Stev. 41.
V Mariborn 14. oktobra 1897.
Teöaj XXXI.
Slovenski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vreil in v Mariboru s pošiljanjem n	Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na volikom trgu po 6 kr
d >m za eelo leto 2 gld. 50 kr., is pol leta 1 gld. 30 kr., ta četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
85 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulic,	Za oinanlia se plačuje od navadne vrstice, ča se ns*'rne enkrat, po S kr.,
hstv. 5. — Deložniki tiskovnega društva dobivajo list brei posebne naročnine.	dvakrat l!i kr., trikrat 18 kr.
Iz državnega zbora.
Kaj stanejo srednje in visoke šole?
Omenjal sem zadnjič, koliko znašajo stroški za naučno ministerstvo. Tu sem spadajo tudi c. kr. gimnazije. Stroški za nemško gimnazijo v Celju znašajo n. pr. 26.645 fl. Mariborska gimnazija prizadeva 35.474 fl, v Celovcu 36 612 fl., v Beljaku 24.546 fl, v Ljubljani 49.704 fl., v Novem mestu 24.175 fl. itd. Slovensko-nemška gimnazija v Celju bi stala le 12.500 fl. Prva gimnazija v Gradcu 51.262 fl., druga ondi 39.654 fl. itd.
Vseučilišče dunajsko stane nad 1 milijon gold. vsako leto, vseučilišče v Inomostu 346.780 fl., v Gradcu 473.853 fl., vseučilišče v Pragi (nemško) 294.248 fl., vseučilišče v Pragi (češko) 482.166 fl., v Lvovu 263.103 fl., v Krakovu 415.600 fl., v Cernovicah 145.100 fl., tehnična šola na Dunaju 319.800 fl., tehnična šola v Gradcu 115.100 fl., nemška tehnična šola v Pragi 116.341 fl., češka tehnična šola v Pragi 129.652 fl. itd. Vse visoke šole stanejo 4,128.597 fl., tri katoliške bogoslovske šole v Solnem gradu, Olomucu in na Dunaju 58.000 fl. Vse srednje šole (gimnazije in realke) 7,115.531 fl.
Naj še omenim, da ima vsak minister skupne plače 20.000 fl., tako tudi predsednik najvišjega računskega dvora. Iz tega že spoznate vsaj nekoliko, kam se spravljajo državni stroški.
Predlogi in čast Dunaja.
V	seji dne 5. oktobra in naslednje dni je mnogo govornikov popisovalo bedo, v kateri se nahajajo po letošnji povodnji in toči poškodovani prebivalci. Izmed naših poslancev so govorili gg.: dr. Gregorec, Pfeifer, Spinčič in Bianchini. Poslanci Povše, Robič in drugi so zahtevali, kakor že v zadnjem zasedanju, naj se spremeni postava z dne 28. marcija 1892 tako, da bo država mogla dajati vinogradnikom brezobrestnega posojila brez ozira na to, koliko daje. dežela. Poslanec Einspieler predlaga, naj se spremeni volilni red za Koroško, B e r k s pa, naj se prepove uvoz in prodaja umetnih vin in naj se ne iztirjavajo davki, koder so prepovedani živinski sejmi. Poslanec Treuinfels predlaga nasvet, naj se sestavi častno sodišče v državnem zboru, ki ima razsojevati, kako se ima dati zadoščenje razžaljenemu državnemu poslancu. Dvoboj bi bil izključen. Dipauli predlaga, naj se izdela jezikovna postava za celo državo.
V	seji dne 6. oktobra je dunajski župan dr. Lueger branil čast dunajskega mesta proti raznim napadom. Nekateri govorniki so namreč v prejšnjih dnevih očitali Dunajčanom, češ, da se ti niso skazali dosti usmiljenih ob času zadnjih povodnjih nesreč. Neki židovski poslanec se je izrazil, da zlato dunajsko srce je postalo pločevinasto.
Dr. Lueger je našteval tisočake in tisočake, katere so Dunajčani zbrali v pomoč po povodnji ponesrečenim, akoravno so dunajski zidovi ovirali te zbirce. V svojem govoru je djal dunajski župan: »Ako se bodo povsodi vdomačila krščanska načela, potem ne bo treba ponesrečenim še le finančnega ministra prositi za podporo; država bo vsem brez prošnje pomagala«. Bog daj, da le čase še mi dočakamo!
Škandal Iro -Gregorig.
V seji dne 7. oktobra je prodajal svojo modrost socijalni demokrat Schramel ter med drugim izjavil: »Verskega poduka ni treba v šoli«. Krščanski socijalist Gregorig zakliče vmes: »Potem nastopi prosta ljubezen«. Schönererjanec Iro pa zavpije proti Gregorigu: »Sodawasser pri Wimpergerju«. Te tri besedice, katerih pomen drugi poslanci niso razumeli, so Gregoriga grozno razburile. Začel je Gregorig Irota zmerjati z »lumpom« itd. Iro mu je nastavil že pest, da ga mahne za uho; kar bi se bilo tudi zgodilo, da ni med njiju stopil dr. Lueger ter zabranil še večji škandal. Med poslanci je nastal silni vrišč, ki je trajal kake pol ure. Predsednik Abrahamovič je klical in zvonil; toda v groznem nemiru ga nihče ni slišal. Zbežal je torej s predsedniškega stola in seja je prenehala, dokler zopet mir nastane.
Po sklepu seje zahteva Iro od predsednika, naj se vsled upravilnega reda izvoli tako imenovani grajalni odbor, ki ima preiskavati razžaljive besede Gregorigove in njemu zaradi teh besed izreči grajo. To je največja kazen, katero more prisoditi državni zbor poslancu, ki je razžalil drugega poslanca. Ta odbor se je tudi drugi dan izvolil in takoj začel svoje delo. Kot predsednik je bil izvoljen grajalnemu odseku katoliški nemški poslanec dr. Fuchs. Več ko tri ure je ta odsek, ki je bil sestavljen iz poslancev vseh strank državnega zbora, imel svoje posvetovanje ter slednjič predlagal državnemu zboru še tisti dan: Graja se naj izreče poslancu Iro-tu, ki je z zgoraj navedenimi besedami: Sodawasser bei Wimperger hudo razžalil poslanca Gregoriga; ob enem se pa ima grajati tudi Gregorig zavoljo besed, ki se ne smejo izgovarjati v zbornici.
Dr. Lueger je pri tej priliki z najostrejšimi besedami ožigosal Schönererjance, ki drugega ne znajo, kakor samo le poštene ljudi z blatom ometavati, kar je spričal z mnogimi dokazi. Tudi je ostro obsodil dvoboj, da je grof Badeni prebledel. Ob enem je priznal, da tudi besede njegovega prijatelja Gregoriga zaslužijo grajo; toda predlaga, naj državni zbor Gregoriga nekoliko izgovarja radi teh besedic, katere je izgovoril v opravičeni svoji jezi. Ta predlog se je tudi sprejel.
Soglasno je državni zbor izrekel grajo Irotu, kakor tudi Gregorigu; toda Gregoriga je državni zbor nekako.
izgovoril. Tako se je Iro sam ujel v zanjko, kalero je nastavil Gregorigu.
Mnogi bralci se jezijo nad nedostojnim obrašanjem nekaterih državnih poslancev, ki so krivi, da se toliko zlatega časa potrati. Pomislite pa, da ti razgrajači so sami nemški poslane*; slovanski so se vedno obnašali dostojno in le samo to želijo, da bi mogli mirno zborovati. •
Dvorni svetovalec Šuklje — uskok.
