 2 Sobota, 1. decembra
2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - Tokrat izjemno pomemben krog A-lige
Oči uprte v Milan, a tudi v Rim
Danes Milan - Juventus, Udinese jutri proti Romi - Inter v Firencah
MILAN - Milan na domačih tleh letos še ni dosegel prvenstvene zmage, zabiti gol Buffonu pa je vse prej kot enostavno, čeprav letošnja Juventusova obramba ni tako neprodorna, kot je bila včasih. Današnja tekma kroga v A-li-gi na stadionu Meazza (ob 20.30) zbuja kajpak največjo pozornost, vprašanje pa je, ali bo tudi zanimiva ali bo prevladalo taktiziranje. Trener Juventusa Ra-nieri trdi, da bodo v Milanu igrali za zmago. Ker ne bo mogel računati na poškodovanega Camoraneseja po malem celo napoveduje napad s tremi konicami - Trezeguet, Iaquinta in Del Pi-ero, če pa si bo med nočjo premisli, bi argentinskega »azzurra« lahko zamenjal Palladino. »Postavo sestavljam noč pred tekmo, igralcem pa jo sporočim malo pred začetkom igre,« pravi Ranie-ri, ki svari pred Milanom. »Res je, da zaostajajo na lestvici, res je tudi, da so njihove možnosti v boju za naslov prvaka odvisen od Interja in Rome, toda pričakujem, da bo Milan v povratnem delu prvenstva nizal zmage kot za stavo,« je prepričan Juventusov strateg.
Njegov kolega na Milanovi klopi Ancelotti pred tekmo s čisto rutinskimi stavki spodbuja svoje igralce k boju, pooblaščeni upravitelj kluba Adriano Galliani pa na srečanju z novinarji ni mogel skriti, da je zdaj glavni cilj do novega leta osvojitev medcelinskega pokala, ki se bo začel konec prihodnjega tedna na Japonskem. Galliani je tudi napovedal, da med januarskim prestop nim ro kom moš tva ne bo do kre pi -li, s čimer je demantiral pisanje športnih časnikov, da se želijo odkrižati večno poškodovanega Ronalda (tudi danes odsoten) in namesto njega najeti Amaurija. Vse karte stavijo na mladega Brazilca Pata, ki z Milanom že trenira, zanj pa bo smel igrati od 1. januarja dalje.
Če je danes v ospredju klasični derbi severa, pa bodo jutri vse oči uprte v dvoboja med Fiorentino in Inter-jem ter Romo in Udinesejem. Za nogo-
Fabio Quagliarella (Udinese) ansa
metaše videmskega prvoligaša bo predstavljal veliko nevarnost Mirko Vučinic. Odkar je Totti poškodovan, igra Črnogorec kot prerojen, kapetan pa bo tudi tokrat odsoten, spet naj bi igral v sredo, ko ča ka Ro mo za os ta la tek ma pro -ti Cagliariju. Rimljani imajo za sabo sedem pozitivnih nastopov (pet zmag) in skoraj dva meseca nepremaganosti. Nič manj uspešni niso Videmčani in tudi njihov napad je z Di Natalejem vse prej kot od muh. Poleg Quagliarelle naj bi mu bil danes v oporo tudi 24-letni Simone Pepe, ki je svojo kariero začel prav pri Romi, za katero je odigral vsa mladinska prvenstva. Letos še ni dosegel gola, so pa bile odločilne tri njegove podaje.
Generalni direktor Udineseja Pie-tro Leonardi je izjavil, daje sedanji položaj moštva tik pod vrhom lestvice presenetljiv in nepričakovan, pripisuje pa ga visoki stopnji motiviranosti igralcev in strokovnega štaba. Ni pa skrival želje, da bi se Udinese v prihodnjih letih utrdil na evropski ravni. Glavnina bolj ših igral cev je po god bo že po dalj -šala do leta 2012.
»naša napoved« - Edi Pribac
Na San Siru bo Juventus premagal Milan z 2:1 Pri Udineseju delajo dobro
Športni vodja kriške Vesne v elitni ligi in nekdanji nogometaš Edi Pribac od Svetega Ivana pri Trstu navija za Juventus. V letošnji A-ligi meni, »da gre vse kot po predvidevanjih«.
»Inter vodi, sledi ji Roma, Juventus pa je tik pod vrhom. Milan pa se bo prej ali slej približal vodilnim. Nobenih presenečenj torej. Mancini ima res odlično ekipo, odlične posameznike, ki lahko odločijo tekmo v vsakem trenutku. Roma igra najlepši nogomet. Spalletti je v tem kontekstu pravi mojster. Juve pa bo v šele v prihodnji sezoni znova konkurenčen za osvojitev naslova državnega prvaka.«
Nocoj bo na San Siru derbi tekma Milan - Juve. Vaša napoved?
»Zmagal bo Juventus in to z rezultatom 1:2. Obakrat bo Milanovo mrežo zatresel Trezeguet. Za rdeče-črne bo v polno zadel Inzaghi.«
Tudi Udinese dosega zelo dobre rezultate.
»In to ne čisto slučajno. V Vidmu so zelo dobro organizirani. Izbrali so pravega trenerja, ki ima odlične pogoje za delo. Marino se lahko uveljavi in doseže zelo dobre rezultate.«
Skoraj vsem nogometašem so podaljšali pogodbo do leta 2012.
»To je dokaz, da pri furlanskem društvu pripravljajo resen in ambiciozen program.«
'Patron' Pozzo bi rad Udinese popeljal v ligo prvakov.
»Mogoče jim bo to uspelo že v letošnji sezoni, čeprav se za isti cilj borijo še Milan, Roma, Juventus, Fio-rentina in Lazio.
Edi Pribac
Kako pa so se doslej odrezali sodniki?
»Nič posebnega. Le sodnik na tekmi Napoli - Juventus je bil prava katastrofa. Najbrž ga je podkupila 'camorra!«
In Triestina?
»Triestina bo brez večjih težav dosegla obstanek v ligi.« (jng)
Edijeva napoved:
Sampdoria - Reggina X (0:0) Milan - Juventus 2 (1:2) Atalanta - Napoli 2 (1:2) Cagliari - Livorno 2 (0:2) Catania - Palermo X (1:1) Fiorentina - Inter 1 (1:0) Parma - Empoli 1 (1:0) Roma - Udinese X (2:2) Siena - Lazio 2 (0:1) Torino - Genoa 1 (1:0) Modena - Triestina 2 (1:2)
Prejšnji krog: Savo Lipovec je pravilno napovedal štiri tekme in zbral je štiri točke (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3).
Vrstni red: B. Kemperle 15, N. Bukavec 7, D. Švab, S. Lipovec 4, F. Sambo 1, R. Kalc 0.
odbojka
Italija proti Grčiji danes ob 16. uri
CATANIA - Na predhodnih kvalifikacijah za nastop na OI v Pekingu čaka danes Italijo Mateja Černica in Lorisa Maniaja polfinal-ni dvoboj proti Grčiji, ki je včeraj s 3:1 (21:25, 25:22, 25:21, 25:15) premagala in izločila Romunijo. Današnja tekma se bo pričela ob 16. uri, bo pa tudi po Tv postaji Rai3. Čer-nic, protagonist težke zmage proti Hrvaški, je po tekmi priznal, da ga spet boli poškodovano koleno.
ZLATA ŽOGA - Francoski magazin France Football je oklestil število kandidatov za prestižno nagrado zlata žoga za najboljšega nogometaša, ki igra v Evropi, na deset kandidatov. V igri za priznanje, ki ga časnik podeljuje od leta 1957, so ostali še Kaka (Milan), Robinho (Real Madrid), Lionel Messi (Barcelona), Cesc Fabregas (Arsenal), Ruud van Nistelrooy (Real Madrid), Cristiano Ronaldo (Manchester United), Didier Drogba (Chelsea), Zla-tan Ibrahimovic (Inter Milano), Andrea Pirlo (Milan) in Francesco Totti (Roma). Dobitnik bo znan že to nedeljo.
KATANEC - Srečko Katanec bo šele 20. decembra sporočil, ali namerava ostati na klopi makedonske reprezentance. Za usluge Katanca naj bi se zanimale tudi nekatere druge reprezentance, kot sta Albanija, Bolgarija, mnogi pa bi ga vnovič radi videli tudi na klopi Slovenije.
REKORDNI VUJAČIČ - Slovenski košarkar Saša Vujačič je v ligi NBA poskrbel za nov mejnik v karieri. K zmagi Los Angeles Lakers nad Denverjem (127:99) je namreč prispeval zanj rekordnih 22 točk. Iz igre je metal 6:14, ob tem pa v dobrih 21 minutah zbral še po tri skoke in podaje ter ukradeno žogo.
EDERA - Tržaški hokejski inline prvoligaš je v včerajšnjem 1. krogu finalnega dela (Final Eight) evropske lige prvakov zanesljivo s 6:2 premagala favorizirani Asiago Vipers. Slovenska hokejista Sotlar in Nabergoj sta dosegla po tri in en zadetek, še dva gola pa je dal Pietro Vacca.
smučanje
V smuku najboljši Walchhofer
BEAVER CREEK - Avstrijec Michael Walchhofer je zmagovalec drugega smuka v letošnji sezoni svetovnega pokala alpskih smučarjev. Na tekmi v ameriškem Beaver Cre-eku je za pet stotink sekunde premagal domačina Stevena Nymana, še pet stotink več pa je na tretjem mestu zaostal Švicar Didier Cuche. Najboljši slovenski smučar Andrej Jerman je smuk končal na 11. mestu (+ 0,65), drugi slovenski predstavnik Andrej Šporn pa je z zaostankom 1,98 sekunde za las ostal brez točk.
