SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Banka LETNO POROČILO 2007 Letno porodilo SID banka - 2006 1 Firma: SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00 Uprava: 01/ 200 75 53 Telefaks: 01/ 200 75 75 Elektronska pošta: info@sid.si Domača stran: http://www.sid.si Družbe v Skupini SID banka SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 78 00; faks:01/425 84 45 http://www.sid-pkz.si PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 75 90, faks: 01/421 06 21 http://www.prokolekt.si PRO KOLEKT d.o.o., Savska cesta 41, 10144 Zagreb, Hrvaška tel. +385 1 617 70 08, fax: +385 1 617 72 16 http://www.prokolekt.hr PRO KOLEKT d.o.o. , Bulevar Goce Delčev 11, 1000 Skopje, Makedonija tel./faks: +389 2 312 18 13 http://www.prokolekt.com.mk PRO KOLEKT d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 10ž/222, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 213 93 81 http://www.prokolekt-serbia.com S.C. Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Prof. George Murgoci Str. 2, District 4, 040526 Bucuresti, Romunija tel.: +40 21 335 90 30, faks: +40 21 337 03 43 Pro Kolekt Sofia EOOD, 65, Shipchenski prohod Blvd., 1574 Sofia, Bolgarija tel./faks: + 359 2 971 44 63 Pro Kolekt d.o.o. Sarajevo, Ulica Hamdije Čermelica 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 61 201 021 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana tel.: 01/200 54 10; faks: 01/200 54 20 http://www.prvifaktor.si PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Hektoroviceva 2/V,10000 Zagreb, Hrvaška tel. : +385 1 617 78 05; faks: +385 1 617 66 29 http://www. prvifaktor.hr PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 2225 400; faks: +381 11 2225 444 http://www.prvifaktor.co.yu PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, Džemala Bijedica bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 33 767 210, faks: +387 33 767 211 http://www. prvifaktor. ba Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana tel.: 01 568 13 96, faks: 568 13 72 http://www.cmsr.si Letno porodilo SID banka - 2006 2 Vsebina I. POSLOVNO POROČILO Nagovor predsednika uprave 4 Poročilo nadzornega sveta 6 1. Poudarki o poslovanju v letu 2007 8 2. SID banka - osnovna predstavitev 10 3. Skupina SID banka 13 4. Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo v letu 2007 16 5. Strategija razvoja SID banke 21 6. Poslovanje SID banke v letu 2007 22 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke 22 6.2. Financiranje in garancije 24 6.3. Zadolževanje 27 6.4. Zakladništvo 28 6.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki 30 6.6. Poslovanje po pooblastilu - PIO 34 6.7. Izdelava bonitetnih in drugih kreditnih informacij 35 6.8. Upravljanje s tveganji 36 6.9. Informacijski sistem 41 6.10. Kadri 42 6.11. Notranja revizija 44 7. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2007 45 7.1. Finančni pregled poslovanja Skupine SID banka 45 7.2. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana 47 7.3. Skupina PRO KOLEKT 47 7.4. Skupina PRVI FAKTOR 48 7.5. CMSR 48 8. Priloge 50 8.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2007 50 8.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2007 51 II. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE 52 III. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE SID BANKA 101 IV. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC 160 Letno porodilo SID banka - 2006 3 Nagovor predsednika uprave Spoštovani! Prvo leto poslovanja SID banke kot banke je bilo uspešno v več pogledih. Kot banka smo dodali novo vrednost za naše stranke, učinkovito delovali v novih pogojih finančnega sistema Slovenije kot dela evro sistema in začeli uvajati nove strateške usmeritve, ki so pomembne tako za zaposlene kot za lastnike, ter ob vsem tem zelo uspešno poslovali. Naš uspeh, ki se je odrazil v bistveno povečanem obsegu in zgodovinsko najvišji rasti, saj se je bilančna vsota povečala za 55 odstotkov in prvič presegla milijardo evrov, je bil pogojen predvsem z uspešnim okoljem, v katerem smo delovali. Slovenska gospodarska rast je bila visoka (6,1 odstotka), izvoz kot poglavitni dejavnik te rasti in našega poslovanja je rasel po 14-odstotni stopnji, rast bančnega sistema je bila povprečno 25-odstotna, rast kreditiranja pa celo 37-odstotna, kar vse je omogočalo našo nadpovprečno rast. K uspehu so prispevale tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih, ki so v prvi polovici preteklega leta omogočale presenetljivo ugoden dostop do finančnih virov, obenem pa so se že kazali prvi znaki negativnih sprememb. Te so še pospešile dejavnosti finančnih inštitucij v smeri večjega zadolževanja. Posledično so zato različne nove oblike financiranja SlD banke, ki so bile namenjene zlasti bankam, pa tudi podjetjem, zrasle za 62 odstotkov, na 1,2 milijarde evrov. Rast je bila poleg navedenega pogojena tudi z dejstvom, da smo se na slovenskem finančnem trgu pojavili kot nova, dobro pozicionirana, specializirana spodbujevalno razvojna banka z novimi finančnimi možnostmi za banke in podjetja. Vse to se je seveda odrazilo tudi v