Te dni so se vršile volitve v razne odseke državnega zbora. Zatega voljo se je naša krščanska slov. zveza tudi posvetovala, kdo se naj izvoli v zelo važni budgetni ali proračunski odsek. Slovenci imamo pravico, da izvolimo v ta najimenitnejši odsek dva poslanca. V zadnjem zasedanju sta bila va-nj izvoljena dr. Krek in dr. Gregorčič. Zdaj je pa hotel namesto Kreka izvoljen biti dvorni svetovalec Šuklje. V ta namen smo slovenski in isterski poslanci imeli posebno sejo, da se pogovorimo. Pri glasovanju pa je dobil Krek 14 glasov, Šuklje samo 4 glasove.
Ko je potem bilo v seji naše zveze še enkratno glasovanje, je dobil izmed 29 oddanih glasov Krek 21, Šuklje 7 glasov. Vsled tega je Šuklje izjavil, da izstopi iz našega kluba, ker se mu ni izpolnila njegova volja. Splošno se sodi, da je minister Gavč nagovoril Šukljeta, naj skusi vstopiti v proračunski odsek, da ga bo zagovarjal zavoljo celjske slov. gimnazije. S tem, da so Slovenci odklonili Šukljeta, so pokazali javno, da ne marajo za Gavča. —
V	seji pretečenega torka je predložila vlada predlog, naj se pogodba z Ogersko podaljša začasno, za eno leto, torej do dne 1. januvarija 1899. Ali se bo vladi posrečilo, dobiti za ta predlog potrebno večino, je še vprašanje. Ob enem je vlada predložila postavne načrte o novem prevožnem davku in o novem davku na prodajo sladkorja.
Obravnavalo se je potem o vladnem predlogu zastran podpore po vremenskih nezgodah poškodovanim. Govoril je tudi dr. Pommer ter zabavljal o zdajšnji večini in v čeških uradnikih, ki so nastavljeni v Ebensee-u. Slednjič se je sklenilo, naj se konča razprava o nujnih predlogih. Govorilo se je več kakor 14 dnij o teh uimskih nesrečah. Koliko podpore se naj podeli ponesrečencem, o tem ima zdaj razsoditi proračunski odsek, ki se je v torek izvolil.
V	seji dne 13. oktobra se je prebralo pismo poslanca Iro-ta, v katerem naznanja, da z ozirom na grajo, katera se mu je izrekla v državnem zboru, odloži državno poslanstvo. Ob enem je prosil poslanec Schönerer za 4-tedenski odpust. Schönerer bo brez dvoma vpo-rabil ta odpust, da bo toliko lažje agitiral za zopetno izvolitev svojega prijatelja Iro-ta.
Cerkvene zadeve.
t Dr. Janez Ev. Lipoid.
Kar nič se ni poslovil od svojih ljubih; ne od svoje udane družine, ne od svoje tako ljube in drage mu rodbine, ne od svojih prijateljev, ne od svojih zvestih ovčic in tudi ne od svojih srčno ljubečih duhovskih sobratov . . . Odmaknil se je svojim ljubim, kakor da bi bil odšel na kratek izprehod, hoteč se kmalu vrniti. ^ A ni šel na kratek izprehod, dr. Janez Ev. Lipold, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami in bivši deželni
poslanec, se je napotil na daljno pot v dolgo večnosl, dr. Lipold se ne vrne več k svojim ljubim, neizprosna smrt mu je pristrigla nit življenja v sredo zvečer, dne 6. oktobra. »Dr. Lipold umrl, je li mogoče?« Tako smo popraševali drug druzega, ko smo izvedeli pretužno vest. Ker se nisi mogel, preblagi rajnki, posloviti od nas — ker se je smrti tako mudilo — naj se pa mi poslovimo od tebe s kratkimi vrsticami o tvojem bilju in žilju!
Dr. Janez Ev. Lipold se je porodil dne 15. prosinca leta 1842. od slavne, premožne slovenske rodovine Li-poldove v Mozirju. Že v 21. letu (leta 1863.) je bil posvečen v mašnika ter kaplanoval pri Novi cerkvi in na Vranskem; bil 5 let profesor v mariborski bogoslov-nici; leta 1872. postal župnik v Št. Martinu pri Šaleku, katero župnijo je oskrboval 20 let, do leta 1892., ko se preseli na župnijo Sv. Petra pod Sv. gorami. Le pet let je pastiroval tukaj, kar ga ono sredo zvečer Gospod nagloma pokliče k sebi. Pokopali smo ga v petek zjutraj ob 10. uri. Kaj pač ga je moglo tako zgodaj položiti v grob? Srčna bolezen ali hiba, katero je že več let občutil, je bila njegova morilka. Zato ga smrt ni zasačila nepripravljenega. Ob zadnjem svojem godovanju je bil tako otožen! »Preljubi moji tovariši in častilci«, izgovoril je pri napitnici, »veseli me videti vas v tolikem številu ob godovanju; žalosti me pa, dobro vedoč, da ste zadnjikrat pri meni«. Resnično, drugo godovanje bo v nebesih obhajal.
Pogreb je bil veličasten, kakoršnega si je zaslužil preblagi gospod. Predno so pogrebci vzdignili krsto ter prenesli iz župnišča v cerkev, zapoje šentpeterski pevski zbor žalostinko: »Blagor mu, ki se spočije« . . . Nagrobni govor je govoril č. g. Marko Tomažič, župnik pilštanjski. Ganljiva beseda pridigarjeva je izvabila marsikatero grenko solzo žalosti iz očes. Slavil je rajnkega kot skrbnega dušnega pastirja, kot iskrenega rodoljuba ter dobrega državljana. Predolga bi bila spominska črtica, ko bi hotel omeniti le nekoliko zaslug pokojnega doktorja, katere si je stekel pri svojem delovanju za cerkev in ubogi naš narod in katere je opisal g. pridigar. Ne morem pri tej priložnosti zainolčati besed priprostega kmetica, ki je stal ob mrtvaškem odru rajnkega ter svojemu sosedu rekel: »O, dober gospod so bili, tako radi so spovedovali ter sv. rožni venec molili!«
Zadušno sv. mašo je opravil nekdanji kaplan pokojnikov, sedanji mestni župnik brežiški, č. g. J. Mešiček, stregla pa sta mu dva šolska tovariša rajnega doktorja ter dekan od Sv. Katarine; veličasten pogreb, katerega se je udeležilo 28 duhovnikov, vodili so preč. g. kanonik in dekan kozjanski. Pri cerkvenem opravilu ter sprevodu je bil navzoč g. vodja okrajnega glavarstva, pl. Vistarini. Ob odprtem grobu zapojejo pevci premilo pesem: »Nad zvezdami«. Zdajci zasveti solnce izza deževnih jesenskih megla na prerani grob dragega pokojnika, kakor da bi mu hotelo reči: »Saj ti v življenju nisem sijalo, saj si užil le malo svetlih, solnčnih dnij, a užival boš v onem življenju solnce prave sreče«.
