DAMSKE kulturno - politično glasilo • faeuUuee ea umski cas Srajce, hlačke, lepih prilagojenih oblik in najboljše kakovosti samo S 40.50 Stiiner Celovec-Klaaenfurt, Burggasse svetovnih in dom a c / h d o go a kov 3. leto / številka 2 V Celovcu, dne 10. januarja 1951 Cena 55 grošev Popolna mobilizacija v Ameriki Te dni se je sestal v Združenih državah novoizvoljeni ameriški kongres, to je poslanska zbornica in senat. Kongresu je poslal predsednik Truman svojo novoletno poslanico, ki je značilna po svoji vsebini, ker vsebuje program predsednika Trumana proti ogrožanju svobodnega sveta po Sovjetski zvezi. Ta program obsega v glavnem tri točke: gospodarsko pomoč svobodnemu svetu, vojaško pomoč državam Atlantske zveze in podporo državam-članieam Organizacije združenih narodov pri mirnem reševanju mednarodnih sporov. Predsednik Truman zahteva zakonske ukrepe, ki naj bi omogočili povečanje proizvodnje in stalnost cen, plač in najemnin ter izboljšanje odnosov med delojemalci in delodajalci. Vse to naj bi zagotovilo nemoteno proizvod- Eisenhoumr v Evropi Novoimenovani vrhovni poveljnik vojnih sil držav Atlantske zveze v Evropi, general Dvvight Eisenhower, je prispel v Pariz. Pred svojim odhodom iz Amerike je izjavil: „Če bodo vse države Atlantske zveze podvžele vse, kar je v njihovi moča, na osnpvi enakih žrtev za. vse, bosta mir in varnost zagotovljena," V Parizu se je mednarodni poveljnik, general Eisenhower, razgovarjal s francoskim vojnim ministrom in z vrhovnim poveljnikom zapadnoevropske zveze, feldmaršalom Montgomery.jem. Po teh razgovorih je v posebni izjavi Britanski dominioni se posvetujejo njo v tej „uri velike nevarnosti" zlasti v oboroževalni industriji. Nadalje pravi predsednik Truman v svoji poslanici kongresu: ‘Ako si osvoji Sovjetska zveza Evropo, ameriška vojska ne bi bila več kos vojnim silam Sovjetske zveze, ki bi nato vsilila svoje zahteve vsemu svetu in tudi Ameriki, ne da bi morala biti z njo v vojnem stanju. Zato morajo Združene države preprečiti, da jih Sovjetska zveza izolira in da požre njihove zaveznike". Da prepreči omenjeno nevarnost mora vlada Združenih držav po potrebi odrediti tudi popolno mobilizacijo vseh sili Kljub temu pa ne bodo prenehale Združene države delati na mirni ureditvi vseh mednarodnih sporov in bodo zato podpirale vse države, ki so včlanjene v Organizaciji združenih narodov. izrazil general Eisenhovver svoje prepričanje, da ne more nikaka sila od zunaj obvarovati Evrope pred napadom. Zato mora vsaka država, ki je članica Atlantske zveze k obrambi Evrope čim več prispevati. Kljub temu pa mora biti naša naloga delati za mir in ne ščuvati na. vojno. Iz - Pariza je odpotoval general Eisenhovrer na razgovore z vojaškimi strokovnjaki v Bruselj, Den Haag, Ko-penhagen, Oslo in London. Po razgo. voru s šefom britanskega generalnega štaba, feldmaršalom Slim-om, bo odpotoval general Eisenhower v Kanado. Cb grofiu Zadnji petek se je na Dunaju ob grobu poslovila od pokojnega državnega prezidenta ogromna množica najvišjih predstavnikov držav, oblasti in predstavnikov naroda. Z dr. Karlom Rennerjem so položili v grob moža. sicer starega po letih, vendar ne zastarelega; položili so v grob moža socialista, ki pa svojega socializma ni izbiral iz knjig socialističnih prvakov, marveč iz vsakdanjega, praktičnega, življenja. Z Rennerjem je legel v grob demo-fc krat, kateremu demokracija ni bila le prazna beseda, marveč ona oblika političnega in javnega življenja, za katero je bilo in je vredno doprinašati žrtve. . Avstrijska notranja politika je nedvomno izgubila močan steber svoje ustaljenosti, ker je za Seitzem in Bauerjem sedaj zadnji močni pristaš socializma iz časov monarhije in prve republike ter začetnik druge republike legel v grob. Pa tudi avstrijska zunanja politika bo dr. Rennerja in njegovo veliko politično izkušnjo hudo pogrešila. Ravno tu, v zunanji politiki, pa leži v veliki meri ključ do notranje politike.. Mirno presojanje političnega položaja, tesni osebni stiki, ki so segali daleč preko državnih mej. so dajali pokojnemu prezidentu tisto politično odločilno vlogo, ki jo je v avstrijski politiki Imel, čeprav državna ustava ne pušča državnemu prezidentu mnogo možnosti, da. posega neposredno v razvoj politike? Le redko se je pripetilo, da so se posamezne stranke zaganjale v državnega predsednika, vse ga je cenilo kot nespornega predstavnika države. Tudi Slovenci smemo ugotoviti, da smo z Rennerjem zgubili moža, ki je z velikim razumevanjem spoznal narodnostne probleme in v njih videl stvarnost, ki bo tudi še naprej močno vplivala na razvoj v Srednji Evropi, kakor je ta stvarnost tudi že močno preoblikovala v zadnjih petdesetih letih ta del našega kontinenta. Kljub vsem svetovno nazornim razlikam