SKOKI - Norvežani so zmagovalci uvodne tekme sezone svetovnega pokala smučarjev skakalcev v finskem Kuusamu. 2. so bili olimpijskimi in svetovnimi prvaki Avstrijci, 3. Finci, na odličnem četrtem mestu pa so prvo tekmo sezone končali Slovenci v postavi Robert Kranjec, Primož Pikl, Primož Peterka in Jernej Damjan. Danes bo v smučarskem središču Ruka na sporedu tudi prva posamična tekma sezone 2007/08, na kateri so si nastop skozi kvalifikacije izborili tudi štirje Slovenci (Jernej Damjan, Robert Kranjec, Primož Peterka in Primož Pikl).
nogomet - Po dveh zaporednih zmagah Triestina danes v Modeni
Ali je kriza res mimo?
Modena doma že šestnajst tekem zapored dosega gol, Triestina pa že dva meseca trese mreže na vsaki tekmi
Tekmo med Modeno in Triestino bi morali odigrati že v nedeljo 18.no-vembra, vendar so zaradi nesrečne smrti navijača Lazia Gabrieleja Sandri-ja vse tekme tistega konca tedna preložili na kasnejši datum. Zveza je nato dolo či la, da se pre lo že ni krog od igra da -nes, ko je bil v drugoligaškem prvenstvu predviden počitek. Medtem je Triesti-na pro ti Ce se ni do se gla še dru go za po -redno zmago (prvič v letošnjem prvenstvu) in si nekoliko opomogla na lestvici. Vendar kljub šestim osvojenim točkam v dveh domačih nastopih marsikdo ni še prepričan, da so Tržačani preboleli krizo, saj z igro niso še popolnoma prepričali. Verjetno bo današnje srečanje (pričetek ob 16.uri) pomembno tudi s tega vidika. Po dveh nekoliko manj zahtevnih tekmah pred svojimi navijači čaka tokrat Triestino gostovanje proti solidni ekipi, ki je zlasti na domačem terenu lahko nevarna.
Trener Maran je na tiskovni konferenci po zadnji zmagi proti Ceseni izrazil svoje zadovoljstvo nad prikazano igro, vendar spremembe, ki jih bo danes vnesel v postavo, jasno kažejo, da v resnici ni bil sto odstotno pošten. Igra po pasovih je bila nična, tako da ni slučaj, da v enaj ste ri ci ne bo do bil mes ta Antonelli, kije doslej redkokdaj prepri-
Graffiedi je bil kot igralec Modene bolj uspešen kot je zdaj v Trstu
kroma
čal. Zelo verjetno ga bo nadomestil mladi Da Dalt, ki je vselej, ko je igral, prispeval ekipi določeno mero svežine. Kljub ne ravno blestečim nastopom pa naj bi vseeno začel v postavi Šedivec. Graffiedi bo začel na klopi, čeprav naj bi bil danes posebno motiviran, saj je
v Mo de ni igral pol dru go le to in se ga v Emiliji dobro spominjajo, saj je v 44 nastopih dosegel 10 golov.
Mo de na je z 22 to čka mi na zgor -nji polovici razpredelnice in gre za dokaj nevarno ekipo, ki jo izkušeni trener Bortolo Mutti urejeno postavi na igri-
šče. Za Triestino bi bil velik uspeh, če bi se ji posrečilo preprečiti gol nasprotniku, saj so »kanarčki« (tako jih ljubkovalno imenujejo navijači) že šestnajst zaporednih domačih tekem vsaj enkrat premagali nasprotnikovega vratarja. Branilce Triestine (med drugim bo Ky-riazis praznoval stoto tekmo v rdečem dresu s helebardo) čaka torej dokaj zahtevna naloga. Po drugi strani pa se mora tudi Modena paziti napada Tržača-nov, ki je zadnjič ostal praznih rok prvega septembra v Veroni (0:3 proti Chi-evu). Mutti bo poslal na igrišče svoje moštvo z običajno postavitvijo 4-4-2, v napadu pa bo treba biti pozorni na dvojico Bruno-Okaka, s prvim, ki bolj ra-ču na na moč in ki lo gra me, ter dru gim, ki ima glavno orožje v hitrosti.
Kot zanimivost lahko dodamo, da sta Modena in Triestina med najbol »hudobnimi« ekipami v B ligi. Domačim so sodniki že osemkrat pokazal rdeč karton, Tržačanom pa šestkrat Skoraj čudno bi bilo torej, če bi danes obe ekipi tekmo zaključili z enajstim možmi na igrišču...
Verjetna postava Triestine: Dei Milani, Kyriazis, Lima, Pesaresi; Da Dalt, Piangerelli, Allegretti, Sgrigna; Šedivec, Granoche. Tekmo bo sodil Tom-ma si iz Bas sa na del Grap pa. ( I. F.)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 1. decembra 2007
23
košarka - Bor Radenska jutri v državni C1 -ligi
Malo jih je, so pa zelo močni
Borov gostitelj Roncade na domačih tekmah skoraj samo z začetno peterko dosega tudi do 90 točk
Košarkarje Bora Radenska čaka jutri v enajstem krogu državnega prvenstva C lige na gostovanju v kraju Monastier pri Trevisu nova res težka preizkušnja. Nasprotnik, ugledni Roncade, je stalen udeleženec končnice prvenstva že dolgo let in tudi v tej sezoni meri visoko. Na lestvici ima 12 točk, dvakrat več kot varovanci trenerja Mure. Tudi letos razpolagajo Veneti z odlično prvo peter ko, ki no si ma lo da ne celot no breme in bi najbrž bila uspešna tudi v višji ligi. Sestavljajo jo play-maker Ortolan (ki je poleti zamenjal dolgoletnega režiserja Cadorina), branilec Visentin, krili Arnaboldi in Sales ter center Colladon. Peterka je predvsem zelo izkušena, hkrati pa tudi bogata s talen tom in zna njem, tako da dosega doma redno od 80 do 90 točk, medtem ko je prispevek rezerv bistveno skromnejši (včasih celo ničen).
Belo-ze le ni se na tež ko go sto -vanje tokrat niso pripravljali v naj-
bolj ugod nih raz me rah, saj zara di poškodb trener med tednom v telovadnici ni imel lahkega dela. Zaradi raz lič nih težav so več dni poči -vali Mi ran Bole, Alan Bur ni, Mi ko Madonia ter Niko Štokelj in vsaj slednji bi mo ral bi ti odsoten tudi jut ri. Še do bro, da je spet na raz po-lago tudi Štefan Samec, ki polagoma stopnjuje formo, in da ekipi na treningih vedno pomagajo mladinci. Kljub vsemu bodo borovci potovali na tek mo trd no odlo čeni, da poskusijo na vse načine presenetiti na sprot ni ka, ki je si cer mo čan, toda - kot vse ekipe v ligi - ni nepremagljiv. Treba mu bo vsiliti hitro igro, ki ji mogoče moštvo z omejenim šte vilom mož ni kos, po leg tega pa bo v primerjavi z vsekakor solid nim do ma čim nas topom pro ti Vir tusu v ključ nih tre nut kih potrebno bi ti bolj zbra ni in ci nič ni.
Jutrišnje srečanje se bo pričelo ob 18. uri, sodnika bosta Arrigo-ni in Mauri iz Lecca.
moška c2-liga - Danes
Jadran Mark okrnjen v Tricesimu
Nasprotnik pa je k sreči dokaj šibek
V 10. krogu C2 lige potuje Jadran Mark danes v Tricesimo na Videmskem (začetek ob 20.45, sodnika Cucchiaro iz Spilimberga in Ivan iz Sacileja) z edinim namenom, da proti skromnemu tekmecu osvoji novi točki. Furlani imajo na lestvici le dve točki, jadranovci pa 16. Videm-čani tudi nimajo izstopajočih posameznikov, v ligo so bili vključeni naknadno preko repesaže po lanskem nazadovanju. Skratka, tako kot že na številnih tekmah so Popovičevi fantje tudi tokrat nesporni favoriti, hkrati pa v nelahkem psihološkem položaju, da bi vsak rezultat razen njihove gladke zmage predstavljal presenečenje. Oberdan, Franco in tovariši v vsa-
kem primeru ne nameravajo podcenjevati nasprotnika. Med tednom je namreč trener imel kar nekaj težav pri vadbi zaradi zdravstvenih težav nekaterih fantov. Tako kot brat Saša, katerega nastop je tudi drevi vprašljiv, ni ves teden treniral niti Kristjan Ferfoglia, ki je bolehal za gripo, danes pa bi se mogoče lahko vendarle vrnil v ekipo. Lažja zvina gležnja sta na treningu utrpela Christian Slavec in Jan Umek, ki pa bosta drevi bržkone nared za nastop. Trener Popovič pa ne bo več računal na Andreja Šušteršiča, ki je ocenil, da bo pri Kontovelu/Sokolu v D ligi, torej v ekipi, ki jo trenira njegov brat Danijel, imel več možnosti za igranje.
kolesarstvo
Nagrajena tudi člana SK Devin
V soboto 24. no vem bra je potekal zaključni praznik deželne ga ko le sar stva, kjer so pode -lili nagrade za leto 2007. Slovesnosti, ki je potekala v Konferenčni dvorani tržaške Univerze, so se udeležili predsednik italijanske kolesarske federacije FCI Renato Di Rocco in številne druge športne in civilne oseb-nos ti, predstavni ki vseh klu bov na deželni in pokrajinski ravni ter nenazadnje vsi nagrajeni at-le ti.
Nagradili so kolesarje, ki so se uspešno udeležili državnega prvenstva, deželnih tekmovanj vseh vrst in kategorij, zmagovalce tekmovanja treh dežel in vseh pre izku šenj de žel ne ga mi -tinga za najmlajše. Posebnega priznanja so bili deležni vsi najmlajši, ki so se na poseben na -čin izkazali na državnem mitingu. Velja zabele žiti, da sta bi la nagrajena tudi dva devinovca in si cer Lisa Napoli tano in Dani el Poz zecco, ki je bil la ni član SK Devin. Prejela sta nagradi kot »najboljši talent« in kot »Zimski prvak MTB«.
košarka - Državno prvenstvo under 19
Jadran ZKB vodi po 1. delu
Jadran Zadružna kraška banka -AcegasAps 89:73 (31:16, 55:27, 72:52)
JADRAN: Gantar 9 (1:2, 4:9, -), Starc 5 (1:4, 2:2, -), Ukmar 24 (2:2, 11:13, 0:4), Vitez 20 (1:3, 5:7, 3:7), Lisjak 8 (1:2, 2:4, 1:2), Zaccaria (-, 0:2, -), Formigli 2 (0:2, 1:3,-), Malalan 16 (-, 8:11, -), Genardi 1 (1:2, 0:4, -), Hrovatin 1 (1:2, 0:2, -), Ban 2 (2:4, 0:5, 0:1), trenerja Boban Popovič in Dean Oberdan. PON: Malalan.