Ob njegovem grobu žaluje škofija, ki je s pokojnikom zgubila letos že drugega doktorja sv. pisma ter zvestega, skrbnega delavca v vinogradu Gospodovem; joka kozjanska dekanija, katerej je bil dika in ponos; tožijo posebej njegovi duhovski tovariši, katerim je bil vedno moder svetovalec in zvest tovariš-prijatelj; milo plaka slovenska domovina, ki je zgubila ž njim vrlega sina, neustrašljivega boritelja in zagovornika. O, preblagi doktor, slovenska domovina ti bo ohranila hvaležen in časten spomin, saj zanjo si delal, zanjo živel ter posvetil vse svoje moči. Kot mož izredne nadarjenosti, učenosti in bistrega uma in duha, jeklene zna-čajnosti, žilavosti in neustrašljivosti, povedal je vsakomur odkrito in očito resnico v obraz — hinavščine
ni poznal. Bali so se ga ter tudi spoštovali njegovi politični nasprotniki. Slavnoznana je bila njegova gostoljubnost in radodarnost, dasi je zadel ravno v Št. Petru na najslabša leta, kakor sam piše v oporoki svojim duhovskim tovarišem: »Ker mi osoda ni bila mila in ker sem tukaj imel najslabša leta, se nihče majhni zapuščini čuditi ne more, in torej prosim svoje sobrate, ki se bodo mojega pogreba udeležili, naj to Bogu darujejo. Bog z Vami in hvala! Če sem kateremu koli v življenju krivico storil, ali katerega razžalil, ga prosim odpuščenja, kakor tudi iz dna srca vsem odpustim, da bi tudi jaz našel milostljivega sodnika«. Trdno upamo
vsi, da si ga našel! Mir in pokoj tvoji duši! M.
--♦--
Gospodarske stvari.
Narodno gospodarstvo.
(Govoril poslanec in vodja Fr. Povše na vseslovenskem shodu.)
Če si ogledamo naš narodno-gospodarski položaj, priznati moramo kot trezni opazovalci, da je nepovoljen. Naše ljudstvo se peča večinoma s poljedelstvom, katero sploh po vsej Evropi hira in bije trd boj za svoj obstanek, in ne bom o tem donašal dokazov, saj ves svet to priznava.
Pa tudi naša obrt bi morala biti na višji stopinji, kajti v sedanjih časih zamore le oni obrtnik vztrajati, ki ima poleg temeljitega strokovnega znanja vsa sredstva za cenejo produkcijo.
Veliki kapital razpolaga z najraznovrstnejšimi stroji in zatira malo obrt.
V obeh strokah, poljedelstvu in obrtniji, pa velja, biti povsem kos nalogi svoji, in v to treba temeljite strokovne izobrazbe. Zato nam bodi skrb, da se za kmetijstvo in obrtni jo osnujejo podučni zavodi, seveda v materinščini. Ali ni žalostno, da se morajo slovenski kmečki sinovi na Štajarskem le v nemških zavodih šolati, ako žele v svoji stroki izobraziti se, isto tako slovensko-hrvaški kmečki mladeniči ne najdejo v Istri, svoji domovini, gospodarskega izobraževališča z materinskim podučniin jezikom. Kaj naj rečem o odnošajih na Korotanu?
Prevažna je obrt za naše primorske brate, pa ti morajo poprej biti vošči italijanskega ali nemškega jezika, ako hočejo v tržaški obrtni šoli izobraziti se. Ali ni to že dovolj jasen dokaz, da se nam celo v strokovni izobrazbi naši ne dovoljuje poduk v materinščini, ko osobito v kmetijsko šolo prihaja kmečki sin, ki se zopet vrne na svoj dom in se ima le v svoji stroki izobraziti. Tu že je najjasniši dokaz, da naši sosedje nimaje najmanjšega čuta za jednakopravnost ter da celo v strokovnih izobraževališčih skušajo našo mladino raznaroditi.
Če je vladi res mar na tem, da hoče tudi nam biti pravična, odpravi naj na tržaški obrtni šoli krivico, ki se nam godi, in dokler ne dosežemo narodne avtonomije, naj vlada uporablja svojo moč, da omogoči naši mladini, strokovno izobraziti se v materinščini. Ona lahko državne subvencije, katere deli deželam za vzdržavanje kmetijskih šol, deli s pogojem, da se za slovenske sinove prirede zavodi s slovenskim podučnim jezikom, ali naj deli zdatne štipendije, da bodo zamogli naši kmečki mladeniči obiskovati gospodarske zavode s slovenskim podučnim jezikom.
Le mali del našega naroda bavi se s trgovino, v kateri bi morali pač biti gospodarji na obalih našega Jadranskega morja.
Kakor je osobito velika obrt v rokah nam nenaklonjenih tujih kapitalistov, istotako je velika trgovina v tujih rokah. Tu nas čaka istotako obširno polje naše
delavnosti, saj vidimo, kako tuji trgovski živelj v Trstu oholo postopa proti nam.
V trgovini pa ne velja le denar, ampak tudi strokovna izobrazba, zato moramo delovati na to, da si pridobimo višjo trgovsko učilnico, v kateri se bode naša mladež zamogla temeljito pripraviti za trgovski stan, in naši mladi trgovci morajo iti daleč v svet, da se poduče o odnošajih velike svetovne trgovine. Naj služijo nam v tem v vzgled osobito Angleži in Nemci, ki slede tje, kjer se razvija svetovna trgovina.	(Dalje prih.)
Sejniovi. Dne 16. oktobra v Spielfeldu. Dne 18. okt. v Oplotnici, Vojniku, pri Sv. Emi, v Mozirju, Trbovljah, pri Sv. Treh kraljih v Slov. gor., v Apačah in Podsredi. Dne 20. okt. v Mariboru (tudi za konje). Dne 21. okt. pri Mah Nedelji, na Bregu pri Ptuju (za svinje),
v Sevnici in Celju (tudi za konje.)
---
Dopisi.