moramo priznati, da je bil dr. Karl Renner mož evropskega formata, kakor jih je v Avstriji danes žal le premalo. KOMUNISTI V JUŽNI KOREJI Ko so zavzele komunistične severnokorejske. in kitajske čete Soeul, glavno mesto Južne Koreje, prodirajo naprej proti jugu, kamor se čete Združenih narodov v redu umikajo. Pri tem so izpraznile te čete mesta Hongčon, Wonju, Suwon in Osan, ter se umikajo proti mestu Taejon. Komunistične čete so približno 50 km južno od 38. vspo. rednika. Ameriške izgube znašajo od začetka bojev na Koreji do konca leta 40.176 mož. Od tega števila je 6761 mrtvih, 27.977 ranjenih in 6148 pogrešanih. Po angleških poročilih je prispelo ta teden na korejsko bojišče, z letali iz Velike Britanije nadaljnih 1000 dobro opremljenih vojakov. Šef generalnega štaba južnokorejske vojske, general Kwan, je izrazil željo, naj bi prišle na p0moč Južni Koreji nacionalne kitajske čete, ki so sedaj pod poveljstvom maršala Čang-Kaj-Šeka na Formozi. Moč te vojske cenijo na 600.000 mož, ki so dobro opremljeni in izvežbani predvsem tudi za bojevanje na goratem ozemlju, kakor jc v Južni Koreji. Ministrski predsedniki držav britanskega commomvealtha, ki so zbrani v Londonu na svoji redni vsakoletni skupščini, so se zedinili glede vprašanja Daljnega Vzoda. Pri tem so ministrski predsedniki ugotovili, da predstavlja Vzhodna Azija bistveno žarišče nevarnosti. Istočasno so ministrski predsedniki britanskih dominionov in Velike Brita-nije tudi ugotovili, da bi v slučaju tretje svetovne vojne bila večjega pomena Evropa kakor pa Azija. PORTUGALSKA — USA Vladi Združenih držav in Portugalska sta podpisali medsebojno obrambno pogodbo. V KRATKEM Zadnji teden so veliki snežni zameti in plazovi zapirali ceste in železniške proge v zapadnem delu Koroške in ovirali promet. Tudi nekaj smrtnih žrtev je . bilo pri tem. Kakor smo že poročali, so se za-padne države zedinile, dg poverijo Vrhovno poveljstvo ..Zapadne armade" ameriškemu generalu Eiscnhower-ju. Sedaj je tudi že Italija imenovala svojega zastopnika pri tem vrhovnem vojaškem poveljstvu in sicer generala Fattini-ja. Italija bo stavila tej: skupni evropski armadi na razpolago tri divizije. Sedaj razpolaga Italija s petimi divizijami, ki so moderno opremljene. Višji železniški revident Brim je s svojo odločnostjo preprečil železniško nesrečo. Skočil je na lokomotivo, ki ‘je bila brez vodje, v najhujšem diru in ,jo ustavil ter tako preprečil, da bi trčila v drug vlak. Avstrijski pristojni krogi zagotavljajo, da v Avstriji to zimo ni pričakovati težav v preskrbi s premogom, ker so zaloge tako pri železnicah kakor tudi za zasebno kurjavo zadostne. Medtem pa v Angliji že govorijo in pišejo o velikih težavah v preskrbi s premogom za industrijo. Ministrski predsednik Attlee je pozval rudarje oziroma njihove zastopnike, da podaljšajo svoje delo v tednu od pet na pet in pol dni in končno zopet na šest dni. Francoska vlada odpušča komuniste in lijih privržence iz državnih služb. Lani aprila so odpustili svetovno znanega raziskovalca atomske energije, prof. Joliot-Curie, sedaj pa so odslovili tudi njegovo ženo. ' Na Koreji je na milijone heguncev-brezdomcev- po vsej deželi v polnem begu. Huda zima zahteva predvsem v vrstah dojenčkov in starčkov velike življenjske žrtve. - V Beljaku je bila v zadnjem času vrsta vlomov v izložbe, vsi vlomi so bili zvezani tudi z večjimi tatvinami. Tako so zlikovci vlomili v trgovino Scharschdn in Moser ter odnesli blaga za vrednost 25.000 šilingov. Od 20. do 27. decembra so v celovškem poštnem okolišu odpravili skoraj poldrugi milijon pisem in tiskovin, pol milijona razglednic in nad 5000 paketov. Ne smemo se čuditi, če je v tej zvezi včasih tudi naš list prišel za dan ali dva prepozno v roke naročnikov. Taka poročila smo v zadnjem časti ponovno dobili. NEPALSKI KRALJ SE VRNE Ministrski predsednik himalajske države Nepal je poslal kralju te države, Tribhuvana. vabilo, naj se vrne iz Indije, kamor je zbežal, nazaj v Nepal, da vprevzame spet vladarske’ posle. Nadalje je ministrski predsednik sporočil, da je pripravljen sestaviti vlado 14 ministrov ter da je nadalje pripravljen sklicati ustavodajno skupščino, da bi tako ugodil željam nepalskega prebivalstva. Ministrski predsednik, ki je doslej diktatorsko vlada v Nepalu, je tudi izjavil, da bo izdana obširna amnestija za pohtične pripornike. S tem je zaključen spor v Nepalu med kraljem in vsemogočnim ministrskim predsednikom. Na pomirjenje pa je gotovo v precejšnji meri vplivala indijska vlada, ker se je bala, da ne bi spora izrabili komunisti. POSOJILO IZRAELA Izraelska vlada namerava najeti v Združenih državah posojilo za izvedbo triletnega gospodarskega načrta v višini 500 milijonov dolarjev. t Valentin Verlič Zopet se je