Kljub odsotnosti Saše Ferfoglia povprečni tržaški AcegasAps sploh ni bil dorasel Jadranovim mladincem, ki so zmagali z levo roko. Tekmo so naši začeli sijajno pod taktirko režiserja Alexa Viteza in ob koših razigranega Aleša Ukmarja, ki se vrača v najboljšo formo. V prvih dveh četrtinah so gostitelji povsem nadigrali nasprotnike in ob polčasu vodili že za 30 točk. V nadaljevanju, ko so pri Jadranu dobi-
li veliko možnosti za igranje tudi najmlajši, pa so bili gostje rahlo boljši, vendar Popovičeva četa je vseskozi držala trdno v rokah vajeti igre in čisto mirno ter zasluženo gladko slavila. Pozitivno je, da sta po daljših poškodbah spet okusila igrišče centra Martin Genardi in Danjel Zaccaria.
Po prvem delu prvenstva so jadranovci sami na začasnem prvem mestu, v desetih tekmah so bili osemkrat uspešni. Nekateri konkurenti za vrh morajo sicer nadoknaditi kako zaostalo srečanje.
Ostali izidi 11. kroga: Snaide-ro - Cormons 85:61, Fagagna - Cor-dovado 78:48, Romans - Pordeno-ne preložena, Falconstar - CBU preložena, NPG prost.
Vrstni red po prvem delu: Jadran ZKB 16, Snaidero* in Falconstar* 14, Pordenone**, CBU* in Cormons* 12, Fagagna* in Acegas 8, Romans* 4, Cordovado 2, NPG 0.
gorica - Predstavitev odbojkarskih ekip ŠZ Olympia
Bolj kot zmaga štejeta resnost pristopa in pripravljenost za delo
Predsednik Gregor Sfiligoj napovedal poimenovanje športne dvorane po Mirku Špacapanu
Pri ŠZ Olympia lahko računajo na več kot 80 aktivnih odbojkarjev in odbojkaric
prinčič
zsšdi - Deželni projekt o zdravih življenskih navadah Jej in teci
Široko zastavljeni projekt povsod zbuja veliko zanimanje
Ustanove za promocijo športa iz naše dežele, med katerimi je tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, tudi letos, v sodelovanju z deželnim odborniš-tvom za šport, prirejajo projekt, ki nosi naslov »Jej in teci - Mangia e corri«. V oktobru je po raznih šolah v vseh štirih pokrajinah naše dežele stekla akcija zbiranja podatkov o prehrambenih in gibalnih navadah otrok. V tržaški pokrajini so v projekt zaobjete šole »V. Giotti«, »L. Mauro« in izobraževalni center ENAIP, v pordenon-ski šola »Cecchini«, v videmski srednja športna šola v Tavagnaccu (Istituto Comprensivo di Tavagnacco), v goriški pokrajini pa slovenske osnovne šole »J. Abram« v Pevmi, »A. Gradnik« v Števerjanu in »P. Voranc« v Doberdobu. Poleg raziskav preko vprašalnikov o prehrambenih in gibalnih navadah otrok, predvideva projekt tudi niz srečanj z zdravniki in dietologi ter z raznimi kondicijskimi trenerji in profesorji telesne vzgoje. Na slovenskih šolah na Goriškem je v organizaciji ZSŠDI o zdravi prehrani in o zdravem slogu življenja, otrokom predavala zdravnica in kardiolo-
Danes bo predavanje v Pordenonu
ginja Irena Tavčar. Profesor Andrej Vremec pa je koordinator niza srečanj, kjer lahko otroci spoznojo osnovna parvila motorike.
15. novembra se je na visoki šoli za šport v Huminu odvijal prvi od treh predvidenih posvetov, na katerem so predavali razni strokovnjaki s področja kulinarike, kuharski mojstri ter razni univerzitetni profesorji visoke šole za šport. Srečanja so se poleg predstavnikov vseh sedmih ustanov za promocijo športa v naši deželi, med ka-
terimi sta ZSŠDI zastopala deželni predsednik Jure Kufersin in goriški tajnik Igor To-masetig, udeležili vsi dijaki huminske fakultete za šport. Niz posvetov se bo nadaljeval danes s srečanjem v Avditoriumu v Pordenonu, kjer bodo prisotni starši, učitelji in učenci šole »Cecchini« in kjer bodo predstavljeni rezultati raziskav ki so jih ustanove za promocijo športa izvedle po šolah. Zaključni posvet bo na vrsti 3. decembra na srednji športni šoli v Tavagnaccu. (IT)
»Poimenovati telovadnico Športnega centra po Mirku Špacapanu, da se mu oddolžimo za vse, kar je ogromnega naredil tudi v prid športne dejavnosti,« s tem predlogom je presdsednik Olympie Gregor Sfiligoj zaključil svoj spomin na preminulega bivšega igralca in prredsednika društva. Besede, izrečene na predstavitvi odbojkarske dejavnosti društva Olympia, ki se je odvijala v četrtek zvečer pred številnimi starši v telovadnici na Drevoredu XX. sep-tenbra v Gorici. Predsednik je po minuti molka v spomin na Špacapana v svojem govoru poudaril mladim odbojkarjem in od-bojkaricam pomembnost športnega udej-stvovanja, kjer naj bi ne bil edini cilj zmaga ampak predvsem resen pristop in pripravljenost za stalno in trdo delo.
Po predsednikovem uvodu je tajnik društva Andrej Vogrič predstavil vse društvene ekipe, katerih igralci so bili skupaj s trenerji razporejeni v telovadnici. Uvodoma je poudaril, da društvo poleg odbojke goji še dodatne panoge na mladinski ravni, ki pa se bodo predstavili na akademiji 16. decembra
Skupno štej e društvo 215 članov (134 fantov in 81 deklet), ki zaobjemajo ravno vse starostne dobe in od katerih se jih čez 80 aktivno ukvarja z odbojkarsko dejavnostjo.
V letošnji sezoni bo društvene barve branilo šest ekip. Ekipi male odbojke, ki nastopata na raznih pokrajinskih turnirjih, trenira Diego Poletto. Ekipo deklic do 12.
leta, ki bodo nastopale s pomočjo sponzorja »Rože Bandelli«, vodi trener Leon Hro-vat. Enako stari fantje, katere sponsor je podjetje Adriano Corsi, pa vadijo pod vodstvom Diega Poletta. Podjetje First Time sponsorizira ekipo do 14. leta starosti, ki pod vodstvom Diega Poletta nastopa v deželnem prvenstvo te kategorije. Skupina malo starejših fantov pa nastopa v prvenstvih do 16. oz. 18. leta starosti. Trenerja sta Poletto in Alain Mauri, sponsorja podjetji Alojz in Ivan Hlede ter Terpin. Člansko ekipo, ki nastopa v pokrajinskem prvenstvu 1. divizije, trenira Rinaldo Dornik. Trener čanov, ki nastopajo v deželnem prvenstvu D-lige, je Claudio Conz, sponsor pa goriški Tmedia. Ob zaključku sta pozdravila prisotne in iznesla svoja voščila društvenim odbojkarjem še Janez Povše, predsednik goriškega odbora SSO-ja in Igor Tomasetig v imenu ZSŠDI-ja. (J.P.)
13 Obvestila
OOZUS obvešča učitelje 1. 2. in 3. stopnje, ki jih ne zanima seminar ISIA, da se vpišejo v uradu ZSŠDI na predse-zonski seminar, ki bo v nedeljo 16. decembra 2007 na smučiščih FJK. Kotizacija seminarja bo izračunana glede na število prijavljenih. Vpise sprejemamo do petka 7. decembra 2007. Člani in učitelji OOZUS-a lahko plačajo kotizacijo in dvignejo nalepko IVSI v uradu ZSŠDI.
24
Sobota, 1. decembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
nogomet - V okviru 11. kroga elitne danes pokrajinski derbi v Miljah
Vesna proti Muggii z doslej boljšim izkupičkom
V dvomu je nastop Fantine in Mervicha - Okrnjena Juventina v Tolmeču - C. Devetak »out« vsaj dva tedna
Na današnjem pokrajinskem derbiju (ob 14.30 na igrišču Zaccaria v Miljah) bo prav gotovo pestro in živahno. Vsaj doslej so bili miljsko-kriški obračuni v tem stilu. Lani je bila tehtnica rahlo na strani Vesne, saj so v prvem delu igrali neodločeno 1:1, v drugem delu pa slavili z 1:2. Pri kriški Vesni bo imel trener Ruggiero Calo znova težave s postavo. Mladi branilec Louis Fantina se je poškodoval (gleženj) na sredinem treningu in le malo možnostri je, da bi danes stopil na igrišče. Še naprej bo odsoten Velner. Pod vprašajem je tudi nastop napadalca Mervicha. »Še naprej bomo nastopali z nekoliko okrnjeno postavo, čeprav to ne sme biti alibi,« je povedal športni vodja Paolo Vidoni. Nekaj težav, predvsem z mladimi, bodo imeli gostitelji. »Odsotna bosta Busatto (letnik 1988) in Mauri (letnik 1990). Izbrali bomo kakega drugega mladinca,« je razkril odbornik Paolo Stefani. Od začetka naj bi stopila na igrišče nekdanji kapetan Vesne Marco Depangher in Christian Fantina. Tekmo bo sodil Marchetti iz Tolmeča.