čistem dobičku, ki se je povečal za 41 odstotkov, na 3,6 milijona evrov. Poleg tega smo stroške, merjene s kazalnikom CIR, znižali z 52 na 46 odstotkov in s tem povečali poslovno učinkovitost v skladu z našim poslanstvom in vizijo. Poslovanje banke se je tekom leta odvijalo v različnih zunanjih okoliščinah. V že omenjenem pozitivnem okolju prve polovice preteklega leta oziroma vpliva preteklih let so se tveganja in odnos do njih spremenila v smeri večje sprejemljivosti. To se je odražalo zlasti v dejstvu, da so komercialne banke in zavarovalnice same prevzemale tudi nemarketabilna kreditna tveganja, kar je vidno tudi iz naših rezultatov in iz strukture poslov. Kljub temu so se celotni zavarovalni posli povečali za 32 odstotkov, na 530 milijonov evrov, predvsem kot posledica večjega zavarovanja izhodnih investicij slovenskih podjetij v tujini (+55 odstotkov, na 477 milijonov evrov). Slovenska podjetja so namreč v preteklem letu znesek teh investicij zopet bistveno povečala na skoraj 5 milijard evrov in s tem kot edina podjetja iz novih držav članic Evropske unije dosegajo neto presežek neposrednih izhodnih investicij v primerjavi z neposrednimi vhodnimi investicijami. V skladu z navedenim je lani skupni rezultat poslovanja za račun države dosegel 5 milijonov evrov in s tem povečal varnostne rezerve države že na 103 milijone evrov. Optimizem preteklega leta pa je hitro izpuhtel s poletno krizo »subprime« kreditov na ameriškem finančnem trgu, ki se je hitro odrazila tudi pri evropskih bankah. Posledice te krize v obliki tektonskih sprememb na vseh finančnih trgih so sedaj že jasne, njena razsežnost, globina in dolžina pa bodo vidne šele v naslednjih letih. SID banka je pri svojem delovanju upoštevala te okoliščine, še zlasti pa konec leta nastalo zaostrovanje razmer v jugovzhodni Evropi oziroma na Kosovu in v Srbiji, kjer smo poslovno močno udeleženi. Zato smo v zadnjem delu preteklega leta svoje poslovanje prilagodili tem razmeram. Da bi SID banka lahko še uspešneje opravljala svoje strateško poslanstvo, ji je Vlada RS v minulem letu podelila tudi mandate za nova področja delovanja (financiranje malih in srednjih podjetij, raziskav in razvoja, okolja in energije ter komunale in infrastrukture itd.) in hkrati začela s spremembami zakonodaje, ki bi naši banki omogočila primerljiv položaj s podobnimi specializiranimi spodbujevalnimi in razvojnimi bankami v EU. V sami SID banki smo v preteklem letu posebno pozornost namenili upravljanju s kadri, popisu in optimizaciji poslovnih procesov, prenovi strategije informacijskega sistema in okrepitvi zalednih funkcij, zlasti upravljanju s tveganji oziroma Baslu II in izdelavi profila tveganosti, ter vodenju skupine SID banke. Ta je glede na omenjene okoliščine tudi zelo uspešno poslovala zlasti z vidika rasti, saj so tako v SID - Prvi kreditni zavarovalnici kot v Prvem faktorju v letu 2007 dosegli prav tako rekordne rezultate. Letno porodilo SID banka - 2006 4 SID banka je bila v minulem letu zelo aktivna tudi v mednarodnih dejavnostih. Kot poseben dosežek je treba omeniti organizacijo spomladanskega srečanja 55 držav članic Bernske Unije v Ljubljani in včlanitev v Evropsko združenje javnih bank - EAPB s sedežem v Bruslju. Ob zaključku leta pa smo te in pretekle uspehe ter našo mednarodno uveljavitev proslavili s 15. obletnico obstoja SID banke kot naslednice Slovenske izvozne družbe. Vsi naši uspehi temeljijo na veliki prizadevnosti sodelavcev, zato se želim v imenu uprave za to zahvaliti vsem njim, pa tudi vsem tistim, ki so nas v preteklih letih podpirali ali nadzirali. Hkrati želim, da bi to prizadevnost in usmerjenost ter podporo ohranili tudi v novih časih in pogojih, ki so pred nami. Ti spreminjajo možnosti delovanja specializiranih bank, kot je naša, in njihovo vlogo v okviru mednarodnega finančnega sistema z vsemi prednostmi in slabostmi, katerega del nedvomno sedaj smo. Zato je naša odgovornost do strank, lastnikov, okolja in zaposlenih, da kot specializirana spodbujevalno razvojna banka v naslednjih, verjetno manj ugodnih, letih pokažemo svojo pravo vrednost, znanje in inovativno zmožnost za spremembe, ki vodijo do želenih rezultatov razvoja in zastavljenih ciljev. 5 Letno porodilo SID banka - 2006 POROČILO NADZORNEGA SVETA SID BANKE, D.D., LJUBLJANA K LETNEMU POROČILU ZA LETO 2007 V letu 2007 je poslovanje banke nadziral nadzorni svet v dveh sestavah: dr. Andrej Bajuk, mag. Helena Ksmnar, mag, Gonzalo Caprlrolo, dr. Božo Cerar, mag. Jožko Čuk, dr. Andrej Rilanovski in dr, Mojmir Mrak, na redni skupščini delničarjev 30, julija 2007 pa so bili imenovani novi čfani nadzornega sveta: Stanislav Berlec, Ivan Govše, dr. Marko Jaklič, dr. Robert Kokalj in mag. Stanislava Zadravec Caprlrolo, medtem ko sta od članov preteklega nadzornega svela delo v nadzornem svetu nadaljevala mag. Helena Kamnar in mag. Jožko Čuk. Nadzorni svet je redno spremljal in nadzira! poslovanje banke z vidika doseganja zastavljenih ciljev skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta, statutom banke ler ob upoštevanju zakonsko določenih pristojnosti In pooblastil