Z Dunaja. (Truplo f Kopitarja) se je v nedeljo, dne 10. oktobra vzdignilo na tukajšnjem pokopališču pri Sv. Marku in prepeljalo v Ljubljano. Profesor Kopitar, rojen na Kranjskem, in sicer v Bepnjem pri Vodicah, bil je glasovit učenjak, pisatelj in uradnik v dvorni knjižnici dunajski ter umrl leta 1844. Ker se na imenovanem mirodvoru že več let sem ne smejo pokopavati mrliči in se bo sčasoma to pokopališče vpo-rabilo kot stavbišče, so želeli slovenski rodoljubi, da se telesni ostanki Kopitarjevi prepeljejo v njegovo domovino. Zraven Kopitarja je počival na Markovem pokopališču drug slavni mož, srbski pisatelj Vuk Karadžič. Tudi srbski rodoljubi so sklenili, da hočejo telesne ostanke svojega rojaka prepeljati v Beligrad, glavno mesto Srbije. Cerkveno blagoslovljenje obeh slavnih možev se je vršilo v nedeljo popoldne ob 2. Sredi pokopališča pod velikim križem sta bili postavljeni na 2 lepih odrih obe rakvi, krasno ovenčani. Zbralo se je na mirodvoru veliko občinstva. Blagoslovljenje Kopitarja je izvršil z mitro na glavi slovenski državni poslanec, preč. g. Lambert Einspieler, kateremu so asistirali slovenski državni poslanci dr. Žitnik, dr. Krek in Zičkar. Mestni župan dunajski, dr. Lueger, je sprejel pri vhodu na pokopališče imenovane gospode. Po blagoslovljenju Kopitarja se je blagoslovilo telo Vukovo po grškem obredu. Po cerkvenem blagoslovu stopi na oder Šuklje ter v slovenskem, srbskem in nemškem jeziku razloži pomen te slavnosti ter pozdravi navzoče zastopnike naučnega ministerstva, vseučilišča, dvorne knjižnice, dunajskega mesta itd. Na nepopisljivo veselje vseh navzočih stopi potem na govorniški oder dr. Lueger ter spregovori v slavo obeh pokojnikov navdušene besede. Med drugim je povedal o našem slovenskem Kopitarju sledeče : »Ko je najslavnejši avstrijsko - nemški pesnik Grillparzer ob enem s Kopitarjem prosil za službo varuha na dvorni knjižnici, se je služba podelila Slovencu Kopitarju, in Grillparzer se je brez vsake nevošljivosti izrazil, da je prav tako. Kopitar je bil v tesni zvezi z najvišjimi nemškimi takratnimi učenjaki, z Jakobom Grimmon, z Gothejem itd.« Dr. Lueger je slednjič izrazil veselje, da zamorejo tudi dandanes razni narodi na znanstvenem polju prijateljski občevati. Proslavljal je potem dunajski župan tudi velike zasluge Srba Vuka Karadžiča. Za Luegerjem je govoril na čast Kopitarju prejšnji minister srbski in predsednik akademije znanosti v Bel-gradu Novakovič r"srbskem jeziku; a na čast Vuku Slovenec dr. Murko v krasnih besedah v slovenskem jeziku. Med posamnimi govori je pelo izborno pod vod-
stvom g. Hubada »Dunajsko slovansko pevsko društvo« staroslovenski »Oče naš« in nekatere primerne žalostinke. Ni jni treba omenjati, da so bili navzoči pri tej slav-nosti vsi slovenski državni poslanci, podpredsednik državnega zbora dr. Kramar itd. Po vsej pravici smemo Slovenci ponosni biti na slavne svoje rojake, katerih ime proslavljajo več ko polstoletja po njihovi smrti ne le slovenski njihovi potomci, temveč tudi drugi Slovani in celo tako odlični Nemci, kakor je župan dunajskega mesta. — Rojaki, nikar ne zatajujte svoje slovenske matere! Nikar ne mislite, da ste potem imenitnejši, če se prištevate med nemškutarje, če žlobudrate par nemških besed, ki jih ne razumete, in nikdar ne ponemčujte svojih otrok po nemških šolah. Vsak poštenjak, bodisi Nemec ali Slovan, zaničuje človeka, ki je zatajil svoj narod. Vsakdo mora zaničevati ljudi, ki so rojeni od slovenskih starišev, pa hočejo veljati zdaj za Nemce in grob kopljejo svojemu narodu. Večni spomin in večna slava pa možem, ki so ohranili vero in jezik svojih starišev! Večni spomin slavnemu Kopitarju!
0(1 Sv. Jošta na Kozjaku. (Potreba jezikovne naredbe.) Na poštno nakaznico, kjer je bilo č. g. župniku Pavlu Hrovat-u v slovenskem jeziku iz Celja nakazanih 172 gld. 61 kr. in toliko tudi kvitiranih, izplačala je dobrnska poštna upraviteljica, trda Nemka, hlapcu imenovanoga gospoda 472 gld. 61 kr.; torej 300 gld. več, nego se je glasila pobotnica. Pri prvi priložnosti se je poštnemu uradu dostavil dotični preostanek in s tem bi bila reč poravnana. Ali neki obrekljivi jezik ni miroval poprej, da pride cela zadeva pred c. kr. za mesto deleg. okrajno sodišče celjsko. O izidu poročam, ako Vam drago, g. urednik, drugokrat. (Prosimo! — Uredn.) Kdo je kriv tacih homatij in tolike razburjenosti? Poštna upraviteljica se izgovarja na trdo nemščino in da ne razume slovenskih nakaznic in napisov. To se da opravičiti v toliko, ker mora oditi tje, kamor se ji reče. Krivda zadene le c. kr. deželno poštno ravnateljstvo graško, katero pošilja na Dobrno kot poštno upraviteljico trdo Nemko brez trohice znanja slovenskega jezika. V celem okraju se govori in piše slovenski; na pošti pa uraduje trda Nemka, ki ne more občevati s strankami. Dajte nam uradnikov in uradnic, veščih tudi slovenskega jezika, in izostale bodo take in enake pomote in tožbe!
Iz Brežic. (Razstava grozdja na Bizelj-skim) dne 19., 20. in 21. septembra se je vkljub dežju prav dobro obnesla, da zares krasno. Že zunaj je bilo vse prav okusno okinčano; ko smo pa v poslopje stopili, se je moral vsak začuditi nad prav umetno dekoracijo. Ne samo izbe, ampak tudi vhodi, stopnice, vse stene, sploh vsi prostori so bili izredno lepo ozaljšani.
Še bolj pa se je moralo oko začuditi, ko smo stopili v izbe in zagledali zdravo, zrelo in prelepo grozdje, pri katerem so bile vse vrste zastopane, posebno pa plaveč, šipon (Mosler), moravna (Portugieser), r. rožica (Cir-fandler), rilček (Riesling), žlahnina (Gutedel), muškatelec, rulandec, kavčina (Kölner) itd. Posebno lepo je bilo tudi namizno grozdje raznih vrst. — Štiri velike izbe so bile polne prelepega grozdja, belega in črnega, okusno in lepo sestavljenega, da se oko nagledati ni moglo ter se je bilo tudi težko od njega ločiti. — Grozdja je bilo z Bizeljskega, Pišec in Sromelj, ker je bila sploh razstava za brežiški okraj in ker se vino iz teh krajev pod imenom bizeljščina prodaje. — Zraven razstave je bila tudi poskušalnica, kjer se je prav dobro domače vino, in sicer iz novih vinogradov na amerikanski podlagi poskušalo. Posebno se je odlikoval traminec, silvaner, rilček, burgunder in muškatelec, pri katerem so bili gosti tudi prav dobre volje. — Obiskali so razstavo iz brežiškega, sevniškega, kozjanskega in šmarijskega
okraja; pa tudi iz daljnih krajev, kakor iz Savinjske doline, iz Celja, Ljubljane, Maribora, Ptuja, Zagreba, še celo iz Gradca so bili gosti. Poskušaje ta vina, sem se spomnil na pesem Ahaceljna, ki pravi:
„Ne vogersko, horvaško, laško vino, Francosko, špansko ne;
Ni zdravšega črez štajarsko starino, Za piti gladka je!"
(Dalje prih.)
Iz Solčave. (Cvetje nemške surovosti.) Nemško-nacijonalni petelini postajajo vedno drznejši, in kakor dejanja kažejo, jeli se bodo zaganjati že tudi v mirno naše kmečko ljudstvo. Da izve tudi širni svet o nemških kulturonoscih, podamo v slovenski prestavi, kar sta pisala dva »olikana« Nemca v slovensko spominsko knjigo pri Šturm-Grmelu v Solčavi: »Solčava! Ime je nemško; krčmar po imenu Sturm, zna nemški, žena in otroci pa znajo le »bindiš«. Kje si nemška doslednost? — Nemški Bog (!) daj našim (nemškim) narodnjakom narodno zavednost. Nemčija — »heil!« — Polzer m. p. —- »Popolnoma se strinjam z gornjim besedilom. Heil!« — Woschnagg m. p. (iz Šoštanja). — »Vi Nemci, recite Sturmu, da ga veže prekleta dolžnost nemški misliti in svojo deco nemško vzgojiti«. — Polzer m. p. — »Da bi vsak nemški mož, ki tu sem pride, le nekoliko nemški mislil in čutil, sem prepričan, da bi se tudi v Solčavi v kratkem ne samo »bindiš« krulilo, ampak slišala tudi sladka (?) nemška beseda. Heil!« Woschnagg m. p. — Slovenci, zdaj sodite, kdo dela pri nas prepir? Kdo izzivlje naše gorsko ljudstvo? Prusaški turisti! — Isti Polzer je pa tudi prečrtal pri Šturmu sliko prof. Frischaufa s črnilom, ter na njo napisal jeznoritno: »Windischer Jud«. O tej surovosti še ni zadnja beseda.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Vpričo Nj. veličanstva svetlega cesarja je bil v nedeljo ministerski svet, pri katerem sta bila tudi ogerska ministra Banffy in Lukacs, da se je določil skupni proračun za leto 1898. Žal, da se je vojni proračun zopet povišal za 4y2 milijona. V nedeljo večer pa so se svetli cesar odpeljali v Budapešto. — Profesor dr. .1. Ilirn, odličen katoliški mož, je iz Inomosta poklican v naučno ministerstvo, da sodeluje pri preosnovi učiteljišč.