Juventina bo jutri gostovala v Tolmeču. Novice iz tabora štandreškega društva niso nič kaj obetavne, saj bo trener Portelli imel precej težav s standardno postavo. Cristian Devetak bo zaradi poškodbe odsoten najmanj dva tedna, za več kot mesec mora počivati tudi Mainardis (zlom roke). Sanni-no in Buttignon sta poškodovana, Liut pa še poškodovan. Pod vprašajem pa so nastopi Kovica, Ballaminuta in Terpina. Tekmo bo sodil Deriu iz Maiana. (jng)
promocijska
Kras načrtuje pohod na vrh lestvice
Po dveh pomembnih zaporednih zmagah (in štirih pozitivnih izidih) čaka repenski Kras Koimpex (19 točk) vokviru 11. kroga promocijske lige še ena težka tekma, tokrat proti Sangiorgini, ki je v zadnjih štirih krogih - kot Kras - dvakrat zmagala in dvakrat igrala neodločeno. Ekipa iz San Giorgia di Nogara ima 14 točk na lestvici in bo v Repnu prav gotovo poskušala iztrgati najmanj neodločen izid. Varovance trenerja Serge-ja Alejnikova čaka torej težko delo, pa čeprav je morala na višku. »Upam, da bomo igrali bolje kot v nedeljo, četudi smo zmagali,« meni športni vodja Krasa Goran Kocman. Do konca letošnjega sončnega leta čakajo Kras še tri tekme, in sicer proti Isonzu, Per-tegadi in Lignanu. »Lepo bi bilo, da bi pred božično-novoletnim premorom osvojili prvo mesto,« je še dodal Kocman. Pri Krasu bodo jutri na razpolago vsi nogometaši. Tekmo bo sodil Giordano iz Vidma.
Vesnin branilec Daniel Tomizza
kroma
nogomet - Jutri
Primorje - Primorec že za obstanek Zarja Gaja je doma še nepremagana Breg prvič brez težav s poškodbami
1.	AMATERSKA LIGA Primorje Interland (4 točke) -Primorec (6)
Pomembna tekma bodisi za nogometaše proseškega kot za tiste trebenskega društva. Oboji so na repu lestvice. Primorec nekoliko bolj presenetljivo, saj so pred začetkom prvenstva napovedali končnico prvenstva. Pri Primorju je položaj nadvse dramatičen, saj bo trener Bidussi pogrešal diskvalificirane Picciolo, Merlaka in Ber-tocchija. Pri Primorcu sta delno okrevala Mustacchi in Mercandel, ki pa ju bo trener Sorrentino uporabil le pod silo razmer. Športni vodja Primorja Dean Štolfa: »Težko bo. Primorec je odlična ekipa. Vsekakor mi bomo dali vse od sebe in poskušali zmagati.« Trener Primorca Roberto Sorrentino: »Nimamo nobenih dvomov: le s tremi točkami lahko izboljšamo svoj izredno slab položaj na lestvici.« Sodnik: Postiglione iz Trsta.
Sovodnje (11) - Gradese (15)
Trener Claudio Sari bo tokrat imel precej težav s postavo. Branilec Simone je izključen, Matej Ferletič je še bolan, Daniel Skara-bot je poškodovan, Dimitrij Ferle-tič pa bo odsoten zaradi službenih obveznosti. Pod vprašajem je še nastop Calligarisa (gripa). Sodnik: Savorgnani iz Maiana.
2.	AMATERSKA LIGA Chiarbola (15) - Breg (14)
Pri Bregu so se končno nekoliko oddahnili. Trener Davor Vitulič bo prvič letos imel na razpolago skoraj vse nogometaše. »Prvič bom moral nekoga pustiti izven igrišča,« je povedal koprski trener. Še naprej bosta odsotna Sabini in Sestan, pod vprašajem pa je Erbi. Sodnik: Scheri iz Trsta.
Zarja Gaja (18) - Domio (14)
Vzhodno-kraška enajsterica
Saša Tomšič (Sovodnje)
kroma
bo skušala doseči peti zaporedni pozitivni izid. Proti Domiu bo imel trener Moreno Nonis na razpolago vse nogometaše. V Bazovici rumeno-modri v letošnji sezoni niso še izgubili. Zbrali so štiri zmage in en neodločen izid. Sodnik: Marini iz Trsta.
3. AMATERSKA LIGA Mladost (9) - Montebello Don Bosco (6)
Doberdobska Mladost je v nedeljo imela zvrhano mere smole. »Zgrešili smo tri stoodstotne priložnosti in zatem prejeli dva zadetka. Letos nam ne gre od rok,« je dejal trener Fabio Sambo, ki upa, da bodo rdeče-plavi napadalci že jutri prebili led. Na spisku odsotnih so: Gagliano, Matej Figelj in Černic.
DANES - Promocijska liga: San Lorenzo - Pro Gorizia, Pro Romans - Virtus Corno; 1. AL: Gallery - San Canzian, Ruda - Aqui-leia, San Giovanni - Ponziana; 2. AL: Mossa - Piedimonte.
PRIHODNJO SOBOTO - 2. AL: Breg - Opicina. (jng)
Domači šport
Danes,
KOŠARKA
sobota 1. decembra
MOŠKA C2-LIGA - 20.45 v Tricesimu: Tricesimo -Jadran Mark
MOŠKA D LIGA - 20.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel Sokol - Romans; 20.30 v Dolini: Breg -Drago Basket
UNDER 15 MOŠKI - 17.00 v Vidmu, Ul. Marangoni:UBC - Jadran ZKB
NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Miljah: Muggia - Vesna MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina -Sevegliano
ZAČETNIKI 11:11 - 17.00 v Trstu, Ul. Petracco (pri Sv. Sergiju): Costalunga - Pomlad A
ZAČETNIKI 7:7 - 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Juventina; 16.00 v Trstu, Villara: Cgs B - Pomlad B ODBOJKA
MOŠKA C LIGA - 18.30 v Prati: Prata - Sloga Tabor Televita; 20.30 v Morteglianu: Basiliano - Val Imsa; 20.30 v Buii: Buia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje
ŽENSKA C LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga List -Virtus
MOŠKA D LIGA - 19.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia TMedia - Sloga ŽENSKA D LIGA - 20.00 na Proseku: Kontovel -Paluzza; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Buia
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 na Opčinah: Sloga -Breg Bor ZKB
UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel
-	Sloga Barich; 17.00 v Nabrežini: Sokol - OMA B; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Virtus B; 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura A - Breg
Jutri, nedelja, 2. decembra
KOŠARKA
MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Monastieru: Roncade
-	Bor Radenska
UNDER 17 MOŠKI - 11.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - Portogruaro
NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Tolmeču: Tolmezzo -Juventina
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Sangiorgina
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku, Ervatti: Primorje Interland - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Chiarbola - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Domio
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Montebello Don Bosco NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Palmanovi: Palmanova
-	Pomlad
NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad -Donatello
NAJMLAJŠI 1994 - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga (pri Sv. Alojziju): San Luigi A - Pomlad
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI - 17.00 v Sovodnjah: Soča Gostilna Devetak - Olympia Terpin; 18.00 na Opčinah: Sloga - Rigutti
UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Prati: Prata - Olympia Ferstyle; 11.00 na Opčinah: Sloga - Gemona 16.00 v Trstu, šola Morpurgo: Coselli - Soča UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Sloga Barich - Altura; 11.00 na Proseku: Kontovel -Libertas
odbojka - Danes v deželnih prvenstvih
V Gorici edini derbi moške D-lige
Med Olympio TMedio in Slogo se obeta zanimiv dvoboj - Na Opčinah važen pokrajinski derbi ženske C lige med Slogo List in Virtusom
Danes bo v deželnih ligah na sporedu kar nekaj zanimivih srečanj. Precej privržencev zamejske odbojke bo verjetno pritegnil moški derbi moške D lige med Olympio Tmedia in Slogo. Obe ekipi sta letos precej spremenili svojo postavo, kljub temu pa sta se doslej dobro odrezali, tako da se bosta lahko verjetno tudi letos potegovali za mesto v play-offu. Če bodo tako Goričani kot slogaši igrali, kt znajo, bo derbi verjetno zanimiv in napet, o zmagovalcu pa bodo odločale malenkosti.
Pomembno srečanje čaka na Opčinah Slogo List v ženski C ligi. Maverjeve varovanke bodo gostile tržaški Virtus, s katerim so se pomerile že v Deželnem pokalu. Tr-žačanke sodijo med glavne nasprotnike slo-gašic v boju za obstanek, tako da je zmaga v bistvu danes imperativ. Obe ekipi sta zelo borbeni in dinamični v obrambi, tako da bodo verjetno akcije dolge in napete.
V moški C ligi bodo vse naše ekipe igrale v gosteh. Valovci bodo igrali v Morteglianu, kjer bodo skušali presenetiti Basiliano. Naloga Jerončičevih varovancev ne bo lahka, saj je Basiliano letos že nekajkrat
dokazal, da lahko spravi v težave tudi najboljše ekipe v ligi, kljub temu pa morajo dati vse od sebe in skušati še drugič zapored priti do točk. Za zmago bo treba igrati čim bolj zbrano in čim manj grešiti. Težka naloga čaka tudi Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje, ki bo gostovala v Buii. So-čani pa morajo točke začeti osvajati tudi proti nevarnejšim nasprotnikom, če se hočejo na lestvici nekoliko povzpeti. Morali bodo igrati zelo konstantno, saj bo domača ekipa z Ambrožem Peterlinom na čelu gotovo hotela popraviti slab vtis s tekme proti Slogi Tabor Televita. Slogaši pa se bodo tokrat pomerila s Prato, ki ima v svojih vrstah precej izkušenih odbojkarjev in je prvenstvo začela nad pričakovanji, je pa gotovo v dometu Riolina in soigralcev. Z osvojitvijo novih treh točk bi naši igralci še dodatno izboljšali svoj položaj na lestvici in potrdili, da se res lahko potegujejo za najvišja mesta.