nadzornega sveta. V letu 2007 je imel nadzorni svet S rednih in 3 korespondenčne seje, na katerih je redno obravnaval poročila o poslovanju banke in družb v Skupini SID banka, četrtletna poročila notranje revizije, informacije o upravljanju s tveganji v banki ter druge splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke ter odločal o poslih v svoji pristojnosti. Nadzorni svet je Imenoval tudi revizijsko komisijo nadzornega sveta, ki je v sestavi mag. Helena Kamnar, predsednica, Stanislav Berlec, namestnik predsednice in mag. Romana Logar, zunanja članica komisije, obravnava ¡a dokumente ter pripravljala predloge sklepov nadzornega sveta predvsem v zvezi s finančnimi informacijami, sistemom obvladovanja tveganj, notranje revizije in kontrol ter zunanje revizije. Posebno pozornost je v letu 2007 nadzorni svet namenil spremljavi izpolnjevanja akcijske strategije banke za obdobje od 2007 do leta 2010, doseganju strateških ciljev in izvajanju ključnih strateških projektov, kadrovske politike, upravljanju s tveganji in uvajanju t.i. Basla It ter nadaljnji izgradnji Informacijskega sistema banke. Nadzorni svet je v letu 2007 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnih zadevah: - poslovna politika in finančni načrt za leto 2003, - letni načrt dela notranje revizije v banki za leto 2006, - spremljanje stanja in razvoja IT, - I z vaj a nje zadolž e vanja d ruž be na tuj i h fi na n čn I h trg i h, - spremembe statuta, - povečanje kapitala iz sredstev družbe, - ureditev medsebojnih odnosov med SID banko in družbami skupine SID banka, - strategija in politike upravljanja s tveganji, - profil tveganosti, - pregled posla z lastnimi delnicami, ter - poglobljena analiza vloge SID, ki jo je pripravil Inštitut za konkurenčnost. Letno porodilo SID banka - 2006 6 Letno porodilo SID banka - 2006 7 1. Poudarki o poslovanju v letu 2007 Poslovanje SID banke v letu 2007 oziroma po stanju 31.12.2007 Rezultati poslovanja za lasten račun • Financiranje mednarodnih gospodarskih poslov: 1.164,4 milijona EUR (+ 65,4%) • Izdane garancije: 52,5 milijona EUR (+ 45,8%) • Bilančna vsota: 1.248,7 milijona EUR (+ 54,8%) • Bilančna vsota skupaj z varnostnimi rezervami in PIO: 1.361,4 milijona EUR (+ 49,5%) • Čisti dobiček: 3,6 milijona EUR (+ 41,2%) Obseg in rezultati poslovanja v imenu in za račun Republike Slovenije • Zavarovanje izvoznih kreditov in investicij pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države: 530,2 milijona EUR (+31,8%) zavarovanih poslov; v tem: kratkoročnih izvoznih kreditov 5,7 milijona EUR (-9,5%), srednjeročnih izvoznih kreditov 47,4 milijona EUR (-46,6%) in investicij v tujini 477,1 milijona EUR (+55,4%). • Premije: 4,0 milijona EUR (-40,0%); škode: 0,35 milijona EUR (-64,8%) • Varnostne rezerve: 103,0 milijona EUR (+ 5,2%) Osnovni podatki o SID banki Zneski v milijonih EUR 2003 2004 2005 2006 2007 Število delničarjev 89 88 87 87 85 Osnovni kapital 39,4 38,9 38,9 38,9 89,6 Kapital 78,2 79,4 103,3 104,4 107,6 Cisti dobiček 1,2 2,6 7,9 2,6 3,6 Donos na kapital po obdavčitvi (ROE) 1,52% 3,29% 7,99% 2,45% 3,72% Število zaposlenih (31.12.) 74 83 62 68 69 * Opomba: Kjer ni posebej drugače navedeno, se za prikazovanje podatkov o poslovanju SID v obdobju 2003-2006 v EUR uporablja protivrednost SIT, izračunana za podatke o stanju konec vsakega koledarskega leta po srednjih tečajih Banke Slovenije na zadnji dan v posameznem koledarskem letu (31.12.2003:236,6903, 31.12.2004:239,7430, 31.12.2005: 239,5756, 31.12.2006: 239,6400); za ostale podatke o poslovanju pa so vrednosti izražene v EUR izračunane iz povprečnih mesečnih tečajev EUR v posameznem koledarskem letu, ki jih je izračunavala Banka Slovenije (2003: 233,7045 SIT, 2004: 238,8615, 2005:239,6371, 2006:239,6013). _ 8 Letno poročilo SID banka - 2007 Poslovanje družb v Skupini SID banka v letu 2007 oziroma po stanju 31.12.2007 SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d, Ljubljana • V 100% lasti SID banke • Kapital: 18,7 milijona EUR (+1,6%), od tega rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 9,5 milijona EUR • Obseg zavarovanih poslov (zavarovanj izvoznih in domačih terjatev pred marketabilnimi riziki): 4,7 milijarde EUR (+25,3%) • Bilančna vsota : 46,7 milijona EUR (+16,3%) • Čisti dobiček : 1,8 milijona EUR (-4,0%) PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. • V 100% lasti SID banke • Kapital: 258,7 tisoč EUR (2006: 12,8 tisoč EUR; v letu je bila izvršena dokapitalizacija v višini 390 tisoč EUR) • Vrednost v izterjavo vzetih primerov: 14,2 milijona EUR (-2,3%) • Bilančna vsota: 370,4 tisoč EUR (+311,8%) • Izguba: 144,2 tisoč EUR (2006: 16,9 tisoč EUR) PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. • V 50% lasti SID banke • Kapital: 6,8 milijona EUR (2006: 3,3 milijona EUR; v letu je bila izvršena dokapitalizacija v višini 2 milijona EUR); Skupina PRVI FAKTOR: 13,8 milijona EUR (2006: 5,9 milijona EUR) • Obseg odkupljenih terjatev: 249,8 milijona EUR (+35,8%); Skupina PRVI FAKTOR: 802,7 milijona EUR (+60,4%) • Bilančna vsota: 123,8 milijona EUR (+84,3%); Skupina PRVI FAKTOR: 323,5 milijona