Pervi veliki vstanovni zbor nčiteljskega društva za Kranjsko. 31. preteč. m. ob 9. uri dopoldne, v 2. sobi m. razreda c. k. normalke obhajal se je pervi, veliki vstanovni zbor učiteljskega društva za Kranjsko, h kteremu se je zbralo 40 tukajšnjih in vnanjih udov. Pervosednik začasnega odbora, A. Praprotnik, spregovori nekako tako le: Častiti gospodje, verli bratje in tovarši! Zbrali smo se danes, da bi vložili vkladni kamen poslopju, kteri bode svoje verste pervo v naši domovini. Beseda ,,pervo" npervikrat" mi udarja vselej nekako čudno, tožno-milo na serce. Pervikrat smo zborovali kranjski učitelji pretečeno jesen, in pervikratse snidemo danes, da bi vstanovili pervo učiteljsko društvo za Kranjsko. Ravno n a m je osoda v tem kraji odločila važno začetno delo pri šolstvu in svojem stanu. Kamorkoli se oziramo po naši širni Avstriji, povsod v naj višjih in nižjih krogih se sedaj mnogo peča z vprašanjem, kako bi se ljudske šole bolje vredile in svojemu namenu bolje vstrezale. Sedaj, bratje, gre za našo reč, sedaj se moramo gibati tudi mi,kot zvedenci v domači hiši! Naši sobratje v sosednjih in daljnih deželah imajo že davno lepo vredjena učiteljska društva, in nam kličejo: ,,Ne obotavljajte se! Ganite se vendar za svojo lastno reč"! Tudi mi tedaj vstanovimo društvo, ki bode stalo za p r a v i c e in b 1 a g o r ljudske šola na Kranjskem! Pa morda kdo reče: Sej bode sedaj nova šolska postava skerbela za šole in učitelje, čemu so še učiteljska društva? Temu odgovorim: Nova šolska postava, kakor jo do sedaj poznamo, nam kaže, kdo bode od sedaj učitelju zapovedoval, a kdo in kako ga bode o prihodnje p 1 a č e v a 1, tega še ne določuje. V tej reči nam bode še treba vedno terkati, akoravno nam slavna vlada pravično roko podaja. Pa ne le za zboljšanje materijalnega stanu učiteljem ima skerbeti naše učiteljsko društvo, temuč reševati mora še 1 e p š o, višjo in žlahtnejšo nalogo. Tu v društvu moramo eden drugemu svetovati in edeu drugega podučevati in tako z združeno močjo delati za blagor naše m 1 a d i n e, za srečo družine, za blaženost domovine, cerkve in deržave. V dokaz, da nam ljudskim učiteljem slavna vlada roko podaja, kaže pismo, ktero je zač. odbor našega društva dobil za pirhe kot odpis ali odlok na sklepe pervega splošnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem. To pismo, ktero je v marsikakem oziru pravo hladilo kranjskim učiteljem, se tako le glasi: G. zapisnikar Fr. Gerkman bere: (Št. 1690.) Sklepe pervega občnega zlora Ijudskih učiteljev na Kranjskem, ki jih je odbor 25. oktobra preteč. l. tii sim podal, je vlada slavnemu c. k. ministerstvu za bogočastje in šolstvo predložila s poročilom in s pristavkom, da je dovolila vstanoviti učiteljsko društvo sa Kranjsko, ktero ima namen, da bode skerbelo za duševni in materijalni naprcdek Ijudskih iičiteljev in da bode vsestransko pospeševalo Ijudsko šolstvo. Slavno ministerstvo sa bogočastje in šolstvo je s ukazom 25. preteč. m. s št. 11458 tu sim naznanilo, da to lepo in brez dvombe tudi nadepolno početje kranjskih Ijudskih učiteljev dovoljno zaznamova in ob enem to le omenja: nKar zadeva prošnje, da bi se v Ijudski šoli sopet dovolila šolska darila, se od določbe tukajšnjega ukaza 16. aprila l. 1868. s št. 2425 ne more odjenjati. Dovoljuje se pa nasvet, da se poduk na goslih šteje med sapovedane nauke v Ijubljanski učilnici za Ijudske učitelje, da se s tim lajša podučevanje v petji v Ijudski šoli. Ko učiteljski zbor izreka, da je treba sestaviti učno Tcnjigo sa