V ženski D ligi bo v gosteh igral le Go-volley Kmečka banka, ki ima v Pasianu priložnost za drugo letošnjo zmago. Domačinke, ki sodijo med glavne nasprotnike naše
ekipe v boju za obstanek, so namreč gotovo v dometu Uršičeve in soigralk, ki pa bodo morale omejiti število napad v napadu in na servisu, če si nočejo same zakompli-cirati naloge. Upajmo, da bodo Petejanove varovanke pokazale, kaj zmorejo, in osvojile vse tri točke. Kontovelke bodo na domačih tleh igrale proti Paluzzi, ki je lani izpadla iz C lige. Doslej so Kontovelove nasprotnice trikrat zmagale, štirikrat pa izgubile, tako da se nahajajo v spodnji polovici lestvice. Zato sodijo verjetno med nasprotnike, ki so v dometu naše ekipe. Starčeva in soigralke pa morajo čim prej osvojiti nove točke, če se hočejo znebiti zadnjega mesta in preprečiti, da bi se njihov zaostanek za ostalimi ekipami še povečal. Združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka pa bo skušala na domačih tleh podaljšati zmagovito serijo. Njihov nasprotnik Buia, je novinec v ligi, doslej pa je osvojil le eno zmago manj kot plave, tako da ga Vodopivče-va in soigralke ne smejo podcenjevati. Če bodo naše igralke natančno sprejemale in učinkovito napadale, je zmaga gotovo dosegljiva. (T.G.)
Olympia - Sloga: lani tako, letos oboji z različno postavo
bumbaca
/
RUBRIKE
Sobota, l. decembra 2007
25
ta teden edinost pred 100 leti
Edinost je tokrat poročala o spopadih med socialisti in 'irredentisti', ki so se odvijali po mestnih ulicah: »V gledališču Politeama Rossetti je As-sociazione Patria' sklicala shod, na katerega dnevnem redu je bilo razpravljanje o vseučiliščnem vprašanju. Na ta shod pa je smel le, kdor je imel vabilo. Mi, ki ga seveda nismo imeli, nismo mogli na shod in torej ne vemo, ne kdo mu je predsedoval, ne kdo je govoril in ne kaj je bilo govorjeno. Zvedeli smo pa vendar, da se je neki Josip Valerij Dalmatinec, ki že več časa biva v Trstu, oglasil za besedo. A ker pozna nekega pol socijalista, mu niso pustili govoriti in ker je on vstrajal pri svoji zahtevi, so ga enostavno vrgli na ulico. No, shod je končal malo pred deseto uro. A po shodu so šli vdeleženci istega nekoliko po mestu, pevajoči razne irredentske pesmi, med njimi tudi znano žaljivko na naš naslov: 'Laše pur che i canti e subi!'. Vmes so pa vsklikali razne 'evviva' in razne 'a-
basso'. Pridružili so se jim bili tudi socijalisti, ki so pa motili pevanje irredentovcev s pevanjem delavske himne in z vsklikanjem raznih 'evviva' in 'a-basso' socijalistične narave. Slednjič je prišlo na Corsu mej irredentovci in socijalisti do spopada, a policija je oboje kmalu pomirila. Do drugega spopada je prišlo zopet na Corsu na vogalu ulice sv. Antona. Tedaj je pa policija lepo ločila socija-liste od irredentovcev in tako preprečila, da ni bilo hujega. Irredentovci so pa na to redarjem navdušeno ploskali. Pomislite: tržaški irredentovci, ki ploskajo - 'avstrijskim kozakom'...
No, demonstrantje so šli - oboji - dalje, čeravno ločeni. Šli so mimo policije, in to pot niso žvižgali. Prišedši pod okna italijanskega konzula v ulici Torre Bianca, so irredentovci navdušeno ploskali, a socijalisti neusmiljeno žvižgali. Slednjič so se demostrantje kmalu po enajsti uri razšli pred kavarno Ai Volti di Chiozza'.«
ta teden primorski dnevnik pred 50 leti
V tem tednu je Primorski dnevnik pisal o nezaslišanem dogodku, ki se je pripetil v Rimu in o katerem so nato razpravljali na seji pokrajinskega sveta v Trstu. Tu je devet svetovalcev komunistične skupine zapustilo sejno dvorano, potem ko ni hotel predsednik, prof. Gregoretti, sprejeti na dnevni red protestne resolucije proti prepovedi vsedržavnega zborovanja pripadnikov italijanskega odporniškega gibanja, ki bi moralo biti v Rimu. Primorski dnevnik je v celoti objavil sledečo protestno resolucijo, ki jo je komunistični svetovalec Tominez prebral ob začetku seje: »Gospod predsednik! Pripravljalni odbor za zborovanje odporniškega gibanja je sklenil prirediti v Rimu zborovanje odporniškega gibanja, da proslavi deseto obletnico italijanske republike. Odbor je bil prisiljen odpovedati to zborovanje zaradi nesprejemljivih omejitev, ki jih je postavila vlada. Nepojmljivo je, da si vlada, ki je prisegla svojo zvestobo ustavi, po dvanajstih
letih ljudske vstaje, ki je oprala Italiji sramotni madež fašizma, upa postavljati določene omejitve odporniškemu gibanju, ki predstavlja ponos naroda in ki je omogočilo uresničitev ustave. Proti temu tako hudemu dejanju, s katerim se hoče dejansko zanikati odporniškemu gibanju pravica zborovanja in proslave desetletnice ustave in v zvezi z dosedanjimi protesti vseh demokratov in antifašistov proti temu vladnemu ukrepu, tržaški pokrajinski svet, ki ga sestavljajo povečini pripadniki odporniškega gibanja, odločno protestira, kot so proti temu že protestirali v vsej Italiji.
že ob čitanju resolucije sta dva fašistična svetovalca zapustila dvorano. Takoj nato pa je predsednik prof. Gregoretti izjavil, da ne more sprejeti predložene resolucije, ker se to vprašanje ne tiče pokrajinskega sveta. Obenem pa je poudaril, da noče razpravljati o vprašanjih, ki lahko razdvojijo prebivalstvo,« je zapisal PD.
FILMI PO TV
Sobota, 1. decembra, La 7, ob 18. uri
Ladri per amore
Režija: Bill Bennett
Igrajo: Denis Leary, Sandra Bullock in Stephen Dil-lane
Frank O'Brien je droben lopov, ki razmišlja o brezskrbnem koncu tedna ob kaviarju, seveda na krovu čudovitih jaht. Roz, njegovo dekle, pa le o tem, da bi bila zaželjena. Slika, ki sta jo ukradla, je neprecenljive vrednosti, zato bosta dobila vsak svoje - vse, kar si želita, morda tudi kaj več.
Nedelja, 2. decembra, rete 4, ob 21.30
Un giorno di ordinaria follia
Režija: Joel Schumacher Igrata: Michael Douglas, Robert Duvall Michael Douglas je bil ravno kar odpuščen z delovnega mesta, k njegovi napetosti pa da svoj prispevek še neznosna vročina. Nemočen zapusti svoj avtomobil sredi ceste v neznosnem mestnem vrvežu in se poda proti domu. Še preden pa odpre hišna vrata, za seboj pustil štirideset kilometrov dolgo krvavo sled. Aretiral ga bo policist, ki opravlja svoj zadnji službeni dan pred upokojitvijo.
Nedelja, 2. decembra, La 7, ob 17.45
Misterioso omicidio a Manhattan
Režija: Woody Allen
Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton, in Alan Alda La 7, je ob priložnosti Woodyjevega dvainsedem-desetega rojstnega dne poskrbela za predstavitev serije njegovih filmov, med katerimi je tudi celo-večerec iz leta 1993, ki sodi med Allenove uspešnice. Prepričljiva komedija, z nekaterimi prvinami kriminalke, pripoveduje o new-yorški gospe, ki prepriča moža in bivšega ljubimca, da se ji pridružita v pustolovskem zasledovanju morilca.
Torek, 4. decembra, Rai 2, ob 21.10
La tigre e la neve
Režija: Roberto Benigni
Igrajo: Roberto Benigni, Jean Reno in Nicoletta Bra-schi.

Vedno razposajeni italijanski režiser in igralec Roberto Benigni, ki je svetlo plat obstoja odkrival v filmu Življenje
je lepo in nas na-	_
smejal z vsemi
svojimi ostalimi uspešnicami, se tokrat v svojem značilnem tragično-komičnem slogu podaja v Irak prav ob začetku ameriške invazije. Pesnik Attilo je nekoliko čudaški, toda zelo strasten učitelj, ki vsako noč sanja o poroki s prelepo neznanko. Nekega dne jo zares uzre in se odpravi za njo v Irak, kjer pa je sredi kaotične vojne vihre, zelo nevar-
Torek, 4. decembra, La 7, ob 21.30
White sands - Tracce nella sabbia
Režija: Roger Donaldson Igrajo: Willem Defoe, Mickey Rourke Willem Dafoe igra šerifa malega mesta z zelo velikimi problemi. Da bi razkril skrivnosti, se odloči, da se bo pomešal med kriminalno združbo. Ta nov način življenja ga seznani s strelcem levičarjem, agentom FBI in skrivnostno žensko....
Četrtek, 6. decembra, Rete 4, ob 2.20
Ii danno
Režija: Luis Malle
Igrajo Juliette Binoche, Jeremy Irons in Mirando Richardson
Jeremy Irons igra zadržanega angleškega politika, ki pa ne more več kontrolirati svoje sle, ko mu usoda v naročje pripelje sinovo punco Juliette Binoche.