EUR (+55,9%) • Čisti dobiček: 1,7 milijona EUR (2006: 185 tisoč EUR); Skupina PRVI FAKTOR: 6,1 milijona EUR (2006: 2,3 milijona EUR) Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • SID banka je soustanoviteljica zavoda Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • Prihodki od poslovanja 320 tisoč EUR (+26,4%) • Čisti presežek prihodkov v poslovnem letu: 4,5 tisoč EUR (2006: presežek odhodkov 13 tisoč EUR). Konsolidirani računovodski izkazi Skupine SID banka • Bilančna vsota: 1.437,0 milijona EUR (+53,3%) • Kapital: 127,6 milijona EUR (+6,6%) • Čisti dobiček: 6,7 milijona EUR (-3,3%) • Donos na kapital po obdavčitvi: 5,45% (v letu 2006: 5,90%) Letno porodilo SID banka - 2006 9 2. SID banka - osnovna predstavitev Status in razvoj • SID banka je bila ustanovljena kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID) 22.10.1992 kot posebna zasebnopravna finančna institucija za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. • Družba je bila vpisana v sodni register, pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, s sklepom št. SRG 8069/92 z dne 27.10.1992, pod št. registrskega vložka 1/19966/00. • V skladu z Zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov - ZZFMGP, ki velja od februarja 2004 in je predvidel preoblikovanje SID v banko in izločitev marketabilnih zavarovanj v zavarovalnico. je: - SID dne 1.12.2004 z Ministrstvom za finance podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. - SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana v sto odstotni lasti SID je bila vpisana v sodni register 31.12.2004. - SID v letu 2006 zaključila projekt preoblikovanja v banko, saj je morala SID v skladu s šestim odstavkom 17. člena ZZFMGP najpozneje do 31.12.2006 uskladiti svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško poslovanje in ni predmet urejanja ZZFMGP, s predpisi, ki urejajo poslovanje bank. Usklajevanje je potekalo ob upoštevanju vsebin in rokov, določenih v Sklepu o usklajevanju poslovanja Slovenske izvozne družbe, d.d., Ljubljana s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, ki ga je na osnovi ZZFMGP izdala Banka Slovenije. • SID je 24.10.2006 od Banke Slovenije pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. • Z vpisom v sodni register 29.12.2006 se je družba preimenovala v SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d.d., Ljubljana) in s 1.1.2007 začela delovati kot specializirana banka.1 • Kot pooblaščena izvozno-kreditna agencija (IKA) SID banka izvaja nemarketabilna zavarovanja in Program izravnave obresti (PIO) v imenu in za račun Republike Slovenije, posle financiranja in izdajanja garancij pa za lasten račun, pri čemer Republika Slovenija za zadolževanje SID banke za potrebe financiranja mednarodnih gospodarskih poslov posojilodajalcem in investitorjem v dolžniške vrednostne papirje SID banke izdaja poroštva. • SID banka ima dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom. Organa vodenja in nadzora pri svojem delovanju upoštevata veljavno zakonodajo, statut, strategijo, vrednote in druga pravila oziroma določena priporočila stanovskih združenj, še zlasti pa specifično vlogo SID banke, ki se odraža v različnih dejavnostih SID banke. Kljub navedenemu SID banka formalno pri svojem poslovanju ne uporablja kodeksov upravljanja družb. • Skupščina SID banke odloča o imenovanju članov nadzornega sveta z navadno večino oddanih glasov prisotnih delničarjev, o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta pa s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega kapitala. • Upravo SID banke imenuje nadzorni svet. Nadzorni svet lahko tudi odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika pod pogoji navedenimi v drugem odstavku 268. člena Zakona o gospodarskih družbah. Člani uprave SID banke zastopajo banko skupno. Uprava potrebuje soglasje nadzornega sveta v vseh zadevah, ki jih določata zakon in statut. • Skupščina SID banke odloča o spremembah statuta s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega kapitala. Kapital • Osnovni kapital znaša 89.600 tisoč EUR; po stanju na dan 31.12.2006 je znašal 38.906 tisoč EUR. • Delničarji SID banke so na skupščini 30.7.2007 sprejeli sklep, da se osnovni kapital SID banke poveča iz sredstev družbe za 50.694 tisoč EUR na 89.600 tisoč EUR. Povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register 30.8.2007. • Osnovni kapital je razdeljen na 932.354 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic ter vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. • Kapital je po stanju 31.12.2007 znašal 107.554 tisoč EUR. • Po stanju na dan 31.12.2007 je bila revidirana knjigovodska vrednost delnice 117,69 EUR, po stanju na dan 31.12.2006 pa 114,23 EUR. 1 V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d.d., Ljubljana oziroma do 29.12.2006 Slovensko izvozno družbo, d.d., Ljubljana enotno poimenovanje SID ali SID banka, za vse s SID kapitalsko povezane družbe pa Skupina SID ali Skupina SID banka. _ 10 Letno poročilo SID banka - 2007 Delničarji • Na dan 31.12.2007 je imela SID banka 85 delničarjev. • Večinski delničar SID