Češko. Pri dopolnilni državnozborski volitvi za kmečke ohčine karlinske je bil izvoljen kandidat mlado-češke stranke dr. lleller z ogromno večino glasov proti radikalcu Sokolu.
Štajarsko. Grof Wurmbrand se je v nedeljo zvečer bolan vrnil s Koroškega v Gradec, ter se namerava odpovedati časti deželnega glavarja. Njegov na-r slednik postane morda kak nemški nacijonalec.
Koroško. Nemško gasilno društvo v Grabštajnu, kjer se je porodil zloglasni »bauernbund«, se je raz-družilo. Ni ga škoda, ker mu je prva skrb bila po-nemčevanje Slovencev! Nam je vsak nemški »fajerbrr« zelo nevaren.
Kranjsko. Dolenjski liberalci se neki močno sramujejo, da je njihov državni poslanec, dvorni svetovalec Šuklje, izstopil v tako kritičnem času iz »slovanske krščansko-narodne zveze«. — Namesto pok. Kersnika in Lavrenčiča bode dopolnilna volitev v deželni zbor dne 16. novembra.
Primorsko. Isterski deželni zbor se premesti iz Poreča, kjer slov. poslanci niti življenja niso bili varni, v Pulj. To pa je štiri lahonske poslance tako razkačilo, da
so se odpovedali poslanstvu. — V Kopru so zaprli tri laške študente, ker so razžaljivo o presvetlem cesarju govorili. Tako vam je skoro vse mlado laško seme!
Hrvaško. V Sjeničaku, kjer je med kmeti nastala rabuka in so tri uradnike v vilami ubili, so zaprli 200 kmetov; 30 kmetom pa so dokazali, da so se udeležili tega poboja. Preki ali nagli sod še vedno traja v 12 okrajih.
Ogersko. V torek so v državnem zboru začeli obravnavati o enoletni začasni avstro - ogerski nagodbi. Proti Avstrijcem so Madjari vsi lepo složni, kako pa je v našem državnem zboru? Ako se bo nagodba za nas sklenila pod tako slabimi pogoji, kakor je dozdaj, imeli bodo to na svoji vesti nemški kričači.
Vnanje države.
R i m. Državni tajnik sv. očeta, kardinal Rampolla, je naznand vsem papeževim poslanikom, kako da je laška vlada začela preganjati katoliške družbe.
Italijansko. Minister za javna dela Prinetti, je storil veliko »pregreho«, ker se je predrznil obiskati milanskega nadškofa, jednega največjih nasprotnikov sedanje italijanske vlade. Kako so vendar laški frama-soni občutljivi!
Nemško. Kanclar knez Hohenlohe gotovo še to jesen odstopi. Naslednik mu bode bržčas kak general, ker bi cesar Viljem bojda rad odpravil sedanjo ustavo, ki ljudem daje preveč prostosti.
Rusko. V tej velikanski državi je letos slaba letina. V 14 okrajih utegne nastati lakota, vsled tega je milosrčni car Nikolaj kar ukazal, naj se kmetom v teh okrajih les in kurivo daje brezplačno iz državnih gozdov ; tudi se naj začnejo staviti javna poslopja, da si reveži kaj prislužijo.
Črnogorsko. Knez Nikita je odpotoval skozi Reko na Italijansko. — V Podgorici se ustanovi prva posojilnica. Tudi se zgradi ozkotirna železnica od Pri-morja v notranje dele kneževine.
Turško. 20tisoč mož je pripravljenih, da odidejo v Grško Tesalijo namesto nerabnih čet tamošnje vojske. Turki še torej ne nameravajo zapustiti Tesalije.
Kreta. Na tem otoku se začenja lakota. 40 tisoč mohamedancev nima skoraj nobenega živeža. Med tem pa ustaši požigajo in opustošajo polja. Zato se je sultan iznova obrnil do velesil za pomoč.
Špansko. General Weyler je poklican s Kube domov; naslednik mu je general Blanko. .Javaljne bo ta imel več sreče ko Weyler.
Azija. V Indiji in sicer na severozahodni strani so zadnji teden Angleži parkrat ustaše natepli. Vendar pa se še bodo Afridi, Mahmundi in drugi puntarski rodovi v svojih dolinah mesece in mesece branili. Afganistanski emir pa je svojim podložnikom prepovedal
podpirati ustaške Inde.
----
Za poduk in kratek čas.
Popotna pisnia iz Bosne.
V Serajevu, avg. 1897.
(Dalje.)
Zapustivši derviše in njih samostan, se vrnem v spodnji del mesta, sicer umazan, pa za tujca jako zanimiv, v »čaršijo«. Gotovo kakih 50 ulic — seveda ne širokih — se tu križa; na desno in levo pa same pro-dajalnice, bolj nizkim, majhnim hlevom enake tako, da komaj človek v njih stoji. Te prodajalnice so ob enem delavnice, kjer rokodelci izdelujejo vsakovrstne reči. Tu
šivlje čevljar nove opanke, tam razbija kovač s svojim kladivom, tam meri žid svoje blago in tako gre naprej na desno in levo. Tukaj je tudi živahno kupčevanje in prodavanje posebno po sredah; semkaj spravijo ljudje od vseh stranij vsakovrstne reči na prodajo, sočivje, drva itd., vendar ne kakor pri nas, tam mora vše konj prinesti; eden mohamedan prižene 3—4 konje, težko obložene, enega za drugim, tu čaka mirno, dokler vsega ne proda. Kakor v nobenem evropskem mestu, tudi tukaj jedno ne manjka — v najobilnejšem številu zastopani so španski židi, ki so se tu že leta 1576. naselili, tem pridružili so se v bratski ljubavi tudi židje iz drugih pokrajin.
Sredi »čaršije« stoji največja in najlepša moha-medanska »hiša božja« v Bosni: Begova mošeja, tako imenovana, ker jo je nekdanji paša bosanski, Ghazi Husrev Beg sezidal. Pred njo je velik dvor s starodavnimi lipami, pod lipami znamenit studenec, kamor si hodijo mohamedani — kakor njim to koran, njih sveto pismo ukazuje, rok in nog umivat. Vstop v mošejo je slehernemu, tudi kristjanu dovoljen, tudi nam ga ni nikdo zabranil; vendar preden se nam je dovolilo vstopiti v mošejo, prinesel nam je sluga šolne, da smo je čez naše čevlje obuli. Pri vstopu se ne sme nikdo odkriti, kakor tudi pri judovskih tempeljnih ne, ampak s klobukom na glavi si ogleduješ to res impozantno stavbo, enako grškim kupolam.