poslovil od nas rojak, ki je zapustil v kulturnem in političnem življenju neizbrisne sledove. Valentin Vertič je bil in ostane kos Borovelj, kos vsega Roža. Skozi desetletja je stal v ospredju političnega in kulturnega življenja; bil je član raznih centralnih odborov. Njegova resna in trezna beseda je odtehtala marsikateri giovor. Kot član občinskega odbora in občinskega sveta v Borovljah je pokazal Vertič globoko poznanje vseh občinskih vprašanj in njegov svet in nasvet so upoštevale tudi druge stranke. Marljiv kakor mravlja tudi v svojem poklicu ni nikdar zaostajal, čeprav se je v polni meri in v čutu soodgovornosti posvečal vprašanjem javnega življenja. On je dokazal s svojim delom, da je oboje združljivo. Dolga leta je vodil prosvetno društvo v Borovljah in bil odličen in vnet pevec. Tako odličnemu možu in Slovencu seve tudi v času nasil ja ni mogla ostati prihranjena, usoda izseljenca. Vendar je Vertič tudi v taborišču postavil svojega moža. on je bodril, tolažil, dajal novih pobud, čeprav .je sam težko nosil breme tujine, iztrgan iz svojega ljubkega doma v Dolih, ki je bil sad njegovih pridnih rok, sad njegovega numornega dela. Ko smo se srečali v taborišču, je žarela iz njega in vsake njegove besede globoka vera v končno zmago pravice. Vertiču, njegovemu delu, njemu kot človeku, njemu kot Slovencu se danes klanjamo vsi Slovenci in prevzemamo od njega obveznost, da bomo po njegovem vzgledu z isto nesebičnostjo nosili vse delo in breme, ki ga tirja od nas vseh čas in položaj. Slava njegovemu, spominu. Politični teden Prvi politični teden leta 1951 je pač tak, da nosi v sebi kali bolezni in nevarnosti iz preteklega leta pa seveda tudi vsa še neizpolnjena upanja in želje. Na korejskih bojnih poljanah so silvestrovali v krvi, mrazu, bedi in obupu. Čeprav nimamo s Korejo nič skupnega, so tudi naši prazniki minili v nič kaj pravem razpoloženju. Bojazen, da bi se bog vojne tudi nas spomnil, je metala sence na božične dneve miru in vedrega prehoda v novo leto. Na Koreji se umik UNO čet nadaljuje Mesto za mestom izpraznujejo, deloma po ogorčenih bojih, deloma tako, da „s sovražnikom ni bilo štika“. Po. slednja poročila iz Mac Arthurjevega glavnega stana, ki o tem govore, pa vzbujajo v zapadni javnosti vse mogoče domneve. Nekateri časopisi pišejo o „navalu množic na množico orožja", s čemer hočejo reči, da velikanske armade kitajskih vojakov napadajo z vsemi najmodernejšimi orožji opremljene maloštevilne čete UNO. Iz tega dejstva pa drugi spet ne morejo razumeti, zakaj se ameriške čete tako naglo umikajo, saj je s prvovrstnimi tanki, letali, izborno artiljerijo in popolno motorizacijo mogoče nuditi uspešen odpor tudi številčno daleč nadmoč-nemu nasprotniku. Naj bo že kakor hoče. Upanja, da se bo komunistična ofenziva ustavila na 38. vzporedniku, se niso uresničila. Kitajske armade so se tam mudile sicer precej dni, kar najbrž ni bilo zgolj slučajno, toda politiki niso našli rešitve v obliki sporazuma in tako ima sedaj besedo spet orožje. V Lace Suc-cess z delegacijo Kitajske ni prišlo do sporazuma in tudi korejska komisija UNO je podala poročilo, v katerem pravi pač samo to, da posredovanje ni uspelo. Vojaška poročila iz korejskih bojišč pravijo, da je položaj nepregleden in le po imenih mest, ki so jih zasedle komunistične čete, si je mogoče predstaviti, kje približno tečejo fronte. Glavno mesto južne Koreje, Soeul, so zasedle kitajske čete, ameriško letalstvo ga je skoraj izravnalo z zemljo. In Soeul je štel več kot milijon prebivalcev. Ameriške čete se umikajo in puščajo za seboj „požgano zemljo" Njihova popolna premoč v zraku jim dovoljuje, da polagajo takoimenovane „bombne preproge" na sovražnikove vojaške kolone in kraje, ki jih te zasedajo. Za njimi ne ostaja ničesar, vendar Kitajci kljub velikim človeškim izgubam neprestano napadajo in napredujejo. Ameriški glavni stan pa ceni svoje lastne izgube na 40.000 mrtvih, pogrešanih in ranjenih. Ameriško ladjevje vrši velikanske naloge s tem, da prevaža begunce na sosednje otoke. Kljub temu pa vlada v vsej deželi kaos. Sto in stotisoči beguncev se pomikajo proti jugu in vsa pota so zamašena. Vlada hud mraz in lakota. Denar nima nobene veljave, ker ničesar ni, kar bi kupil. Materam zmrzujejo otroci. Mrtvi leže ob cestah, mimo pa se pomikajo živi in napol živi. Medtem ko konca korejske tragedije ni še mogoče predvideti, je ves svet v mrzličnem pričakovanju bodočega razvoja. Amerika se vnaprej oborožuje Sploh so dogodki na Koreji povzročili, da je vsa ameriška javnost v veliki politični nervozi. Opozicionalna republikanska stranka, ki je na zadnjih volitvah mnogo pridobila in skoraj dosegla Trumanovo demokratsko stranko, napada predsednika radi trenutnega poloma na Koreji. Nekateri listi