gospodarstvo, ktera bi služila učiteljem in učencem, tedaj tudi s tini pripoznava, da gospodarstveni oddelek v slovenskem berilu ea ponavljavne šole ne zadostuje. Ministerstvo je po ukazu 16. decembra l. 1868. s št. 10809 tudi že pokazalo, da je pripravljeno izdati novo slovensko berilo o gospodarstvu, o kteri reči se je od tod tudi že nasvetovalo. Zraven tega bodo tudi v slovensJcem jeziku prišle na svetlo Harting er-jeve podobe ali tablice o gospodarstvu, in se še, kakor se sliši, s pomočjo kmetijske družbe za Kranjsko to delo poslovenja. Pri izdaji omenjenega berila se te podobe ne smejo zanemarjati, ker se bolj in bolj razširjajo v Ijudske šole in poduk lajšajo s prav dobrimi obrazili. Tudibi ministcrstvo radopodpiralo, ako biseizdala obertnijska knjiga, vendar je treba, da odbor tej reči napravi natančno osnovo, in naj se pri tem, se ve, ozira na obcrtnijstva, ki so v deželi navadna, ter naj se ta izdelek tu sim predlaga. Kar še zadeva nasvet iičiteljsl-ega zbora o sboljšanju materijalnega stana Ijudskih učiteljev, ministcrstvo za bogočastje in šolstvo pravi, da tej reči obrača vso svojo pozornost, da pa se ta zadeva le more rešiti po poti dešelne postave. Ko se bodo vstanovile podlage za Ijudsko šolstvo, se bode o tej zadevi sestavil predlog za deželni odbor". To naznanjam odboru s pristavkom, da sem o poduku na goslih za primerno nagrado ob enem tudi pri tukajšnji u&lnici ea učitelje vse potrebno ukrenil. V Ljubljani 14. marca 1869. Konratl l. r. Potem pervosednik naznanja o delavnosti zač. odbora: Po sklepu pervega splošnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem 15. septembra preteč. 1. je osnovalni odbor tega zbora prevzel važno nalogo, da osnuje učiteljsko društvo za Kranjsko in vse stori, kar se šteje v podlago temu lepemu namenu. Po opravilnem redu Vam, dragi sobratje, kratko naznanjam o delavnosti zač. odbora in o sedanjem družbenem stanu: 1. Ta odbor je precej po pervem splošnem zboru zložil vlogo do c. k. deželne vlade, v kteri je zraven drugih sklepov tega zbora, po postavi 15. nov. 1867 o pravici napravljati društva 25. oktobra preteč. 1. slavni deželni vladi predložil tudi družbena pravila v pet primerkih ali eksemplarih, in prosil, da naj bi se dovolilo društvo vstanoviti. Slavna c. k. deželna vlada je s pisraoin 18. novembra pr. 1. s št 7536 dovolila učiteljsko društvo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Družbeni šolski list ,,Uč. Tovarš" je 15. decembra p. 1. to novico vsem ljudskim učiteljem in šolskim prijateljem na Kranjskem naznanil in jih povabil v društvo. Ob enem so bila v ,,Tovaršu" tudi natisnjena družbena pravila, in potem še v 200 posebnih ponatisih, ktera se med ude razdeljujejo. Ravno tako se je dalo natisniti tudi 150 slovenskih in 30 neraških sprejemnic. Na to naznanilo in povabilo v ,,Tovaršu" so se zaporedoma zglaševali udje iz bližnjih in daljnih krajev naše dežele ne le samo iz med verlih učiteljev, temuč tudi nekteri samo kot podporniki tega društva, iu tako naše društvo šteje do danes 83 udov. Iz med teh jih je v Ljubljani in v okolici 26, drugi so pa iz dežele. Podporni udje so trije. Da so se družbena opravila ložeji opravljala, sem ude samo jaz vpisoval, kakor tudi denar sprejemal in do sedaj o njem gospodaril, kakor bodem tukaj na tanko dokazal. 