V notranjem bi zastonj iskal posebne oprave, le tla so pogrnjena s preprogami. V tej mošeji se shranjujejo dragocene, starodavne preproge, katere so nekdaj pokrivale grob Mohamedov; te je poslala leta 1878. semkaj turška vlada, naj bi kot »svetinje« navduševala mo-hamedane v vojski zoper Avstrijo. — Pri izhodu na levo je shranjena krsta ustanovitelja tega svetišča, pre-grnjena z dragimi pogrinjali. Na predvoru zagledaš nizek kamen, v sredi votel, imenujejo ga »aršin kamen«. V prejšnjih časih je opazil neki paša, da rabijo prodajalci različne »aršine« t. j. mere pri blagu, zato je dal napraviti pred svetiščem »mero«, po kateri je zamogel vsakdo zmeriti blago, katero je kupil, ter se prepričati, ali ni bil pri kupčiji goljufan. Znabiti bi bil tudi pri nas včasih potreben tak kamen, ker se ljudje tu in tam pritožujejo, kako se jim blago na potu iz štacun proti domu krči. V zahodnem kotu tega doma stoji precej visok štirivoglat stolp z uro, katera kaže ne kakor naše po 12, ampak kar 24 ur. V »čaršiji« imajo imovitejši mohamedani svojo »čitalnico« (pa ne slovensko), tu se v veliki dvorani radi zbirajo, svoje časnike prebirajo, čibuk ali cigarete kadijo; tudi tujca neki radi gostoljubno sprejmejo, mu dober tobak ali črno kavo ponudijo — vendar mene ni ta sreča dohitela.
Smešnica. Teta reče Francetu: »France, le prav priden bodi!« — France: »Bom že*. —- Teta: »To je prav lepo!« — France: »Ni prav lepo, ampak dolgočasno«.
Eazne stvari.
Domače (Mil. knez o škof) so danes dopoldne bili toli prijazni, da so obiskali tiskarno sv. Cirila ter bogato obdarovali one osebe, ki so imele opraviti s knjigo »Acta et Statuta« o II. škofijskem zboru. Ta prvi obisk milostivega nadpastirja si bode naša tiskarna zabiležila v svojo zgodovino z zlatimi črkami.
(Načrt postave o kmetijskih zadrugah) je vlada državnemu zboru zopet predložila. Velika škoda, da se načrt ne ozira na narodne manjšine v deželah! Ako se temu ne bode ugodilo, bomo štajarski in ko-
roški Slovenci ravno toliko imeli koristi od te zadruge, kakor sedaj od kmetijske družbe.
(Cesarski namestnik,) marki Bacquehem, se je v petek, dne 8. okt. popoldne mudil v Konjicah, kjer si je ogledal bolnišnico družbe »Rudečega križa«, šole in cerkev.
(V vojnem proračunu) se je prvotno nahajala svota 806 tisoč gld. ki je bila določena v to svrho, da se preskrbi vojaštvu vsak teden dvakrat topla večerja. Pri skupnem ministerskem svetu pa se je to odklonilo, češ, ta denar se naj prihrani za druge vojaške namene. Seve, puške in topovi so bolj lačni, kakor naši fantje!
(Kontrolni zbor) za vojaške rezerviste se je v Slov. Gradcu vršil minolo nedeljo, dne 10. oktobra ob 10. uri, ravno ko je pozna služba božja. To je vendar škandal, da gosposka niti več za nedelje ne zna! Gg. državni poslanci, porabite to!
(Šolska vest.) Na slovenski dekliški šoli v Celju, v kateri čč. šolske sestre s »prav zadovoljnim uspehom« podučujejo, kakor se glasi poročilo c. kr. okrajnega šolskega oglede, je zdaj v 5 razredih 495 deklic, vsled tega se ta šola prej ko slej mora povečati.
(Izpitzaučiteljskousposobnost)se začne letos na mariborskem učiteljišču dne 2. novembra. Za izpit se je treba oglasiti do dne 28. oktobra.
(Iz Braslovč.) Ogenj je izbruhnil v nedeljo okoli poldne blizu cerkve v Braslovčah. Le napornemu delovanju ognjegascev se je zahvaliti, da je samo jedna hiša zgorela. Ogenj je nastal bojda po neki neprevidni otročariji. — Dragoceni tlak je dobila cerkev v Braslovčah.
(Na razstavo na Ljubnem) v gornji Savinjski dolini se je prignalo čez 300 glav živine. Deželni odbor je zastopal g. Jelovšek, kmetijsko družbo pa cesarski svetovalec Miiller.
(Zima sredi oktobra.) Toplomer je kazal v ponedeljek zjutraj v gornji Savinjski dolini 3 stop. pod ničlo. Celo okna so bila zakovana v ledenih rožah.
(Nove orgije.) Te dni je dovršil mariborski orgljarski mojster Jos. Brandl male, toda jako lepe orgije s 5 registri za župnijsko cerkev v Zabukovju blizu Sevnice. Oceno o njih objavimo pri prvi priliki.
(Velik živinski sejem v Velenju,) ki se druga leta vrši dne 24. oktobra, bode letos v ponedeljek, dne 25. okt.
(Celjsko okr. glavarstvo) ima v nastopnih krajih in te-le dni svoje uradne dneve: V Mozirju dne 20. oktobra, v Ljubnem dne 21. okt., na Vranskem dne 29. okt., na Laškem dne 15. novembra, v Šmarijah dne 18. nov., v Konjicah dne 23. nov., v Mozirju dne 1. decembra in v Gornjem gradu dne 2. dec.
(Na straži.) Infanterist Karol Huth 87. pešpolka je bil v Celju na strelišču na straži v noči od dne 9. do 10. oktobra. Ob 1. uri pridejo k njemu precej vinjeni Janez Krašovic, Fr. Pavlic in Fr. Dorn ter ga z latami tako natepejo, da je dva dni pozneje umrl.
(Duhovniškasprememba.) C. g. Anton Kolar, kaplan pri Sv. Petru pod Sv. gorami, je postal ondi provizor. — Župnija Sv. Petra pod Sv. gorami je razpisana do dne 17. nov.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: gg. na duhovnih vajah na Slatini 26 gld., preč. g. kanonik dr. J. Pajek 20 gld., č. g. profesor dr. A. Medved 5 gld., č. g. M. Šket, župnik pri Sv. Rupertu nad Laškim, 2 gld. 50 kr., č. g. J. Menhart, kaplan v Ormožu, 2 gld., bi. gospa El. pl. Rabčevič 5 gld., č. g. Fr. Klepač, župnik v Razborju, 2 gld. 50 kr., g. dr. Fr. Rosina, odvetnik in dež. poslanec v Ljutomeru, 5 gld. in pok. posestnica Jožefa Kmetic pri Sv. Marjeti ob Pesnici volila 10 gld.
(Družba za zidanje frančiškanske cerkve) Matere milosti v Mariboru šteje že nad 45 tisoč 200 udov. Res velikansko število, kakoršnega se nihče ni nadjal! Ko bi se tudi vedno vsi udje zavedali svojih dolžnostij!
(Slovensko katoliško politično društvo na Teharjih) priredi prihodnjo nedeljo, dne 17. okt. zborovanje ob treh popoldne v gostilnici g. J. Cajhna z dnevnim redom: 1. O novem pridobninskem davku; govori g. dr. Pipuš. 2. O sedanjem socijalnem stanju; govori g. Jean. 3. Kako je dosedaj gospodaril teharski občinski odbor; poroča gosp. tajnik Preskar. K obilnej udeležbi vabi odbor.