zahtevajo, naj bi s pomočjo Čang-Kaj-Šeka pričeli v južni Kitajski z drugo fronto. Razsodnejši pa dvomijo, da bi pol milijona njegovih vojakov moglo uspešno ogroziti Mao-Tse-Tungov položaj. Saj je Čang-Kaj-Sek svoječasno razpolagal s skoraj 3 milijonsko armado. pa je bil poražen. Invazija v južni Kitajski bi poleg tega, če bi jo Amerikanci hoteli uspešno podpreti, zahtevala poseg vse ameriške vojaške in gospodarske moči. In uspeh je kljub temu dvomljiv. In kako bi bilo potem z Evropo? Sicer s Kitajsko še niso vsa vrata zaprta. To potruje tudi Trumanova izjava, da Amerikanci ne nameravajo odvreči bomb na Kitajsko Kar se zapadne Evrope tiče, si Amerikanci slejkoprej prizadevajo, da bi jo čim prej oborožili. Za vrhovnega poveljnika oboroženih sil Atlantske zveze je bil imenovan general Eisenhower. Ta je imenovanje sprejel in je že v Evropi. V nedeljo je dospel v Pariz in pričel takoj z vojaškimi osebnostmi razgovore o vprašanjih skupne za-padno-evropske armade. Za Parizom namerava obiskati še vse druge prestolnice držav Atlantske zveze in doseči podlago za bodočo armado, katere poveljstvo je prevzel. Kar se udeležbe Nemcev tiče, ni še nič določnega. Francoski minister Jules Moch je spet po-vdaril, da Francija ne bo pristala na nemške generalne štabe in divizije, temveč zgolj na posamezne nemške vojaške enote, ki naj bodo vključene v skupno armado. Moch je nadalje pov-daril pomen nove evropske armade. Nujno je potrebna z ozirom na okrog 200 divizij, ki stoje v vzhodni Evropi. Francija sama pa ima trenutno samo tri divizije pod orožjem. Južna in jugovzhodna Evropa se tudi oborožil jeta Portugalska je sklenila pogodbo z Anglijo, po kateri bo poleg gospodarskih izmenjav prejela tudi orožje. V Španijo je prišel prvi ameriški poslanik po vojni. Tudi ta ima najbrž svojo nalogo, čeprav je Truman izjavil, da to še ne pomeni, da je Amerika s Španijo, v pravih diplomatskih odnošajih. Italija postavlja na noge svojih 11 divizij. Po časopisju se oglašajo stari italijanski generali in 'tarnajo, da je oborožitev dosedanjih divizij povsem nezadostna in zastarela. Obenem govore tudi o varnosti vzhodne meje. Trenutno najbolje oborožena država v Evropi pa je. Jugoslavija. Tako maršal Tito kot njegov vojni minister sta v svojih govorih za Novo leto naglasila razloge, ki narekujejo vladi, da pospešuje svojo oborožitev. V Jugoslavijo so prispele nadalje že prve ladje z ameriškimi živili za jugoslovansko prebivalstvo, kakor je predvidevalo zadnje ameriško posojilo Jugoslaviji. Nadaljne pošiljke so na poti. V Bruslju zaseda ,,Evropska svet“ pod predsedstvom bivšega belgijskega ministrskega predsednika, Paul Henry Spaaka. Razpravljajo o zakonskem osnutku za to ustanovo, kakršnega je izdelal neki angleški laburistični poslanec. Skoraj najpomembnejši dogodek preteklega tedna pa je posvetovanje držav britanskega imperija v Londonu Ta sestanek je bil nedvomno zelo potreben spričo nevarnega svetovno-političnega položaja. Poleg tega so zadnji meseci pokazali, da obstojajo v stališčih posameznih dominionov do važnih sodobnih vprašanj precejšnje razlike, predvsem kar se tiče Daljnega Vzhoda. Ce bi govorili o levem krilu v britanski skupnosti dominionov, bi bila Indija, ki več ali manj odkrito svari pred vsakim sovražnim dejanjem napram Kitajski. Desno krilo pa predstavlja potem Kanada, ki zagovarja ameriško nepopustljivo stališče. Vojaški položaj v Indokini se je obrnil Tam je Francozom uspela protiofenziva in poročajo, da bodo večje predele te svoje kolonije očistili Ho-Či-Minho-vih upornikov. Zakon o pomoči Jugoslaviji Predsednik Truman je 29. decembra 1950 podpisal v ameriškem kongresu sprejeti zakonski osnutek, ki dovoljuje 38 milijonov dolarjev za nadaljno gospodarsko pomoč po suši prizadeti Jugoslaviji. To pomoč je predsednik zahteval od kongresa pred mesecem dni. V svoji končni obliki predstavlja zakon sporazum med obema oblikama, kot sta osnutek prvotno odobrila senat in predstavniška zbornica. V večini podrobnosti pa osvaja priporočila predsednika Trumana glede dobave potrebnih živil in druge podpore. Novo podporo bodo finansirali iz sedanjih skladov uprave za gospodarsko sodelovanje; ta podpora dopolnjuje dosedanjo pomoč Združenih držav Jugoslaviji, ki je že presegla 31 milijonov dolarjev. Skupna vsota je torej 70 milijonov dolarjev. Čeprav je kongres odobril 50 milijonov dolarjev iz ECA fondov, krije ta znesek 12 milijonov dolarjev, ki so jih že izdali kot nujno podporo. Ostali del dosedanje pomoči so finansirali iz programa za medsebojno obrambno pomoč in iz fondov izvozno-uvozne banke. Po predsedniku Trumanu podpisani zakon zahteva od Jugoslavije jamstvo, da se bodo po tem programu prejeta živila enako razdelila med jugoslovansko prebivalstvo ,,brez