2. Ta začasni odbor se je o začetku leta 18G9. zbral in posvetoval, ktere časopise naj si društvo naroči in kako naj se branje vredi, da bode tukajšnjim in vnanjim udom naj bolj primerno in jim koristilo. Sklenilo se je, da naj se naroči 7 šolskih in drugih primernih časopisov, in sicer: ,,Oesterreichischer Schulbote", nAllg. osterr. Schulzeitung", nDie Volksschule", nSchulzeitung fiir Innerosterreich", ,,Padagogium" in ,,Slovenski gospodar". Zraven teh lastnih časopisov pa društvo dobrotno dobiva od čast. g. Fr. Lesjaka še ,,Kath. Zeitschrift fiir Erziehutig u. Unterricbt", in tim dodajam še jaz: ,,Novice", »Danico", ,,Primorca", ,,Domovino", »Besednika", ,,Slovenskega Prijatelja", nŠkolnika", »Napredaka" in wUč. Tovarša". Tedaj ima sedaj društvo 6 lastnih in 10 časopisov na posodi. Tudi se je ravno takrat določilo, da naj se najme družbena soba, v kteri naj bodo časopisi razloženi za tukajšnje in bližnje bralce. Ker se v tem času ni mogla soba dobiti v bolj pripravnem kraji, v središču mesta, se je začasno najela v Virantovi hiši na Šentjakobskem tergu, ktera je bila od 15. jan. 1.1. do sedaj udom odperta in v ktero so nekteri tudi prav pridno brat hodili. To se je tudi v 3. listu nTovarša" naznanilo vnanjim udom, kterim so se časopisi tudi na dom pošiljali. 3. Ko se je po začasni postavi o šolskem nadzorstvu 1. t. m. cerkveno višje šolsko nadzorstvo umaknilo deržavnemu, je začasni odbor učiteljskega društva za Kranjsko po zgledu učiteljev v nekterih drugih krajih za svojo dolžnost spoznal, da se je bivšemu škofijskemu višjemu šolskemu nadzorniku, preč. g. Jurju Zavašniku, v pismu v imenu društva spodobno zahvalil za 17letno previdno vladanje pri šoli in za splošno očetovsko skerb za učitelje na Kranjskem. 4. Da bi se učiteljsko društvo za Kranjsko za terdno vstanovilo in potem še le za svoj velevažni namen z novimi močnri neprestano delalo, je začasni odbor sklical današnji vstanovni veliki zbor, in je v ta namen razglasil to v ,,Tovaršu", v 6. listu t. 1., in je zraven še vse ude pismeno povabil k temu pervemu shodu, kteri naj bi bil vogclni kamen terdnemu, lepemu, novemu poslopju. Ker je knjižnica perva podlaga vsakemu društvu, ki skerbi za duševno napredovanje svojih udov, naj Vam, dragi učitelji, tiuli povem, da ima naše društvo lahko po naj bližnji poti že precej dobro vredjeno knjižnico, ktera se je tako le vstanovila: Bilo je o sv. Jožefu 1. 1855., ko smo bili vkup trije prijatelji učitelji: Jože Fajf ar, učitelj v varušnici za male otroke v Ljubljani, Leopold Belar, učitelj na Brezovici in jaz, učitelj na Dobrovi pri Ljubljani. Pomenkovaje se, kako bi vstrezali duhu časa v važnem učiteljskem stanu in kako bi postavili svoji nalogi pravo podlago, osnujemo malo knjižnico s tim, da obljubinio posojevati eden drugemu svoje lastnc knjige in zraven pa še skladati vsaki na mescc 20 kr. za napravo novih knjig in časopisov. Tej mali trojici se pridruži kmali tudi nekaj učiteljev iz Ljubljane, nekteri iz okolice in nekaj učiteljev in katehetov celo iz daljnih krajev na deželi. Ta mala naprava se z začetka veselo razcvita in ima kmali čez 60 lastnih prav koristnih šolskih knjig. Zraven tega pa je imela ta knjižnica tudi zagotovljenih čez 800 zvezkov različnili knjig, ki so jih družniki po svoji moči ponudili nasprotnemu posojevanju, in je imela poleg tega še 8 nemških šolskih časopisov in tri slovenske. To knjižnico so pozneji pregledali tudi tadanji višji šolski nadzornik, preč. g. J u r i Z a v a š n i k , ter so 30. junija 1. 1856. povabili vse družnike, da bi se ta naprava po njih nasvetu popolnoma vterdila. Pri tem shodu je bilo tudi na lanko določeno, ktere knjige, kteri časopisi naj se naročujejo in nakupujejo in kako naj se sploh bere, da bode bralcem naj več koristilo. 