Film, ki nam več kot enkrat prikaže strast skorajda onkraj sprejemljivega, kulminira, ko med strastnim spolnim aktom, nič hudega sluteč, v sobo polne nenadzorovane strasti vstopi sin. Ta v skoči v globino, nekaj nadstropij nižje in se ubije. Čeprav se nam včasih zdi, da je strast zelo minljiva zadeva in v tem filmu tudi zelo boleča, je razvidno, da glavni junak, kljub vsej kalvariji ki ga je čakala, ne bi mogel sprementi poteka dejanj. (Iga)
NASA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
SESTAVIL LAKO
RAZRED CUNO-NO2CEV S ŠKRGAMI
GRŠKI BOG LJUBEZNI
USTREŽLJIV! UDVORLJIV ČLOVEK
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
BORIS PAHOR
OTOK V JADRANSKEM MORJU
SLOVENSKI ŠPORTNI PUBLICIST (STANE)
KEMIJSKA PRVINA (SI)
KRC V SPODNJIH UDIH
PRIPRAVE ZA VKLEPANJE, VEZI, SPONE
ORANJE BOGOMIR MAGAJNA
PRIPOMOČEK ZA UPODABLJANJE S ČRKAMI
ZMRZNJENA SLAŠČICA FR. DRAMATIK (EUGENE)
/
DR2AVA V AFRIKI
BRAZILSKI NOGOMETAŠ IN TRENER
REKA SKOZI RIM (ORIG.) VISOK MOŠKI PEVSKI OLAS
SLOVENSKI SPRINTER OSOVNIKAR
KRAJ NA KRASU BENEŠKO KOPALIŠČE
NOVA CELINA
TIP
AVTOMOBILA ZNAMKE TOYOTA
POLJSKI RE2ISER KEMIČNI ELEMENT
KOŠČIČASTI SAD
MARTIN ESSLIN
POROČEN MOŠKI
BONBOMI IZ ŽGANEGA SLADKORJA
NEGIBNOST, TOGOST
ITALIJANSKI PEVEC (PINO)
FOTO LAKO
ALKOHOLIK, SRKA
NAŠA PROSVETNA DELAVKA (DAMIJANA)
KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL
AMERIŠKI FILMSKI RE2ISER STONE
JUGOSLOVANSKI DISIDENT DJILAS
PRIPRAVNIKI ZA
DUHOVNIŠKI POKLIC
AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA (IRENE)
PLOD HRASTA
IZOGIBANJA
IVAN RIBIČ
FRANCOSKI IGRALEC GABIN
REKA SKOZI WASHINGTON
GEORGE ELIOT
GLIVIČNA BOLEZEN SODOBNIK KELTOV
BERI PRIMORSKI DNEVNIK
JAZ IN TI MAJHEN GRIŽLJAJ
LE2EČE TISK. ČRKE IGRALKA SAVINA
UMRLI ITALIJANSKI POLITIK FANFANI
SL. šahisika
NOVAK DUBROVNIŠKI FILOZOF
VRSTA ITAL.
DAVKA ALB. POLITIK (RAMIZ)
/
MEDNARODNA AVTOM.
OZNAKA ZA SURINAM
AM. PEVKA (BRENDA)
KRADLJIVEC, ROPAR
JUGOSLOVANSKA NARODNA ARMIJA
NESORAZMERNOST
EDEN V BERLINU
MESTO NA SICILIJI
PRETIRANO VARČEN, SKOP ČLOVEK
NAŠ KOŠARK. OBERDAN
ITAL. PISATELJ (PRIMO)
SAMUEL ADAMS
MINATTI IVAN
NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK
ITAL. ELEK-TROINŽENIR, NOBELOVEC (GUGLIELMO)
TR2AŠKI KOŠARKAR
(ALES-SANDRO)
VLADAVINE ARABSKIH KNEZOV
EMANUEL TOMŠIČ
AL2IRSKO PRISTANIŠČE
JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC
AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLU2BA
ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU
PUNT
SKRB
SLOVARČEK - ALIA = albanski politik • AMARAL = brazilski nogometaš • CARA = ameriška igralka • HAS = poljski režiser (Wojciech) • MEDO = dubrovniški filozof (Antun) • UREK = slovenski športni publicist in časnikar (Stane)
26	Sobota, 1. decembra 2007	GORIŠKI PROSTOR	/
briščiki - Nocoj v ogrevanem šotoru
Kingston za začetek vročega decembra Drugemuzike
December bo pri Briščikih - jesen-sko-zimskemu vremenu navkljub - spet vroč. Vsaj v velikem šotoru ob cesti Op-čine-Prosek bo tako. Ne le zato, ker bo šotor ob prireditvah Drugemuzike ogrevan, temveč predvsem, ker ga bodo glasbeni gostje ogreli s svojimi vročimi akordi in vražje razbeljenimi nastopi.
Glasbeno kulturno društvo Druga-muzika seje letos odločilo, daje treba vroči december izkoristiti od začetka vse do konca. Zato se bo že danes začela Novoletna glasba brez meja, kot nosi naslov niz koncertov. Prav letošnji december bo s padcem schengenske meje dokazal, da je bilo geslo prireditev, ki si ga je društvo izbralo že od samega začetka - Glasba brez meja - preroško. Bilo pa je tudi dokaz, da notno črovje, glasbeni žanri in ljubezen do ritma ne poznajo »pregrad in ne mej«.
Tako se bo drevi občinstvu predstavil slovenski reggae-žur band Kingston, ki je pod briš kim šotorom nas topil tudi v sklopu ostalih izvedb festivala. Njihov vrtoglavi ritem in že ponarodeli hiti Luna nad obalo, Mene luna nosi, Ko bo padal
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Saša Pavček: »Al'en al'dva« / režija in igra: Aleš Valič. V sredo, 5., in v četrtek, 6. decembra, ob 20.30.
Sylvia Plath: »Zasledovanje« / avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, igra: Sonja Polanc. V petek, 7. decembra, ob 21.00.
Gledališče Rossetti
Loretta Goggi: »Se stasera sono qui« / nastopa Loretta Goggi, režija: Gianni Brezza. Danes, 1. decembra, ob 20.30, jutri, 2. decembra, ob 16.00.
Dvorana Bartoli
»Affittasi« / pod okriljem Združenja Europa Cultura v sklopu projekta: »Turki v Evropi 2007«. Danes, 1. decembra, ob 21.00 in jutri, 2. decembra, ob 17.00.
La contrada
Sofokle: »Antigona« / režija: Giulio Bosetti, igrajo: Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Sanbdra Franzo. Danes, 1. dedcembra, ob 20.30 ter jutri, 2. decembra, ob 16.30.
Jutri, 2. decembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »La piccola Olga e l'arcobaleno«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V petek, 7. decembra, ob 20.45 / Nuovi percorsi scenici: »R60 - Ballata operaia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Bizzarri. VIDEM
Gledališče S. Giorgio
»Paradiso perduto« / v okviru "teatro con-tatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do jutri, 2. decembra, ob 21.00 - 1. in 6. epizoda.
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45.
dež, Cela ulica nori, katerim sta se kasneje pridružili še pesmi Bossa noga in Non stop, bodo nadvse obetavno uvedli serijo decembrskih koncertov.
Veliki poznavatelj slovenske glasbe-no-zabavne-pop-in-rock scene Boris De-vetak je o Kingstonu izrekel te strokovno podkovane besede: »Skupina, ki je za slovenske absolvente pripravila že tri abosol-ventske himne (Republika Banana, Luna nad obalo, Kocka je padla nate) tokrat stavi na skladbo Non stop, ki jo že lahko slišite na radijskih valovih. Ideja ja padla lansko leto na Kreti, ko so imeli Kinsgtoni svojega vodiča, ki jim je razkazal vse najlepše skrite kotičke Krete in je vedel za vse 'ta prave place', kjer se kaj dogaja. Mladeniču je ime Luka in do tega, da se njegovo ime pojavi v skladbi Kingstonov, ni bilo več daleč. Besedilo je, kot ponavadi, napisal basist Dare Kaurič (tudi avtor glasbe), govori pa o Luki, ki te popelje na vse najbolj zanimive in odštekane zabave. Za aranžmaje in produkcijo je poskrbel Zvone Tomac. Da pa skladba res diši po temperamentu Grčije, so Kingstoni kot dodaten instrument v
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Slovensko narodno gledališče
Danes, 1. decembra, ob 20.00 / J. B. P.
Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta.
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 9.15 (za šolo) in ob 16.30 / Boris A. Novak: »Stotisočnoga« - gostovanje KD Gledališče na vrvici.
V	petek, 7. decembra, ob 17.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« - kopro-dukcija z Gledališčem Koper.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	petek, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
Mala drama
Danes, 1. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	torek, 4. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«.
Od srede, 5., do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 1. decembra, ob 19.30 / J. B. P.
Molière: »Ljudomrznik«.
Jutri, 2. decembra, ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30
/ Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	torek, 4. decembra, ob 16.00 in ob 19.30 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«.
V	sredo, 5. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
V	četrtek, 6. decembra, ob 19.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
skladbo dodali tudi tradicionalen buzuki!«
Prihodnjo soboto, 8. decembra, bo na oder stopila hrvaška Karma in Aki Rahi-movski Band. Novost letošnje prireditve je prav gotovo ta, da bodo ob proslavljanju padca meje s posebnim koncertom, ki bo na sporedu v soboto, 22. decembra, (nastopili bodo Šank rockerji in skupina Tabu), primerno nazdravili tudi novemu letu, ko bo pod ogrevanim šotorom zaživelo silvestrovanje. Praznovanje najdaljše noči v letu so si prireditelji zamislili s formulo »all in-clusive«, ki predvideva ob koncertu ene najbolj zabavnih slovenskih skupin, Mambo kingsov in tržaške skupine Magazzino commerciale, hrane in pijače na pretek.
Ponovno izvedbo najbolj priljubljene zamejske glasbene pobude zadnjih let, bo tudi letos omogočilo pokroviteljstvo občine Zgonik, dežele Furlanije Julijske krajine in Urada Republike Slovenije za Slovence v Zamejstvu in po svetu, ob njih pa tudi Zadružna kraška ban ka, de žel no odborništvo za kulturo in šport, gostilna Veto in deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič.
V	petek, 7. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«.
V	soboto, 8. decembra, ob 19.30 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«.
Mala scena
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 16.00
/ Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«.
V	torek, 4. decembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	sredo, 5. decembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«.