rasne, politične ali verske razlike". Nadalje zahteva zakon, da podvza-me jugoslovanska vlada „vse primerne gospodarske ukrepe" za znižanje svojih podpornih potreb, za povečanje proizvodnje in razdelitve živil in da poskuša zmanjšati nevarnost podobnih bodočih potreb. Zakonski ukrep poudarja, da se ga ne sme tolmačiti za podpiranje politike, ki je imela za posledico zatiranje verskih, političnih in gospodarskih svobod. Končno zahteva sprejeti zakon od ameriškega zunanjega ministra, da vsako četrtletje poroča kongresu o tem, če izpolnjuje jugoslovanska vlada sporazum in o tem, kako napreduje stališče jugoslovanske vlade do spoštovanja temeljnih človečanskih pravic. IPUSMO IZ A\MIEIIWIE V predalu moje mize se je tekom leta nabralo kar lepo število pisem, ki so mi jih pisali moji znanci iz prelepe Koroške. Tudi drugi fantje, s katerimi pridem tukaj skupaj, so mi pravih, da še kar redno dobivajo pisma od prijateljev, ki so jih spoznali na begunski poti. Prav z veseljem odpišem vsakomur, ko pa pregledujem ta pisma, najdem v njih veliko vprašanj, na katera še nisem odgovoril. Malo smešno se morda sliši, pa vendar je res, da me. je neka mama s Koroške vprašala, kakšna je tukaj moda. Julius me je na primer vprašal, če je tukaj kakšno bolniško, starostno ali posmrtno zavarovanje. Prijateljček moj — in nikotina — me je pa vprašal, če tu v Ameriki res cigarete samo za centimeter dolžine pokade, ostali del cigarete, ki naj bi mu rekli .,čik“, pa proč vržejo. — Nekomu ne gre v glavo, da bi si v Ameriki mogel navadni delavec kupiti luksuzni avtomobil. Še to me je spet drugi vprašal, če res tukaj za vsako skupino delavcev stoji priganjač s korobačem v roki. Kočmarjeva pa mi je pisala, da mi bo poslala s Koroške en par dobrih cokel, ker je slišala, da je obutev tukaj prav slaba. In še je vprašanje, če se res po Clevelandu tak dim kadi, da komaj par metrov pred seboj vidiš človeka. Nasprotno bi zopet nekdo rad od mene zvedel, če je res tako v Ameriki, da samo s krampom odvzdigneš rušo, potem pa se je samo treba pripogniti in pobirati dolarje — te preljube podobice, za katere se puli celi svet. Kako živi kmet v Ameriki — kako on gospodari in če tudi tukaj jedo za „maužno“ ržen kruh s ..špehom" ali s sirom. Še to smo slišali, da so Amerikanci prav čudni ljudje — eni pravijo, da so tako dobrega srca, če mu le namigneš, pa te obdaruje, da komaj darila neseš — drugi pa spet pravijo: „Kramarji so in od same lumparije in goljufije žive, reveži jim morajo pa zastonj delati." Kobacajki sta prišle na uho dve „šti-mi“, ena nasprotuje drugi — slišala je, da bivše begunce s Koroške v Ameriki v zadnjo plat po ulicah brcajo in spet nasprotno je slišala, kako da so begunci v Ameriki bili ljubeznivo sprejeti in kako da jim Amerikanci gredo na roko in jih bodo kmalu potisnili na „zeleno vejo", če ne pride vmes kaj nepredvidenega. Vidite dragi čitatelji, to so le nekatera vprašanja, na katera naj bi kranjski Janez odgovoril. Pa je težko, skoraj nemogoče je to v kratkem pismu povedati tako, da bi dotični, ki bi tako pismo čital, pravilno razumel. Ako pa bi hotel na vsa vprašanja obširneje pojasniti, bi pa moral napisati celo — in še debelo knjigo, kar pa prepustim pisateljem, ker tak pa res nisem, da bi jim kruh odjedal. Če bom videl, da nisem preveč uredništvu nadležen, bom pa drugo leto napisal več pisem v ta list in malo povedal, kakšna je in kakšna ni ta ..obljubljena dežela". Naj zapišem nekaj stavkov še času primernih. V zadnjih dneh v novembru je Stvarnik vrgel precejšnje pergišče snega na Ameriko, kakor ste gotovo že davno čitald med novicami. Pa vam povem, da ni bilo snega več kakor ga je pri vas ob navadni dobri letini. Na tisoče in tisoče avtomobilov je obtičalo v snegu, njih lastniki pa so zbežali v bližnje hiše in gostilne, ter tam, hočeš-nočeš, čakali rešitve. Vse to je „okej“, če si v mestu ah vsaj blizu njega, žalostno pa je bilo res za tiste, ki so obtičali daleč zunaj na samotah in ni čudno, če jih je nekaj tudi vzela smrt. V naš Cleveland je bila poklicana vojaška četa s tanki, da so preorali za prvo silo vsaj glavne ulice. Dobri Bog pa je videl, kako smo prebivalci Clevelanda v snegu obtičali in se cmerih kakor moker dojenček, zato je malo vzdignil zatvornico, spustil malo toplega vetra in po dobrem tednu smo zopet zadihali in danes, ko to pišem, smo brez snega. Nas Kranjce tak snežiček ni nikoli prestrašil — koroški fantje pa ste šele tedaj, ko je bilo snega do pasu, „zajuckali“ in drveli s polhi po klancih nizdol v dolino. Le verjemite, da smo Slovenci še vedno čvrste korenine. Sv. Miklavža, sivobradatega častitega škofa, ki ima svoj god 6. decembra, smo tukaj proslavili po naši domači navadi. Prvo nedeljo decembra smo v ta namen priredili v