11. aprila 1. 1858. pa umerje marljivi učitelj Jože Fajfar, kteri je bil tadanji oskerbnik te knjižice ali knjižnicar, in po naročilu g. višjega šolskcga nadzornika prevzame učitelj Janez Zorin to knjižnico v svojo skerb; pa tudi ta zboli in umerje 1. grudna 1. 1862., intako je prišla knjižnica v tretje, v raoje roke. Med tem časom pa se je marsikaj spremenilo in, žalibog, o tem tudi zelo na slabše obernilo, tako da so le še trije udje redno plačevali svoje doneske tej knjižnici, in kmali je vsahnila še ta podpora. Ker pa je bilo naročenih še precej časopisov in dragili knjig, kakor je Helfert-ova, ki so se pri bukvarju g. Lerherju jemale in še le konec leta plačevale, je imela ta knjižnica pri g. Lerherju za različne časopise in knjige o času, ko sem jo jaz prevzel, dolga 38 gold. 48 kr.; dohodkov pa sem dobil le 12 „ 5 n tedaj je zmanjkalo 26 gold. 43 kr., ktere sem mogel jaz iz svojega žepa plačati, da sem rešil knjižnico. Vse to je zapisano v zapisnikih, ki so shranjeni v knjižnici, in v tirjatvah ali pobotnicah g. Lerherja, ki jih tu vsak more viditi. Ta knjižnica šteje sedaj 150 knjig v več kot 200 zvezkih naj več pedagogičnega zapopadka in ima še mnogo nevezanega in nevredenega blaga, kar se mora še vrediti in zvezati. Ker je bilo tadanje bralno društvo že pravo učiteljsko društvo, akoravno še ne postavno vterjeno, in ker so vstanovniki sedanjega učiteljskega društva tudi vstanovniki tadanje knjižnice, to knjižnico učiteljsko društvo po vsi pravici sme sprejeti za svoje imenje. Ker se šteje knjižnica med perve pripomočke, ktere mora naše društvo imeti, da doseže svojo namero, tedaj je za društvo prav vgodno, da ima že v rokah knjižnico, ktero bi moglo še le po dolgem času vstanoviti. Naj tedaj slavna skupščina odobri in privoli, da se dolg 26 gold. 43 kr. iz dmštvenega premoženja plača, in potem je ta verlo začeta knjižnica lepa podlaga večji društveni knjižnici, iz ktere bodo labko vsi družniki zajemali zdatne duševne krepčave. Zapisnik vseh dohodkov in stroškov pri učitoljskem društvu od. 1. januarja do 28. sušca t. 1. kaže, da je društvo prejelo vpisnine in letnine 121 gold.; stroškov pa je imelo za kolek ali štempelj pri vlogah ... 2 gold. 5 kr. „ dvoje vpisnih knjig 1 „ 65 „ „ naročilo 6 časopisov 15 „ 18» „ najemščino družbene sobe od 15. jan. do konec meseca sušca ..... 12 „ 50 „ „ kurjavo in svečavo ........ 2 „ 70 „ „ vtisnico (štempelj) 4 „ 50 „ „ poštnino in druge male rečf .... 4 „ 89 „ in če se k temu pridene še dolg za knjižnico 26 „ 43 „ tedaj vkup 69 gold. 90 kr. Tako ostaja še gotovine 51 gold. 10 kr. Enoglasno se sklene, da naj društvo poverne dolg za knjižnico, in naj jo prevzame v svoje imenje. G. zapišnikar bere potem zapisnik vseh knjig in časopisov te knjižnice, kakor je bil sestavljen 1. 1858. Sklene se, da naj se ta zapisnik razdeli med ude, in kedar bode knjižnica na novo vredjena, se bode sestavil nov zapisnik, kteri se bode tudi poslal vsem udom. Da bi se branje knjig, časopisov i. t. d. ložeji izverševalo, pervosednik nasvetuje, da naj bi se po deželi napravile poddružnice, ktere bi bile v zvezi s poglavitnim odborom v Ljubljani, vendar se gotovega o tem nič ne sklene, ker že sedaj po posamnih okrajih ni še toliko udov, da bi se mogle povsod osnovati. Določi se, da naj odbor sestavi red, po kterem se bodo knjige, časopisi i. t d. pošiljali med ude, in naj se to po »Tovaršu" naznanja. Na versti je razgovor: Kako naj se učitelj vede po novi šolski postavi. G. Zarnik povdarja, da