V	soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče G. Verdi
Edvard Grieg: »Peer Gynt« / premiera v torek, 4. decembra, ob 20.30, ponovitve v sredo, 5. decembra, ob 16.00 in ob 21.00, v četrtek, 6. decembra, ob 20.30, v petek, 7. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 9 . decembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti Od torka, 4., do četrtka, 6. decembra, ob 20.30 / Dein Perry in Nigel Triffit: »Tap Dogs«, glasba: Andrew Wilkie. »Scooby-doo live on stage« / izvirna glasba Fabia Serria, režija: Salvatore Vivinet-to, koreografija: Alberta Palmisano. V petek, 7. decembra, ob 20.30, v soboto, 8. decembra, ob 16.00 in v nedeljo, 9. decembra, ob 11.00 in ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 / koncert Julie Fischer - violina in Martina Helmchena - klavir. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella Jutri, 2. decembra / koncert zmagovalcev 1. državnega tekmovanja »Citta Pieve di Soligo«.
BOLJUNEC
Gledališče F. Prešerna
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30
v okviru Adriatic Festivala nastopa Fake Orchestra.
BRIŠČIKI
Danes, 1. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupino Kingston.
V	soboto, 8. decembra, ob 20.30 / v
ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupinama Karma in Aki Rahimovski Band.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 /
koncert folk grupe Andihra iz Sardinije.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 4. decembra, ob 20.45 / koncert: Quintetto Bibiena.
Župnijska dvorana sv. Nikolaja
V	nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 /
»Božična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. VIDEM
Teatro nuovo Giovanni da Udine
V	sredo, 5. decembra, ob 20.45 / Amsterdam Baroque Orchestra & Choir, dirigent: Ton Koopman.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom
Danes, 1. decembra, ob 20.15 / Oliver Dragojevič in skupina Dupini.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30
/ Dvorana SF - Jorma Hynninen - bariton, Riikka Hakola - sopran, Ilkka Paananen - klavir.
V	torek, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« - zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht.
V	četrtek, 6. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert Iva Pogorelica.
V	četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula.
V	petek, 7. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Filharmonični orkester iz Monte Carla; dirigent: Emmanuel Krivine; solist: Nikolaj Luganski.
V	soboto, 8. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru »Glasbe sveta 07« koncert skupin Antonio'O Lione in Tammurritata di Scafati (Italia) in Marzoug (Alžirija).
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče / do 12. decembra je na ogled razstava: »Ženske v CGIL: stoletna zgodovina«.
V	galeriji Kulturnega združenja »Il Co-riandolo« (Ul. Udine, 55) bo na ogled do 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30.
Dvorana ex Albo Pretorio / do 6. decembra bo na ogled razstava »Il ferro di Benito Simonetti«. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Palača Gopčevich / do 9. decembra bo na ogled na ogled razstava »I suoni del-la memoria - 75 anni della Societa dei concerti di Trieste«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 19. ure.
Villa Revoltella / v gredah bo danes, 1. decembra, odprtje razstave »Che bello nascere«. Urnik: do 15. decembra od
10.	do 12. in od 15. do 17. ure.
Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00.
Galerija Rettori Tribbio 2 / do 7. decembra razstavlja Giuliana Pazienza Spagno-
11.	Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoar-do Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure.
Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo.
Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ
V	dvorani SDK Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bo v petek, 7. decembra, po koncertu odprtje razstave »Mali drago-
-/
ceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta v soboto, 8. decembra, od 16. do 19. ure in v nedeljo, 9. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. NABREŽINA
V	Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled raztava Venezine Bopgomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure.
GORICA
V	Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami.
V	Galeriji ARS na Travniku bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szil-vassy, Veljko Toman in Mira Uršič.
CODROIPO
V	Vili Manin bo danes, 1. decembra, odprtje razstave Giselberta Hoka. Razstava bo na ogled do 6. januarja z urnikom: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
SLOVENIJA
AJDOVŠČINA
V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Kle-menčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni center:
do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, l. decembra 2007
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: OPZ Štma-ver
20.30 TV Dnevnik
Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija
Rai Uno
6.10 Nan.: Nova družina Addams (.
Glenn Taranto in Ellie Harvie) 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato,
Domenica & ... 9.25 Sedem dni v parlamentu 10.05 Dnevi Evrope 10.25 Variete: ApriRai 10.40 Vremenska napoved 10.45 Nan.: Lady Cop 11.30 Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa
12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi
Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik
14.00 Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci)
14.30 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Toskana (vodi Donatella Bianchi) 16.15 Dok.: Dreams Road 2007 - Indija -Kerala
17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nabožna oddaja: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Rai Tg šport 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) 0.05 Dnevnik 0.10 Aktualno: Aplavzi 0.40 Nočni dnevnik, vremenska napoved, 0.55 Izžrebanje lota 1.05 Film: Laurel Canyon (dram., ZDA, '02, i. Kate Beckinsale, A. Nivola)
V^ Rai Due
6.00 6.45
10.00 10.15
11.25 11.35 13.00 13.25 14.05 15.45
17.10 18.00 18.10
19.00
19.55 20.25 20.30 21.05
22.40
23.30 0.15
Tg2 Potovanja
Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi), vmes dnevnik Dnevnik
Dok.: Na poti v Damask, 10.45 Euro-zone, 10.55 TSP Dežele Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik
Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. Film: Scrittrice per caso (kom., ZDA, '06, i. Kay Panabaker) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme
Nan.: Nepremagljivi angeli (kom., Nem., '02, i. Birgit Stauber) Reality show: Otok slavnih, tedenska obnova, 19.20 V živo Risanke Disney Izžrebanje lota Dnevnik
Nan.: Cold Case - Nerazčiščeni umori (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice (i. Camryn Manheim, Christopher Reeve) Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2
V" Rai Tre
7.00 9.00 10.30 11.00
12.00 12.25
14.00 14.50 15.50
18.10 18.55 19.00
Variete za najmlajše Aktualno: TV Talk Aktualno: Art News Tgr Naš denar, 11.15 Tgr Vzhod/Zahod, 11.45 Tgr Kmetijstvo
Tg3 - Šport - Meteo Tgr Tednik, 12.55 Bellitalia, 13.20 Tgr Sredozemlje Deželne vesti, dnevnik Tgr Okolje Italija Sobotni šport: Magazin Champions League, odbojka, 17.45 predstavitev kolesarske dirke Giro d' Italia
Šport: 90. minuta Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti, vreme
20.00 Variete: Blob "Vota Antonio" 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio)
21.30 Dok.: 3. Planet - Kolosej (vodi Mario Tozzi) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Aktualno: Kriminalna ljubezen -Primer Stefania 0.35 Tg3 nočni dnevnik, vreme, Tg3 Zapisnik sveta, Sobotna noč 1.30 Film: L' uomo dal braccio d' oro (dram., ZDA, '55, r. Otto Preminger, i. Frank Sinatra)
i Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Življenje čarovnice, 7.20 Robinson
TV film: La notte di Pasquino
(dram., It., '02, i. Nino Manfredi)
Aktualna odd.: Za boljše življenje
(vodita prof. Fabrizio Trecca in
Emanuela Talenti)
Dnevnik, promet
Aktualno: Forum
Dnevnik Tg 4, vreme
Aktualno: Forum
Nan.: Poirotov božič (krim., VB,
'96, i. David Suchet, P. Jackson)
Včeraj in danes na TV
Planet morje
Dnevnik, vreme
Dok.: Srečanje z zgodovino
Nan.: Walker Texas Ranger
Dok.: Top secret: Fatima, zadnja
skrivnost
Aktualna odd.: Tempi moderni (vodi Ilaria Cavo)
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
17.15 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10
23.40
9.30
10.05
11.25 12.30 13.00 13.40
14.10 16.00
18.00 18.50
20.00 20.30 21.10
; Canale 5
Na prvi strani
Promet, vreme
Jutranji dnevnik Tg5
Odddaja o liriki: Loggione (vodi
Vittorio Testa)
Aktualno: Prijateljice knjige (vodi Aldo Busi)
Film: Scambio di identita' (kom., ZDA, '96, i. Shirley Maclaine) Tg com/Meteo5 Nan.: Končno sama Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) Reality Show: Prijatelji Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) Tg com/Meteo5
Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi)
O Italia 1
6.20 6.55 10.15
11.15
11.50 12.25 13.00
13.55
14.45 15.35
16.35 17.20 18.30 19.00 19.30 20.10 21.00
23.15
Nan.: I-Taliani Variete za najmlajše Nan.: Power Rangers Lost Galaxy, 10.45 Raven (i. Raven-Symone') Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, Trevor Lissauer) Nan.: Tata
Odprti studio, vreme
Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe-
ranza
Film: Policijska šola 3 (kom., ZDA, '86, i. Steve Guttenberg, Bubba Smith, Art Metrano) Tg com/Meteo
Film: Policijska šola 4 (kom., ZDA,
'87, i. Steve Guttenberg)
Tg com/Meteo
Nan.: Selvaggi
Odprti studio, vreme
Nan.: Mr. Bean
Film: Balto (ris.)