Slov. narodnem domu opereto: „Sveti Miklavž prihaja". Vsi gledalci so bili nadvse zadovoljni in so izrazili željo, naj se ta navada med Slovenci ohrani. Pristni Amerikanci pa se vesele daril, ki jih jim prinese na sv. večer našem. Ijeni možic, ki, mu pravijo „Santa Claus". Če bi se ta „Santa Claus" brez napovedi pojavil nekje na Koroškem, bi si vsakdo mishl, da je „camar“ in da bo nekje prav bogata ohcet, kjer se bo plesalo vsaj tri dni skupaj. Predno zaključim, povem še eno, ki pa velja za vas, bratje in sestre. Veliko ste obranih lepih narodnih navad, a z žalostjo pripominjam, da smo bivši begunci ugotovili, da se je pri nekaterih, sicer prav dobrih hišah, opustila prelepa slov. navada —- opustila navada postavljati jaslice. Prav nič nimam proti, če krasite božično drevesce, ki je sicer „tuja dama", poleg in sicer na prvo mesto, pa spadajo jashce. Kamorkoli je naš človek v božični dobi vstopil in opazil jashce, je brez nadaljne. ga ugotavljanja prišel do prepričanja — v tej hiši živi verna, zavedna slovenska družina. Jaslice si postavimo, očiščenih src pred nje pokleknimo, novorojeno Dete prosimo, naj miru dušam in narodom da, miru, ki ga ne zmorejo narediti vladarji sveta. Blagoslovljene božične praznike, mirno in zadovoljno leto 1951 vsem svojim prijateljem po Koroški in vsem čitate. Ijem tega lista želijo Slovenci in Slovenke iz Clevelanda. Posebej pa še pozdravlja Kranjski Janez. DEIO ŠTIRIH MIŠIČEV Na seji zaupnikov avgusta meseca preteklega leta je bil ustanovljen ..Kulturni odsek Narodnega sveta"'. Namen Kulturnega odseka je vsem kulturnim delavcem pri njihovem obširnem delu pomagati ter delo povezati in zediniti. Z mesecem septembrom smo se lotili zopet prosvetnega dela, ki je v polet, nih mesecih radi ogromnega dela na polju mirovalo. Sklenili smo, da bomo s prosvetnimi prireditvami poživili posebno v jesenskih, zimskih in pomladanskih mesecih kulturno delo po ko. roških vaseh. Celovški Slovenci so se zbrali dne 2. septembra 1950 zvečer v Mohorjevi hiši na svojem prvem prosvetnem večera. S tem je bilo otvorjeno prosvetno delo za leto 1950.51. Ta večer je bil namenjen proslavi 150 letnice rojstva svetniškega škofa Antona Martina Slomška; drugi del pa je bil posvečen narodni pesmi. V ta namen je nastopil kvartet ..Slavček"' z našimi lepi. mi pesmimi. Po tej res lepo uspeli prosvetni prireditvi so celovški Slovenci sklenili, da se hočejo zbrati vsaj enkrat mesečno v Mohorjevi hiši, prosvetni večeri naj bi postali redni. Kakor bomo videli iz nadaljnega poročila o prosvetnem delovanju v zadnjih štirih mesecih, so celovški Slovenci držali svojo besedo ter se zbrali res vsak mesec v svojem „Domu“. Vsak pač čuti, da bo treba globje zaorati na prosvetnem polju. Treba bo posvetiti prosveti več naporov kot do sedaj, posebno če hočemo postaviti naše kulturno delo zopet na trdna in krščanska tla. Tudi na podeželju je začela rasti zopet krščanska prosveta. Etne 10. sep. tembra je priredila dekliška mladina v Šmihelu, pod vodstvom znanega prosvetnega delavca preč. g. Oražma. pet. dejansko igro „Notburga“, ki je zelo poučijiva za našo doraščajočo mladino. Iz poročila, ki smo ga prejeli iz Šmihela, je razvidno, da so se vse igralke znale lepo vživeti v svoje' vloge ter so z veliko požrtvovalnostjo, ki jo pač takšno delo Zahteva, prispevale k ve. likemu uspehu. Dne 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, so se zbrali v Globasnici domači študentje k veselemu popoldnevi!; ob tej priliki je nastopil tu. di otroški zbor s študentovskima pesmima. Veselo razpoloženje je vladalo ves popoldan; saj je lahko, ko so naši igralci spravili vsakega s smešnimi prizori „Dva gluha", ..Pavliha in fotograf" ter .,Pri zobozdravniku" v smeh. Študentje iz Globasnice, le tako dalje! Mnogo je možnosti, kako lahko Z. I. M: ivesia sm „Oo, Joza!“ ..Glej, glej, gluhi ste; pa še zmeraj slišite, mama!“ Drobno sev je zasmejala in s sinom prestopila hišni prag. ..Vendar sem spet doma! Mislil sem že, da ne dočakam dneva vrnitve." Joža je božal materino velo roko in se razgledoval po prostoru. Neža je čutila, kaj sin misli: prazna je hiša, kje so vsi njeni prebivalci ?“ Izrekel je samo: „Mama, da ste vsaj vi še ostali!" žena si je z roko šla preko obraza, da bi premagala žalost za izgubljenimi svojci. ..Hvala bodi Bogu, da si se Ti zdrav vrnil, tako sem se bala za te.