(V Trbovljah) ima katol. delavsko društvo prih. nedeljo, dne 17. okt., popoldne ob 3. uri zborovanje v gostilni g. Volavšeka.
(Velikodušen dar.) Pri duhovnih vajah na Slatini zbrani gg. duhovniki s svojim milostivim knezo-škofom so darovali »katoliškemu podpornemu društvu« v Celju 36 gld. Bog povrni!
(Bralno društvo pri Sv. Marku pod Ptujem) priredi v nedeljo, dne 24. okt. po večernicah v gostilni g. M. Čeha veselico z govori, petjem in prosto zabavo. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi tem potom vse ude in prijatelje društva k obilni udeležbi uljudno — odbor.
Iz drugih krajev. (Samomor.) Na Dunaju se je ustrelil dne 7. oktobra grof Henrik Wurmbrand, sin bivšega trgovinskega ministra in sedanjega deželnega glavarja Šlajarske, grofa Gundakarja Wurmbranda. Mla-! demu grofu je bilo še le 19 let.
(Baron Dipauli), predsednik katol. ljudske stranke, je imel v ponedeljek v Lincu imeniten, Slovane pomirjajoč govor. Koncem tega govora je povedal, da je ministerski predsednik grof Badeni javno izrekel svoje obžalovanje nad tem, da se je dal zapeljati v dvoboj.
(Zmrznili meseca oktobra.) Z Reke se poroča: Dvanajst delavcev, ki so se vračali iz gozda pri Glanah, zajel je mraz in so se zgrudili k tlom. Jednajst jih je zmrznilo, samo eden se je otel. — Tudi na Dunaju ie zmrznil neki 421etni moški, katerega so našli na »Šmelci«, ležečega na tleh.
(Carski denar.) Ruski car Nikolaj je daroval pri svojem obisku pariškim revežem 100.000 frankov. Na vsacega reveža sta pripadla 2 fr. Jeden uradnikov je zaznamoval vsaki darovani frank, potem pa dal po bližnjih žganjarijah zamenjati bankovce za franke. Prepričal se je, da je večina revežev carjev dar zapila.
(Velikanski požari v ameriški preriji.) V Otawi, severna Amerika, gori grmovje prerije. 300 štirjaških milj je zgorelo in 2000 ljudi j je brez strehe. Sploh je v Ameriki tako huda vročina in suša, da se je vnelo že silno mnogo grmovja in je veliko govedinih čred zgorelo.
(Potujoče podgane.) Na Nižjeavstrijskem sedaj podgane potujejo od kraja do kraja. Koder romajo, uničile so ves krompir in vso repo, in še celo ogrizle mnogo ljudij, ki jih preganjajo. Nekateri ogrizenih morajo ležati vsled ran. Ljudstvo je vse v strahu, ker so se podganam pridružile še miši.
Loterij ne številke. Trist 9. oktobra 1897: 34, 6, 29, 21, 68 Line > » »	75, 40, f, 41,_80
Svilnati dani a sli 65 kr.
do 14 gld. t!5 kr. meter — kakor tudi črna, bela in barvana Henne-bergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta. karirana, pisana, damasti itd. (okoli 240 različnih baž in 2000 razi, barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lit) Ziirich.
ažno za gg, katehete ?
Zapisnik učencev in učenk za šolsko leto 1897/8, ki je jako priročen, se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Pri naročbi naj se naznani število otrok. Zapisnik, okusno vezan, stane 40 do 60 kr.
Posestvo
v Mestnem vrhu '/2
ure od Ptuja oddaljeno, obstoječe iz njiv, travnikov, pašnikov, bost (gozdov) in '/» orala goric, vsega skupaj 52 oral, se da takoj v celoti se zidano in z opeko pokrito hišo število 10 s potrebnimi gospodarstveni poslopji ali pa tudi v manjših oddelkili pod ugodnimi pogoji na več let v najem. Zemlja je posebno rodovitna in lega prijetna. Najemniki naj se oglasijo
pri
lanezu Gregorec,
posestniku v Mestnem vrhu hštv.
1-3
3G.
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(ïinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-j a
v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstar?je, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti, želodčni krč itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	14-30
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
1 Zobozdravniško naznanilo.
Dr. J. Riebl
ordinira vsak dan za r.oholtolne v lastni hiši: vrtna ulica (Garten-gasse) št. 9 v Celji.
Plombira in ustavlja umetne zobe in zobovje z zlatom itd., tudi brez potrebe izjemanja, ne ovira žvečenja, ne govorjenja, garantuje za najpopolnejšo izvršitev, enako najboljšim dunajskim delom. Izdira zobe brez bolečin v pli-novi veselni narkozi, pa odstrani zobne bolečine tudi brez izdiranja. 9-12
30 dni čas poskušnje.
5-letno pismeno jamstvo.
Jako izv. čisto tiho šivajoč
stroj za obitelji Visok stroj za obitelji.
Vsak stroj, ki se v iasn poskušnje dobro ne obnese, vzamem na lastne stroške brez zadržka nazaj.
in za obrt.
gld. 35-50-
Agentov ni, zato prodajam za polovico navadne cene najboljšo robo. Zahtevajte cenike in obrazce šiva.
Pošiljam na vse kraje cesarstva. — Zaboj zastonj,
Razpošiljatelj šivalnih strojev 3-4 Ijouis Strauss.
zalagatelj društva c. kr. državnih in železniških uradnikov in učitelj, semenišča. Dunaj IV. Margarethenstr. 12. dn.
Gozdnih sadik in
jabolčnih divjakov
ima v velikem številu in po ceni (ceniki na zahtevo gratis) na prodaj grofa Geza Sza-pary-ja logarski urad v Mura-Szombat pri Radgoni.	1-2
(xxxxxxxxxxxxx
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani si usojam naznaniti slovenskemu prebivalstvu v Gornji Radgoni, da imam v svoji zalogi železnine: med drugimi železne
nagrobne križe,
močno pozlačene, vsake velikosti, po najnižji ceni.
Tudi železna kuhinjska posoda
prav trpežna, žebli, vsa mizarska in in druga železnina se tukaj po najnižji ceni prodaje.
Štefan Kanfman,
na oglu poleg radgonske hranilnice stv. 6. 3-4
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah.
Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce,
kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino.	47
Uradne in trgovske
KUVERTE
s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
G^N /\ /N	rs /N /N ^ A ^ ^ ^	^ /N />
s7v S/ V/ v^ v/v v N/ w	v/v/ \7 v w w v v7T|J
1 o
posestnik.	kamnoseški mojster. ^
/j\ /N A />	A /\ /V/na A ¿>/N /\	A. A /><K
Cesarska cesta 18. Mctli^O]?. Gledališka cesta 18.
Kamnoseška obrt Murnig-ovega naslednika se priporoča za izdelovanje vseh kamnoseških del.	5.6
Velika zaloga g-rol>»»ili spomenikov.
Prav nizke cene.
Anton Gaiser,	Karol Kociančič,
posestnik.	kamnoseški mojster.

I §
% ifr
){do pVe

ttathr^MÇ?
ftejPP^
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.