Tg com/Meteo
Film: Che fine ha fatto Santa Clause? (kom., ZDA, '02, i. Tim Allen) Športna odd.: Vodič nogometnega prvenstva, 0.30 Šport studio
^ Tele 4
8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik
8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik
dneva, vreme, pregovor 8.50 Pisma Don Mazziju 9.40 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 11.35 Nan.: Don Matteo 4 13.05 6 minut z Deželnim zborom 13.55 Košarka Snaidero Udine 15.20 Dok. o naravi
16.10 Nan.: Lassie
17.00 Risanke
19.55 Športne novice
20.05 Oddaja o kmetijstvu
20.55 Film: Punto di rottura (thriller, '98,
i. Kiefer Sutherland, B. Fonda) 22.55 Aktualna oddaja 23.55 Film: Campa carogna che la taglia cresce (vestern, '73)
La 7
6.00 7.00 9.20 10.30
12.30 13.00 14.00
16.05 18.00 20.30 22.30 23.30 0.30
12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus weekend Aktualno: Intervju Film: Il gladiatore che sfido' l' impero (pust., It., '65) Šport 7
Aktualna odd.: Tetris Film: All' inseguimento della morte rossa (thriller, Kan.-VB, '95,r. G. Mihalka, i.Michael Caine) Film: Mia moglie e' una pazza assassina? (kom., ZDA, '63) Film: Ladri per amore (kom., ZDA, '96, i. Sandra Bullock) Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Jason Hughes) Nan.: Dirt (i. Courteney Cox, Jeffrey Nordling, P. Reubens) Variete: Decameron (vodi Daniele Luttazzi)
Aktualno: Ime & Priimek
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Risanka: Telebajski 7.55 Pod klobukom 8.35 Kratki dok. film: Lepa boksarka (Izrael)
8.50 Dok.: V dotiku z vodo
9.20 Kino Kekec - Film: Hrestač in
mišji kralj (anim.) 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Izobraž. dok. nan.: Slovenski vodni krog: Dravinja 13.40 Poljudnoznanstvena serija: Skrivnosti divjine (Jap.) 14.10 Dok. film: Volja preživetja 15.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 15.55 Karaoke 16.10 O živalih in ljudeh 16.25 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.35 Animirana serija: Adventni dnevi -
1. december 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.40 Eutrinki 19.55 Miss sveta 2007 21.50 Poročila, šport, vreme 22.20 Hri-bar 23.25 Nad.: Huff 0.25 Film: Talec - Omiros (Grčija, '05, r. S. Papadopoulos-T. Tzimou, i. Con-stantine Giannaris)
(t Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.15 TV prodaja 7.45 Skozi čas 7.55 Primorski mozaik 8.25 Vroči stol 9.20 Debatna odd.: Tekma 10.10 Z glavo na zabavo 10.40 SP v smučarskih tekih: Sprint (polfinale in finale, prenos) 12.30 Dok.: Vesoljska tekma 13.20 Študentska
13.40 SP v biatlonu: Sprint 10 km, moški
(prenos) 15.25 TV prodaja 16.10 SP v smučarskih skokih 18.55 SP v smučanju: moški supervele-slalom (M, prenos iz Beaver Cree-ka), 20.25 ženski smuk (prenos)
21.45 Sm
22.10 Dok. serija: City folk - ljudje evropskih mest: Košice 22.40 Sobotno popoldne 0.50 Nad.: Brez pravil (Arg.) 1.40 Zabavni infokanal
Koper
14.00
14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.35 17.25 18.00
18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20
23.20
10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 18.55 19.20 19.25 19.30 20.00 20.15 20.30
21.00
22.00 22.10
Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka NLB Magazin Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus
Program v slovenskem jeziku: Brez
meje
Vreme
Primorska kronika
Vsedanes, šport
Jutri je nedelja
Vzhod - Zhaod
Košarka: Jadranska liga NLB
Alter eco
Vsedanes - TV dnevnik
SP v smučanju: superveleslalom
(M)
United Strongman 2006 - The best off
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani Polka in majolka Maja in čarobna skrinja Avto za vas Med Sočo in Nadižo Ne prezrite Kulturni utrinek Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Vse najboljše EU - Srečno Slovenija
Brez strehe na glavo z Rebeko
Dremelj
Ne prezrite
Futsal: Gorica - Izola
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: nagrajenci 5. Medn. harmonikarskega natečaja Fisa... armonie; 12.00 Ta rozajanski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Antigona (Dušan Jovanovič, r. M. Prepeluh); 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.0012.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica RK in oglašanja z nogometnih tekem; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO;
16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva: 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Tenorist Luciano Pavarotti; 18.00 V podvečer; 20.00 R. Wagner: Rienzi; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek
RADIO KOROŠKA
18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sobota, 1. decembra 2007
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
X\ zmerno oblačno
oblačno
6
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež

nevihte
veter
megla
vremenska slika
MS
Nad nami se prehodno zadržuje še razmeroma suh zrak. Jutri bo hitro prešla naše kraje atlantska fronta. V nižjih plasteh bo jutri in v ponedeljek pritekal od jugozahoda vlažen zrak.
Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je obsežno ci-klonsko območje, hladna fronta bo čez dan prišla do Alp. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23
Dolžina dneva 8.58.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 12.53.
BIOPROGNOZA Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše v drugi polovici dneva. Moteno bo spanje v noči na nedeljo.

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.49 najvišje 34 cm, ob 12.09 najnižje -12 cm, ob 16.19
najvišje -5 cm, ob 22.02 najnižje -22 cm. Jutri: ob 5.31 najvišje 38 cm, ob 12.41 najnižje -23 cm, ob 18.10 najvišje -1 cm, ob 23.06 najnižje -19 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m ............ 7 2000 m............2
1000 m ........... 9 2500 m............0
1500 m............4 2864 m...........-1
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
močan ^co sneg
par?
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
iS
O
GRADEC
-3/5
S
CELOVEC
O -5/4
TRBIŽ O
-5/6
O -6/6 KRANJSKA G.
O1
TRŽIČ
-6/5
O
KRANJ
O -5/4
S. GRADEC
CELJE -5/6 O
MARIBOR
O-5/5
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-4/5
o JA
LJUBLJANA
-3/5
POSTOJNA
O-2/5
. KOČEVJE
AN0 .
N. MESTO -2/8
O ____

ZAGREB -1/6
O
M
^NAPOVED ZA DANES
Povečini bo zmerno oblačno, več oblačnosti bo v popoldanskih urah na Tržaškem.

Danes bo na Primorskem pretežno oblačno, drugod sončno. Po nižinah se bo še pojavljala megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 1 do 8, na Primorskem okoli 11 stopinj C.
KJ6-.3 TOLMEČ O 1/10
¿5
CELOVEC O -3/6
TRBIŽ O
0/7
O -4/6 KRANJSKA G.
ČEDAD O
3/11
O
TRŽIČ
0/7 O
KRANJ
grAdec ¿i/"
0/6
B ®
-3/6
S. GRADEC
CELJE 0/8
MARIBOR
O-1/6
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-2/5
^ cs <>¿5
LJUBLJANA
3/9 /p N. MESTO 1/9 POSTOJNA	A/ O
O 3/5
KOČEVJE /^V s-,
o <<r
ČRNOMELJ

ZAGREB 0/9
O
K
a
NAPOVED ZA JUTRI
V nižinah in ob morju bo prevladovalo vlažno in megleno vreme. Oblačno bo do pretežno oblačno z možnostjo občasnih rahlih padavin, ki bodo verjetnejše v vzhodnih predelih. V gorah bo dopoldne pretežno oblačno z rahlimi padavinami, v popoldanskih urah bo spremenljivo.
Jutri bo pretežno oblačno, predvsem v zahodnih krajih se bo občasno pojavljal rahel dež. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. V ponedeljek se bodo manjše padavine sprva pojavljale tudi drugod, popoldne pa povečini ponehale.
franciJa - Nova zakonska obveznost
Za nevarne pse posebno dovoljenje
PARIZ - Francoska narodna skupščina je v četrtek sprejela zakon, ki od lastnikov nevarnih psov zahteva pridobitev posebnega dovoljenja. Lastniki psov bodo morali dokazati, da so jih spo sob ni ob vla da ti, pre den jim bodo mestne oblasti odobrile dovolje-
nje, so popročali francoski časopisi.
Sprejetju zakona so botrovali številni napadi psov na majhne otroke. V Franciji število nevarnih psov sicer presega 600.000. Zakon mora sedaj potrditi še francoski senat, vendar po pisanju časnikov kaže, da pri tem ne bo težav. (STA)
berlinal
Kossick za
• ■ v	• v
privlačnejše kinodvorane
BERLIN - Direktor Berli-nala Dieter Kosslick se zavzema za bolj privlačne kinematografe. Sto ri ti je tre ba po vsem no ve korake pri današnjem načrtovanju dvoran, je povedal ob obisku sedeža nemške tiskovne agencije dpa v Berlinu.
" Ni nuj no, da gre sa mo za kinematografe," je dodal. Prostori za predvajanje filmov morajo po njegovem mnenju imeti "jasen profil", postati pa morajo tudi bolj privlačni, še posebej v času, ko človek filme lahko gleda "na zapestni uri". "Zakaj morajo kinodvorane izgledati tako smešne," se sprašuje Kos slick, ki je kri ti čen tu di do slabe hrane v kinih.
Vodja Berlinala si na primer zlahka predstavlja filmska gle da li šča, v ka te rih bi bi li obiskovalcem poleg filmov recimo na voljo še salon, supermarket z zdravo hrano, otroški vr tec ali pa pral ni ca. Kos -slick upa, da bo Ber li na le en -krat pri pra vil sim po zij o bo -dočnosti kinematografov.
Na 58. izdaji mednarodnega filmskega festivala, ki bo v Berlinu potekal od 7. do 17. februarja, je v načrtu tudi spored, ki bo filme povezal s kulinariko, je napovedal Kosslick.
Na Berlinalu bodo prikazali okoli 400 filmov, ki bodo raz-vr šče ni v urad ni tek mo val ni program ter sekcije, kot so Panorama, Forum mladega filma, Retrospektiva in Otroški filmski festival. (STA)
ZDA - Filmska in televizijska zvezdnica
Pamela Anderson razmišlja o upokojitvi
LOS ANGELES - Nekdanja zvezda ameriške nadaljevanke Obalna straža Pamela Anderson naj bi načrtovala umik iz medijskega blišča in se vrnila v svojo rodno državo, Kanado. 40-letna zvezdnica je povedala, da je kljub mnogim televizijskim in filmskim ponudbam »prelena« za nadaljnje delo. »Ves čas do-
bivam ponudbe od filmarjev in televizij-cev, a jih vse po vrsti zavrnem. Mojega agenta to spravlja ob pamet,« je Ander-sonova povedala. Namesto tega se bo raje posvetila svojemu tretjemu možu Ric-ku Salomonu, s katerim se je v Las Ve-gasu poročila prejšnji mesec, in svojima dve ma otro ko ma. ( STA)