“ Že je pripravljala prigrizek in sin je z užit. kom segel po rženem kruhu, suhem mesu in hruševem moštu. Potem ga ni več zdržalo doma. Moral je na vas, med znance in prijatelje. Toliko je bilo novic, toliko snovi za pripovedovanje, da je moralo na dan. kar ga je težilo. V domiiče razmere se je hitro vživel. Ob tečni hrani in kmečkem delu sf je delamo za narod, ena in zelo važna je: naši nastopi po domačih odrih. Višek prosvetnega dela v zadnjih štirih mesecih pa je bil brezdvomno ,.Dan slovenske pesmi pod Peco", ki je bil posvečen proslavi naše pesmi in besede. Kdor je v nedeljo 1. oktobra prisostvoval koncertu slovenske pesmi v Pliberku v Podjuni, mu bo ta dan ostal v neizbrisnem spominu. Dvorana glavne šole je bila okusno okrašena, nad odrom se je blestel v %m velikih črkah za nas tako pomemben napis: mati, domovina, Bog. že sama zunanjost in pa toliko domačih poslušalcev je ustvarilo duh skupnosti in prisrčnosti. Ni bil slučajv da smo se znašli na ta dan ravno pod Peco. Že v drugi polovici 19. stoletja se je tudi ob vznožju te mogočne gore vršil veliki tabor na Bistrici pri Pliberku, na katerem so se navduševali naši predniki za svoj jezik in svojo pesem.. Skoro stoletje z dve. ma strašnima vojnama vmes je od tedaj prešlo. V zadnji vojni pa so napeli okrutneži vse sile. da bi slovenski živelj na Koroškem uničili. Po teh preiskušnje polnih časih smo se zbrali pod Peco, ob varstvu kralja Matjaža, da smo pogledali nazaj in dali račun, kako smo varovali naše narodno blago, še posebno našo pesem. Koncert slovenske pesmi je bil dokaz, da smo znali kljub mnogim težavam in grenkemu ponižanju ohraniti pesem naših pradedov, ki se še vedno razliva po Podjuni, Rožu in Zilji Ta pesem naj nas poveže tudi nadalje v eno ljubečo se družino, katera ima za cilj geslo na. šega velikega Cankarja: mati, domovina. Bog. Te besede, njegov testament so, naj nas vedno znova navdušujejo za kulturno delo po naših vaseh. Na ta dan smo res občutili lepoto in nežnost pa tudi moč slovenske pesmi. Ta koncert je bil dokaz, da slovenski narod na Koroškem še živi, da hoče živeti, da ljubi svojo besedo in svojo pesem ter jo bo ohranil tudi v bodoče. ' ' ' * Kjer slovenski rod živi, naša pesem naj doni! Ob koncu meseca oktobra se je ustanovil za v Celovcu in okolici bivajoče Slovence mešani pevski zbor, ki ima sedaj svoje vaje enkrat tedensko v Mohorjevi hiši. V njem so združeni vsi. ki imajo veselje do petja, seveda tudi tisti, kateri do sedaj še pri nobenem zboru niso sodelovali. Šolanje pevcev dobro napreduje. Da so Št. Lenarčani izredno dobri pevci, je znano ne samo nam Koroš. cem, ampak že tudi ameriškim Slo- spet opomogel; čisto skriti, da je bil v taborišču, pa vseeno ni mogel. Hrbet se je bil upognil in lasje so osiveli. Na jesen, po vrnitvi, so tudi sinova hčere Mojce pokopali v blagoslovljeno zemljo. Eden je počival pod Golico in drugi pri stari cerkvi v Rutah. Joža sam je šel ponju in ju s sošolci prinesel na dom. Po kratkem počitku v domači hiši, so ju zagrebli na vaško po. kopališče. Vigred in jesen Babica Neža sedi na klopi pod ozelenelim orehom. Okrog nje skače mala deklica nakodranih las. Nežica je to. Jozova prvorojenka. — Joža je končno le našel družico za. življenje. Poiskal si je ženo v domačem kraju. Lahkonoga vnukinja na vsak način hoče, da bi babica z njo rajali, a ha. bične noge so preutrujene od dolge življenjske hoje. ne morejo ustreči malčici, ,.čakaj, da pride atej. on bo pa rad rajal s teboj!" Nežka je stekla proti hlevu in z nežnim glaskom klicala: ,,Atej. atej!" Atej je res prišel iz hleva, visoko v zrak je dvignil hčerko ter veselo ponosno dejal: „Ti naše ljubo, drobno srčece." Nato si jo je posadil na rame in skup sta šla h košku, ki je stal v senci pod hruško. V njem je ležal Jožek, drugi Jozov otrok. Roke je stiskal vencem, kateri so o nastopu teh slavnih pevcev v Gorici in na Tržaškem brali v ..Ameriški domovini". Da, res krasno donijo njihove pesmi, saj jih slišimo prepevati večkrat tudi po celovškem radiu. Pod vodstvom mladega pevovodja je dosegel ta zbor zavidanja vredno višino. Čestitamo Št. Lenartu za takega pevovodja in tako marljive pevce! V nedeljo, 15. oktobra, so se zbrali št. Lenarčani v Kerschbaumerjevi dvorani. da bi prisluhnili petju svojega zbora, ki je hotel prinesti z domačo pesmijo svoj delež k nabiranju za farne zvonove. Koncert je bil dobro obiskan in je dosegel svoj namen. Velika požrtvovalnost št. lenarših pevcev naj bo tudi drugim koroškim zborom za vzgled. Na to nedeljo pa je imela tudi mladina v Gorenčah svoj nastop in sicer z dramatično predstavo ,,Izgubljeni raj" in z burkama .,2enitovanjsko iz. praševanje" ter ..Bojazljivec in neustrašen". Igra je bila združena s petjem. Omenjene predstave so bile res polne smeha in zdravega humorja, spravile so mlajše in tudi starejše v dobro voljo. Gorenče so, kar se tiče prosvetnega udejstvovanja, ena izmed prvih far na Koroškem, lahko jih v tem vsi posnemamo. Igre, prirejene v Gorenčah, zaradi njihove živahnosti in izrazitosti občinstvu zelo ugajajo. K prireditvi 15. oktobra pa so prišli še celo iz onstran Drave. Prepričati so se mogli, da prosveta