s S
g <D
g
d
Qfo?(j<jQ7<j<jQj<j(j<jcTeTeTeTc^e)
i >3 ^ « •
O O" . 03 .— — sz
a 5 œ
I ¿9 M
-"So
»N rt
œ o -M
~ .s
a ^ « c „
s c
?H
P
af
_ «4
> e =
rt .5 =3 ¿»O
IM £
« a -
« g, i rs J
rt <u
.^So
> .C. « , « c g> 2
> a S S g
5 l-g-e-«
* 2 if « rt
? o j rt g
-S ci	H
•T3 ¿z O
•r; s- erj -+-1
O bC>co c 2? MO • ¿s C o
o tad - E
t, p5 aj • —■
P. __ rt g.S "3
.s-lla
« g rt O d) £- O
o- œ rt C-
N C —J« S --pN 'ff-S5 §
.a ai S N
S o
SC h
N
a S
■o rs
0) s
Si

3'I
C
N «
q
ZAHVALA.
Za mnogoštevilno udeležitbo pogreba pokojnega gosp. župnika pri Sv. Petru pod Sv. gorami,
Dr. Janeza Ev. Lipolda
zahvaljujejo se preuljudno vsem gg.: prečastitemu g. kanoniku, dekanu in župniku Janezu Ev. Bosini, kot voditelju sprevoda, g. pridgarju Marku Tomažiču, g. Josipu Mešičku, kot celebrantu in vsem drugim gg. duhovnikom; gospodu c. kr. višjemu komisarju in vodji okrajnega glavarstva v Brežicah Juliju pl. Vistarini, veleuč. gosp. dr. Jakobu Firbasu, kot požrtvovalnemu hišnemu zdravniku pokojnika, gosp. sodnijskemu pristavu dr. Josipu Kotniku, slavnemu okrajnemu zastopu, velespoštovanemu in mnogoštevilno zastopanemu učiteljstvu, pevskemu zboru ; vsem darilcem vencev in sploh vsem, ki so kakor koli pripomogli k sijajnemu pogrebu pokojnika.
Anton Kolar,
provizor.
Josip Hohnjec, France Hudina,
cerkvena ključarja.
št. 3750 OhiiC.
C. kr. okrajno sodišče v Gornjemgradu naznanja, da se dovoli dražba v zapuščino gosp. župnika Franceta Sal. Ermenc-a iz i Luč, spadajočega zapuščinskega premoženja, sestoječega iz hišne, kuhinjske in kletne oprave, hišnega in poljskega orodja, živine, krme in poljskih pridelkov.
V	to svrho odredijo se dražbe na
25., 26. in eventuelno 27. okt. 1897, vsakokrat od 9. ure dopoludne naprej, pri-ftenši v župnišču v Lučah, in nadaljevaje v hiši štv. 107 na Ljubnem s pristavkom, da se bodejo premakljivosti za cenilno vrednost izklicevale in proti takojšnji plači in odstranitvi največ ponujajočemu oddajale.
Zapisnik o inventaru in cenilu leži pri tem sodišču na ogled.
C. kr. okrajno sodišče v Gornjnmgradu, dne 8. oktobra 1897.
C. kr. okrajni sodnik: »r. Fraitll.
Priporočba.
Gospod Matija Sramelj, urar, je naredil leta 1894. novo stolpno uro pri podružni cerkvi sv. Jakoba v Okonini, župnija sv. Frančišek Ksaverij. Ura je sploh v vseh tečajih jeklena, z jahko težo (pezo) teče in glasno bije. Cela ura je izvrstno napravljena; sosedje in vsi župljani, smo s to uro prav zadovoljni.
V	dolžnost si štejemo, da ga mi pohvalimo, ter ga vsem častitim župnijskim uradom najtopleje priporočamo.
Oko ni na, dne- 10. oktobra 1897.
Jakob Černevšek, kjučar.
Posestvo s hišo
in gospodarstvenim poslopjem število 14 v Placerjih, občina Janežovci, župnija Sv. Urban pri Ptuji, na kateri je bila dosedaj obrtnija krčme in prodaja duhana zraven okrajne ceste, obstoječe iz njiv,- travnikov in pašnikov, skupaj okoli 4 oral, posebno z rodovitno zemljo in prijetno lego, — in
Posestvo s hišo in gospodarstvenim poslopjem štv. 89 v Mestnem vrhu, '/« ure od Ptuja oddaljeno, obstoječe iz njiv, travnikov in pašnikov, dobra lega in rodovitna zemlja, skupaj 3 orale, se pod ugodnimi pogoji prodata. Kupci naj se oglasijo pri
Tereziji Kregorec, 1-3 posestnici v Mestnem vrhu hštv. 36.
V-—	se da lepo stanovanje
■	g tremi sobami in kletjo
v hiši, stoječej tik farne cerkve, ob dobrej okrajnej cesti, v prijaznem kraju pod zelo ugodnimi pogoji.
Ime lastnika pove iz prijaznosti uprav-ništvo. Kdor bi želel to stanovanje imeti, obrne naj se do lastnika.	1-2
IT "««Vam poštno oddajnem okraji, v V vsakem vsaki fari in po potrebi v vsaki občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot	17
2aupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „ F. t*. t>}.•', Gradec, poste restante.
JPoMufam 2
pod zanesljivo pošteno postrežbo popolnoma friško blago: kavo, kilo po gld. 1*20, 130, 1'40 itd. rosine, cvebe, vamperle, rožiče, orehe, lešnike, mandeljne, pinole, češple, fige, citro-nade in arancine, kakor tudi izvrstnnega čaja, ruma, čokolade, olja in parno pšenično moko. Milan Hočevar, Celje, glavni trg.
Naznanilo.
Štejem si v čast naznaniti, da sem otvoril svojo advoka-tursko pisarno v Šmarji pri Jelšah.
V Srnarji pri Jelšah, dne 1. oktobra 1897.
Dr. Jos. Georg,
2-2	advokat.
Zaloga in posojilnica glasovirjev
Berte Volkmar,
državno izkušane učiteljice na glasovirju v Mariboru, gosposke ulice 54. v pritličju,
priporoča svoj bogat sklad Mignon-glasovirjev za dvorane in koncerte, pianine in harmonije v najnovejših oblikah iz najslavnejših tovarn domačih in tujih dežel. Prvotne tovarniške cene. Novi glasovirji stanejo od 250 do ] 200 gld.; harmoniji, po evropskih in ameriških zistemih od 60 gld. naprej.
l'/«Hifi*» ju nt siva ! JPtava »ta obroke !
/menjava in prodaja izigranih glasovirjev. — Posojila za najnižjo ceno.
Za Maribor in okolico edini zastop svctoznane tvrdke Friderika Ehrbar, c. kr. dvornega in kamornega izdelovatelja glasovirjev na Dunaju ter slavnoznane tovarne za harmonije Rudolfa Pajkr-a & dr. v Kraljevem gradcu.	4-5
Pravi trpotčev sokjejedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štv. 20.
Trpotčev sok nepresežno dejuje pri vseh prehlajenjih dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, p r so bol, hripavost in vrat no bol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem čas« da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono:
„Velecenjeni gospod lekarnik!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delajočega trpotčevega soka; potrebujem jih za svoje poznance. Jaz sem od dveh steklenic od nes nosnega ka šlj a pop o 1 noma ozdrave 1. Hvala Vam. Priporočil bode m ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S poštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaj i, 20. marca 1897."
Pazi naj se torej, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j. slika bana NikoleZrinjskega, kajti samo onije pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisomje 75 kr. —Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 kr. za za mote k) ali pa po postnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušani h zdravil razpošiljajo se na zahtevozastonj in poštnineprosto. Lekarna k Zrinjskemu, II. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štv. 20.
6—30