naj se postave na tanko spolnujejo. G. M o č n i k govori v tem smislu, da naj bo učitelj, kakor dosedaj, tako tudi zanaprej, pokoren deželski in duhovski gosposki po besedah zveličarjevih: ,,Dajte cesarju, kar je cesarjevga in Bogu, kar je božjega". Govornik posebno povdarja potrebo kerščanske izreje, ter nasvetuje resolucijo: Učiteljski zbor naj izreče, da učitelji hočejo pod deržavnim nadzorstvom ravno tako skerbeti, truditi in poganjati se za kerščansko-katoliško izrejo, kakor pred pod cerkvenim, ter mladino izrejevati po načelih in vodilih kerščanske vere. Ta g. Močnikov predlog pa pade, ker učitelji po predlogu gg. Stegnarja inEppicha pravijo, da deržava tudi drugačne izreje, kakor je kerščanska, ne zahteva. Pripravniški učitelj g. Lesjak meni, da naj se o tej reči opuste vsi razgovori. G. Eppich (v nemškem jeziku) povdarja, kakor popred pervosednik, moč združevanja in potrebo učiteljskega društva in njihovih poddružnic. Pri nasvetjih posamesnih udov se oglasi g. Z a r n i k in pravi, da bi rad kaj zvedel od društva v poraoč vdovam in sirotam ljudskih učiteljev na Kranjskem. Oglasi se o tem tudi g. Arko in povdarja, da je dolžnost učiteljskego društva, da poskerbi za vdove in sirote ljudskih učiteljev, kterim se je že tu pa tam po moževi smerti odrekla pomoč. 0 tem razgovoru sta dva predloga: 1) naj se ta reč odloži do pervega zbora, 2) odbor učiteljskega društva naj odbor društva v pomoč vdovam in sirotam ljudskih učiteljev vpraša, kaj in kako je s tim društvom, in kar o tem zve, naj poroča pri pervem zboru. Sprejme se poslednji predlog. Predsednik vpraša, ali bode društvo še za naprej imelo svojo sobo, ali ne. Udje so za to, da naj ima društvo svojo sobo, toda kar je mogoče, dober kup in v primernem kraji. G. Š o t nasvetuje, da naj bi se prosilo za prosto sobo v velikem šolskem poslopji, kjer bi bil že še kakhramček za kranjsko učiteljsko društvo. Njegov predlog se enoglasno sprejme. Pervosednik imenuje ta zbor za občni zbor učiteljskega društva, in pravi, da naj tedaj po §. 13., ako se ne pokaže posebna potreba, odpade letošnji jesenski splošni zbor. G. Močnik nasvetuje, da naj se volijo trije pregledovalci, da pregledajo, presodijo in poterdijo račune pri gospodarstvu zač. odbora, kakor veli §. 13. družbenih pravil. Za pregledovalce se tedaj volijo gg.: Iv. Tomšič, Fr. Raktelj in Bl. Kuhar. Na versti je volitev pervosednika , blagajnika in še osem drugih odbornikov. 0 tej priliki razodene pervosednik, da naj se voli naj manj 6 tidov iz Ljubljane, 4 pa naj bodo iz okolice zavoljo odborovih sej. Po tem se pismeno voli, in odda se 39 volilnih listov in po večini glasov so voljeni: za pervosednika A. Praprotnik (34), za blagajnika M. Močnik (28), in za odbornike: L. Be lar (31), Fr. Gerkman (31), Fr. Govekar (31), Bl. Kuhar (25), Fr. Itaktelj (33), Fel. Stegnar (17), J. Šot (31), in Iv. Tonišič (36). Za temi so dobili naj več glasov: J. Eppich (14), L. Arko (13), K. Dermelj (10). Pervoscdnik A. Praprotnik se živo ganjen zahvaljuje za veliko zaupanje, kterega mu sobratje učitelji že drugič kažejo, da ga volijo za svojcga pervosednika. On pravi: ,,Vse bodem storil, kar kob bodcm mogel; toda jaz sem ničla, ako me na desni strani ne podpirajo gospodje odborniki in vsi družniki". Delajmo z združenimi močmi, da bode učiteljsko društvo, kakor sc je čversto rodilo, tadi krepko rastlo in živelo za Boga, cesarja, za pravo p r o st os t, za d o m o vin o in za biser v njej — za domačo ljudsko šolo! Zbor se konča ob '/4 12 opoldne.