v Gorenčah živi. Drugi prosvetni večer v Mohorjevi hiši je bil posvečen svetemu letu. V filmu smo pohiteli v sveto mesto Rim, v središče krščanstva. V duhu smo se združili z romarji in se navdušili ob krasnih umetninah in v iskreni pobožnosti. Začutili smo. kako smo kristjani v svetu s svetim očetom povezani in da nam je res angelski pastir. Polni nepozabnih vtisov smo se vračali na svoje domove z lepo sliko večnega mesta in svetoletnih doživljajev. Na novembrskem, torej'3. prosvetnem večeru v Celovcu, pa smo obhajali 150 letnico rojstva Franceta Prešerna. Posvečen je bil predvsem njegovemu pesniškemu delu. Ob tej priliki smo tudi slišali prepevati Prešerno, ve ter mnogo drugih narodnih in umetnih pesmi. Iz Apač nam je poročala mladina, da je uprizorila 5. novembra igro ,.Tri sestre". Temu nastopu moramo čestitati še posebno zaradi tega, ker so pri tem igrokazu sodelovali predvsem začetniki. Dobro so jo odrezali in to nas najbolj veseli. Pogumno naprej! Led v pesti, jih držal stegnjene na blaži, niči in mirno spal. Rdeča, lička so sijala samega zdravja in zadovoljnosti. Srečni oče se ni mogel premagati. Rahlo ga je prijel za okroglo bradico, malček je že odprl oči in strmel v ateja. Potem so se vsi trije začeli smejati. H košari je prilezla še Neža, ki je nad detetom naredila sveti križ in dejala: ..Bog ti daj zdravje, srečo in svoj žegen." Srčno vesela je bila mladega naraščaja in zdelo se ji je. da ji je Bog izpolnil tiho željo mnogih, mnogih let. V delu in skrbi za družino se je tudi Joža zresnil. No. mlad tudi ni bil več in odgovornost do svoje krvi je čutil. Delal je pridno, celo preveč. Obraz je zato postal še bolj koščen, telo še bolj suho. Kmalu ga je napadla huda bolezen. .,Do smrti mi ni prihranjena skrb." je tožila mati. ,.Kaj bo s hišo, če Joža umre?" Upala je. da mu v bolnici vendar pripomorejo do zdravja. Molila je zanj ter starostne nadloge darovala za ozdravljenje sina. a stanje je bilo vedno slabše. Eden izmed vzrokov je bilo gotovo trpljenje v taborišču. Joža ni mogel požirati hrane limet no so ga hranili, operacija ni bila možna. Upal pa je še vedno. Gledal je najraje svoja otročiča, ki ju je imel na sliki poleg sebe. Kako rad bi ju stisnil je prebit, saj je to dokazala omenjena prireditev. V nedeljo, 26. novembra, se je vršila v Beljaku proslava dneva cerkvene glasbe za celo škofijo. Udeležilo se je mnogo pevovodij in cerkvenih pevcev. Pri akademiji je nastopil tudi cerkveni zbor iz Št. Lenarta pri Sedmih Studencih. Ta zbor, katerega je omenil tudi tirolski tednik ..Volksbote" ter drugi nemški časopisi, je žel splošno priznanje. Dan cerkvene pesmi nam je dal zavest, da naši cerkveni zbori, če hočejo, res nekaj zmorejo. Treba je samo dobre volje. Material je tu. samo manjka še, kakor pravi ,Nedelja" v svojem poročilu, ,,smotrne povezave, načrtnega šolanja in plemenitega tekmovanja. Zato bomo v prihodnje poskrbeli, da temu odpomoremo." Veseli smo, da je predvidenih v letu 1951 več javnih nastopov cerkvenih zborov. Mladi in tudi starejši pevci bodo tako res mogli pokazati svoj napredek v petju. Poslušalci pa bodo spoznali njih trud in prizadevanje za božjo čast. Meseca novembra se je zbrala Globasnica pri šoštarju, kjer je imela mladina lepo akademijo. Vrstile so se deklamacije in pesmi. Misterij ..Vitez naše ljube Gospe" pa je pokazal, kako se je treba boriti za čistost duše. Nadvse nas je zajela trodejanka ,,Po trnju do cvetja". Da mladina s takimi vsebinsko globokimi prireditvami mnogo pridobi, je razumljivo. Idealne mladine nam je treba, če hočemo, da se naše ljudstvo obnovi in prerodi. Dne 26. novembra so se globaški igralci spet pokazali na odru s poučno igro „Knvoprisežnik“. Dvorana je bila nabita do zadnjega kotička, igralci so odlično rešili svoje vloge. Pred igro je nastopil domači pevski zbor z narodno pesmijo. Meseca decembra so na več krajih z igrami praznovali Miklavžev večer. Dr. Gržiničevo spevoigro ,.Miklavž prihahja" so uprizorili v št. Jakobu v Rožu z 32 angelčki in 14 parkeljni, v razgibani Globasnici pa s 26 angelčki. To so melodije, da bi jih kar vedno poslušal, koračnice, samospevi itd. Mladina iz Kamena pa je nastopila na 4. prosvetnem večeru v Ce-; lovcu s svojo igro v Kolpingovi dvorani. Večer je bil združen z obdarovanjem mladine in tudi odraslih. Tudi v Gorenčah so priredili za Miklavžev ve. čer primerno igrico. Ob 150 letnici rojstva Franceta Prešerna se je vršilo na Klinkowstr6mo-vem zavodu na Dunaju odkritje Prešernove spominske plošče. Pri akademiji dunajskih Slovencev, na predvečer in pa pri odkritju, 3. decembra, so sodelovali tudi koroški Slovenci, med drugimi je prepeval tudi kvintet „Slavček“ Prešernove in narodne, predvsem koroške pesmi. Dne 8. decembra je priredila katoli-