banke je Republika Slovenija, ki ima v banki 91,15-odstotni delež. • Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene - vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. • Struktura po vrstah delničarjev na dan 31.12.2007 Delničarji_delež v osnovnem kapitalu Republike Slovenija 91,15% Banke 5,15% Zavarovalnice 1,03% Gospodarska zbornica Slovenije 0,01% Druge gospodarske družbe in ustanove 2,58% Fizične osebe 0,08% Skupaj 100,00% • Največji delničarji na dan 31.12.2007 Delničarji število delnic delež v osnovnem kapitalu Republika Slovenija 849.812 91,15% SID banka, d.d., Ljubljana 18.445 1,98% Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana 18.027 1,93% Komercialna banka Triglav d.d. - v stečaju 5.104 0,55% Lesnina Inženiring d.d., Ljubljana 4.420 0,47% SKB banka d.d. 4.246 0,46% Petrol d.d., Ljubljana 3.940 0,42% Zavarovalnica Triglav, d.d. 3.400 0,36% Zavarovalnica Maribor d.d. 2.885 0,31% Adriatic Slovenica d.d. Koper 2.100 0,23% Skupaj največji delničarji 912.379 97,86% Dejavnosti SID banka za lasten račun opravlja predvsem naslednje dejavnosti: • financira pripravo na mednarodne gospodarske posle in mednarodne gospodarske posle oziroma mednarodno gospodarsko sodelovanje, • izdaja garancije, • sklepa posle z instrumenti denarnega, valutnega in kapitalskega trga ter trga izvedenih finančnih instrumentov, • izdeluje bonitetne in druge kreditne informacije. V imenu Republike Slovenije SID banka, kot pooblaščena izvozna kreditna agencija (IKA), izvaja: • zavarovanje in pozavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, • zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, • zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, • program izravnave obresti (PIO) pri financiranju mednarodnih gospodarskih poslov in • opravlja druge posle po posebnih pooblastilih. Strategija SID banke določa uvajanje nekaterih novih dejavnosti, katerih začetek opravljanja je odvisen od odločitev pristojnih organov na državni ravni. Vlada Republike Slovenije je s sklepom z dne 19.7.2007 soglašala s podelitvijo mandatov SID banki za razširitev njenega delovanja skladno s sprejeto Akcijsko strategijo na naslednja področja: • Spodbujanje razvoja in večje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (MSP) - predvsem na področju novih finančno-zavarovalnih shem. • Spodbujanje vlaganj v raziskave, razvoj in izobraževanje - na specifičnih področjih finančnih shem kot podpora tem ključnim področjem. • Financiranje ekoloških projektov z novimi instrumenti - za zaščito okolja, energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, zniževanje izpustov CO2 (carbon credits) oziroma proti globalnemu segrevanju in drugim emisijam. • Finančna podpora povezovanju in prenosu znanj med podjetji in univerzami - npr. 7. okvirni program EU za raziskave in tehnološki razvoj ter druga posebna področja prenosa znanj. 11 Letno porodilo SID banka - 2006 • Financiranje razvojnih in infrastrukturnih projektov občin in drugih javnih institucij - jamstvene, finančne in JZP (PPP) sheme podpore za obnovo in razvoj ter prenovo mest, univerz, izgradnjo stanovanj itd. • Investicijsko financiranje oz. listinjenje - dolgoročno hipotekarno, komunalno in infrastrukturo (re)financiranje ter listinjenje hipotekarnih, komunalnih in infrastrukturnih kreditov ter drugih kreditov oz. bančne aktive npr. povezane z MSP. • Mednarodno razvojno sodelovanje - vendar samo na specifičnem področju izvajanja koncesijskih kreditov v okviru mednarodnega bilateralnega (razvojnega) sodelovanja. Te dejavnosti bodo glede na usmerjenost SID banke v trajnostni razvoj in dolgoročno financiranje predstavljale ustrezno diverzifikacijo obstoječih dejavnosti SID banke. Posebnosti poslovanja SID banke za državni račun SID banka izvaja nemarketabilno zavarovanje in Program izravnave obresti v imenu in za račun Republike Slovenije, kot njen agent. Poleg tega upravlja tudi varnostne rezerve, ki predstavljajo za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun. Te se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Na podlagi ZZFMGP in dolgoročne pogodbe med SID banko in Ministrstvom za finance se varnostne rezerve uporabljajo predvsem za poravnavo obveznosti do zavarovancev, preprečevanje in zmanjševanje škod ter kritje morebitnih izgub iz zavarovalnih poslov, ki jih SID banka opravlja v imenu države. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz omenjenih rezerv, sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovi Republika Slovenija. Pri vsem tem poslovanju, kakor tudi v zvezi s financiranjem mednarodnih gospodarskih poslov iz virov sredstev, za katere so bila izdana jamstva Republike Slovenije, ima poleg drugih pristojnih organov posebno vlogo Komisija za pospeševanje mednarodne menjave, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije. Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je upravljavsko in računovodsko transparentno ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31.12.2007 Letno porodilo SID banka - 2006 12 3. Skupina SID banka V Skupino SID banka so poleg SID banke vključene družbe: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. s hčerinskimi družbami • PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. s hčerinskimi družbami SID banka je tudi soustanoviteljica zavoda Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Uskladitev z regulativo EU in na tej podlagi sprejetimi zakoni, zlasti z ZZFMGP, se je odrazila tudi v organizacijskem preoblikovanju SID in širitvi Skupine SID. SID je kot edini lastnik v letu 2004 ustanovila SID -Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju PKZ). S tem je SID svoj status in dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli za lasten račun uskladila s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic. Zavarovalnica je bila po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj vpisana v sodni register 31.12.2004 z osnovnim kapitalom 4,2 milijona EUR. Na podlagi pogodbe in potrebnih dovoljenj nadzorne institucije je SID na hčerinsko zavarovalnico prenesla portfelj vseh tistih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 opravljala za lasten račun in ki se od 1.1.2005 dalje izvajajo le še v okviru nove zavarovalnice. S prenosom portfelja je bilo zavarovancem ne glede na statusne spremembe zagotovljeno neprekinjeno izvajanje pravic in obveznosti iz sklenjenih zavarovalnih pogodb. S prehodom zaposlenih iz oddelka zavarovanja terjatev SID v novo zavarovalnico je bila zagotovljena tudi kadrovska in strokovna kontinuiteta delovanja. Delovanje nove zavarovalnice ostaja ne samo z lastniškega, temveč tudi poslovnega vidika močno vpeto v delovanje Skupine SID banka, tako da so kljub statusnim spremembam ohranjeni sinergijski učinki dopolnjujočih se dejavnosti. Registrirana dejavnost PKZ je sklepanje in izvrševanje poslov premoženjskega zavarovanja v zavarovalnih vrstah kreditnih in kavcijskih zavarovanj. PKZ zavaruje kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to krediti dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta). Družba zavaruje komercialne in nekomercialne rizike za podjetja, ki prodajajo v tujini ali/in doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma se zavaruje celoten promet zavarovancev na domačem in/ali tujih trgih. Družbo vodi dvočlanska uprava v sestavi Ladislav Artnik, predsednik in Rasto Hartman, član. Člani nadzornega sveta so Jože Bradeško, predsednik in Alenka Ferjančič iz SID banke in Ivan Štraus kot predstavnik zaposlenih PKZ. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31.12.2007 je bila 4,2 milijona EUR. PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Družbo PRO KOLEKT, družba za izterjavo d.o.o., Ulica Josipine Turnograjske 6, Ljubljana (v nadaljevanju PRO KOLEKT, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni sto odstotni lasti. Osnovni kapital družbe je ob ustanovitvi znašal 28,8 tisoč EUR. Po sklepu uprave SID banke je bil osnovni kapital družbe v februarju 2007 povečan z vplačilom v višini 390,0 tisoč EUR, tako da znaša na dan 31.12.2007 skupaj 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PRO KOLEKT, Ljubljana po stanju na dan 31.12.2007 je bila 418,8 tisoč EUR. Direktor družbe je Miloš Varga. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Primarno je bila družba ustanovljena za izvensodne izterjave primerov za potrebe Skupine SID. Danes družba prevzema v obravnavo tako primere slovenskih, kot upnikov iz tujine. Med slednjimi kot pooblastitelji družbe PRO KOLEKT, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne agencije in izterjevalske agencije. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana za tuje upnike vrši tudi zastopanje v sodnih postopkih (postopki sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajni postopki itd.) ter posreduje bonitetne informacije. Zaradi pomembnosti trgov JV Evrope za slovensko gospodarstvo in komparativnih prednosti, ki jih nudi prisotnost na lokalnem trgu, je PRO KOLEKT, Ljubljana v letu 2006 začel vzpostavljati mrežo hčerinskih družb in do sedaj tako ustanovil že šest hčerinskih družb in sicer: • PRO KOLEKT d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, je bila ustanovljena 1.2.2006 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 13,8 tisoč EUR. Direktor družbe je Ivica Balenovič; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2007 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. _ 13 Letno poročilo SID banka - 2007 • PRO KOLEKT d.o.o., Skopje, Makedonija, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, ki je bila ustanovljena 6.7.2006, je v 80 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana in 20 odstotni lasti Štedilnica Mladinec Skopje. Osnovni kapital družbe znaša 10,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Goran Markovski; skupščino družbe predstavljata direktor PRO KOLEKT, Ljubljana in direktorica Štedilnice Mladinec Skopje. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2007 je 8,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT, društvo za izterjavo dolga, d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo ostalo finančno poslovanje je bila ustanovljena 18.12.2006 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Nikola Debač; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2007 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT CREDIT MANAGEMENT SERVICES BUCURESTI S.R.L., Bukarešta, Romunija, z dejavnostjo poslovno svetovanje, ki je bila ustanovljena 6.4.2007, je v 80 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana in 20 odstotni lasti Roexpert S.R.L. Bucuresti. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Teodor Gigea; skupščino družbe predstavljata direktor PRO KOLEKT, Ljubljana in direktor Roexpert S.R.L. Bucuresti. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2007 je 20,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT SOFIA EOOD, Sofia, Bolgarija, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 9.5.2007 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktorica družbe je Mariana Ikonomova; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2007 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT d.o.o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 13.7.2007 in je v 100 odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Vedad Tuzovič; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2007 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. Družba PRVI FAKTOR, faktoring družba d.o.o., Slovenska cesta 17, Ljubljana (v nadaljevanju PRVI FAKTOR, Ljubljana) je največja faktorinška hiša v Sloveniji. Dejavnost družbe je opravljanje faktoringa za komitente s sedežem v Republiki Sloveniji in tujini v zvezi s terjatvami iz naslova prodaje blaga in storitev. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle: odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev z in brez prevzema rizika plačila, financiranje prevzetih terjatev, administrativno vodenje prevzetih terjatev, unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev, trgovanje s prevzetimi terjatvami, posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih v državi in tujini. SID je pridobila 50 odstotni delež v osnovnem kapitalu kot tudi polovico glasovalnih pravic v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana v letu 2002, drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke ob vstopu v družbo je znašala 584,2 tisoč EUR. SID banka je dne 21.2.2007 vplačala 1 milijon EUR povečanja osnovnega kapitala družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana skladno s sklepom skupščine družbenikov z dne 13.2.2007. Lastniški delež SID banke v družbi je ostal nespremenjen. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke po stanju 31.12.2007 znaša 1,6 milijona EUR. Organa družbe sta skupščina in direktor, direktor družbe je Ernest Ribič. PRVI FAKTOR, Ljubljana je ustanovitelj in 100 odstotni lastnik štirih družb: • PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring. Družba je bila ustanovljena 17.12.2003, njen osnovni kapital znaša 2,6 milijona EUR. Direktor družbe je Tomaž Kačar; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR, faktoring d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring je bila ustanovljena 24.2.2005. Osnovni kapital družbe znaša 1,3 milijona EUR. Direktor družbe je Dmitar Polovina; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR d.o.o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugo finančno posredovanje je bila ustanovljena 27.2.2006. Osnovni kapital družbe znaša 451,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Nedim Rizvanovič; skupščino družbe sestavljajo predstavniki PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Dne 22.9.2006 je bila v sodni register vpisana družba PRVI FAKTOR d.o.o., Skopje, ustanovitveni kapital znaša 5 tisoč EUR. Družba še ne posluje. Nominalna vrednost kapitalskih deležev PRVI FAKTOR, Ljubljana v posameznih družbah Skupine PRVI FAKTOR po stanju na dan 31.12.2007 je enaka osnovnemu kapitalu posameznih družb na ta dan. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Dne 28.12.2006 je bil podpisan drugi Dodatek k Pogodbi o preoblikovanju Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju CMSR), na podlagi katerega je SID banka poleg Republike Slovenije prevzela soustanoviteljstvo v CMSR, s katerim je že do tedaj tesno sodelovala. Zavod nadaljuje z dosedanjimi dejavnostmi, kot so makroekonomske in politične analize držav, ocene rizičnosti držav in podobne makroekonomske in druge analize ter publicistična dejavnost, hkrati pa potekajo aktivnosti usposabljanja na _ 14 Letno poročilo SID banka - 2007 drugih področjih dela. V letu 2007 je CMSR začel z izvajanjem tehnično operativnih del na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja na podlagi pridobljenega pooblastila Vlade Republike Slovenije. Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa Gašper Jež, v.d. direktorja za določen čas. Svet centra ima 7 članov; predstavnika SID banke v svetu centra sta Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta in Bojan Pecher. Letno porodilo SID banka - 2006 15 4. Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo Svetovno gospodarstvo v letu 2007 Gospodarska rast v Evropski uniji se je ob koncu leta 2007 upočasnila, njeno nadaljnje umirjanje pa se pričakuje tudi v letu 2008. Po prvih ocenah Eurostata je bila v zadnjem četrtletju 2007 rast bruto družbenega proizvoda v Evropski uniji 0,5 odstotka in evro območju 0,4 odstotka. V letu 2007 je znašala rast bruto družbenega proizvoda v Evropski uniji 2,6 odstotka, medtem ko je znašala v letu 2006 2,8 odstotka. V evro območju se je rast bruto domačega proizvoda v 2007 glede na leto 2006 znižala za 0,1 odstotka, na 2,9 odstotka. Na upočasnjeno gospodarsko rast je ob umirjanju izvoza največ prispevala nižja rast zasebne potrošnje zaradi visoke rasti cen hrane in energije. Ugodne gospodarske rasti so bile dosežene tako v novih kot starih članicah Evropsko unije. Med najpomembnejšimi zunanjimi trgovinskimi partnericami Slovenije je Nemčija v zadnjem četrtletju 2007 zabeležila upočasnjeno rast, medtem ko je bila gospodarska rast v Avstriji skozi vse leto 2007 na ravni 3,4 odstotka. Po prvih ocenah je gospodarska rast v ZDA znašala 2,2 odstotka (v letu 2006 3,3 odstotka), na Japonskem pa 2,1 odstotka (v letu 2006 2,2 odstotka). Gospodarska rast v Rusiji naj bi bila po prvih ocenah 8,1-odstotna predvsem na račun močnega domačega povpraševanja. V državah nekdanje Jugoslavije so bile gospodarske rasti v letu 2007 razmeroma ugodne in praviloma višje kot v 2006. Na Hrvaškem je bila gospodarska rast v 2007 5,6 odstotka. Glavni generator gospodarske rasti je bila osebna potrošnja, ki se je sicer skozi celotno leto 2007 zniževala. Njenemu trendu zniževanja je sledilo celotno gospodarstvo. Gospodarska rast v BIH je po ocenah dosegla 5,5 odstotka. Zaradi nižje rasti kreditov in omejevanja rasti plač v javnem sektorju je bila rast zasebne porabe, ki je v letu 2006 največ prispevala k rasti bruto družbenega proizvoda, v letu 2007 nekoliko oslabljena, vendar pa se je hkrati povečala rast domačih naložb (veliki infrastrukturni projekti), tuje naložbe pa bodo spodbudile rast izvoza. Gospodarska rast v Makedoniji je bila s 4,4 odstotki najnižja med državami nekdanje Jugoslavije. V Srbija je bila gospodarska rast 7,5-odstotna, kar je za 1,8 odstotne točke več kot v 2006. Ameriški in nemški borzni indeks sta v letu 2007 dosegla 3,6 oz. 20,7- odstotno rast, japonski pa je zabeležil 11,8-odstotni padec. Zaradi krize na svetovnih kapitalskih trgih v zadnjem četrtletju lanskega leta donosnost nemških državnih obveznic ni sledila gibanju ključne obrestne mere Evropske centralne banke. Povprečna donosnost do dospetja nemške 5-letne državne obveznice je v prvem polletju znašala 4,28 odstotka, v drugem polletju pa 4,15 odstotka. Slovensko gospodarstvo v letu 2007 Bruto domači proizvod se je v letu 2007 po prvih ocenah Statističnega urada Republike Slovenije realno povečal za 6,1 odstotka, kar je največji porast v zadnjih 17 letih. Rast je bila hitra zlasti v prvi polovici leta, v zadnjem četrtletju pa se je vrnila na bolj ustaljeno raven. K povečanju so največ prispevali izvoz ter visoke naložbe. Vrednost bruto družbenega proizvoda, preračunana po tekočih cenah, je v letu 2007 znašala 33.542 milijonov EUR (15.167 EUR na prebivalca). Izvoz blaga in storitev že četrto leto zapovrstjo ostaja najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti. V letu 2007 se je realno povečal za 13,0 odstotka, kar je h gospodarski rasti prispevalo 8,8 odstotne točke. Za njegovo gibanje po četrtletjih velja enako, kot velja tudi za skoraj vse druge kategorije: v prvih treh četrtletjih je bila rast zelo visoka, v zadnjem pa beležimo precejšnjo umiritev rasti. Uvoz se je realno povečal nekoliko bolj, kot se je povečal izvoz (14,1-odstotna rast glede na leto 2006), zato je saldo menjave s tujino na gospodarsko rast vplival negativno (-0,9 odstotne točke). V prvem in četrtem četrtletju je bil vpliv salda na rast bruto družbenega proizvoda pozitiven, v drugem in tretjem pa negativen. Po prvih podatkih Banke Slovenije je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v 2007 znašal 1.621,5 milijona EUR (v 2006 856,5 milijona EUR). To je največ po osamosvojitvi. K povečanju sta lani največ prispevala višja primanjkljaja v trgovinski bilanci in bilanci faktorskih dohodkov. Nekoliko višji je bil tudi primanjkljaj v tekočih transferih, predvsem zaradi neto odliva sredstev iz proračuna Slovenije v proračun EU. Na drugi strani se je presežek v menjavi storitev še povečal in tako pozitivno vplival na saldo tekočega računa. Na saldo tekočega računa je v letu 2007 pozitivno vplival le presežek na storitveni podbilanci v višini 1.024,7 milijona EUR. Podbilance blaga, dohodkov in transferov pa so izkazovale primanjkljaj: blagovna v višini 1.624,1 milijona EUR, dohodkovna v višini 725,5 milijona EUR in transferna v višini 296,6 milijona EUR. Deficit tekočega dela plačilne bilance je bil višji glede na leto 2006 za 764,9 milijona EUR. V letu 2007 je bil primanjkljaj trgovinske bilance za 473,0 milijona EUR višji v primerjavi z letom 2006. Pokritost uvoza z izvozom je v letu 2007 znašala 92,4 odstotkov, v letu 2006 je bila pokritost višja (93,9 odstotkov). Letno porodilo SID banka - 2006 16 V prvih enajstih mesecih 2007 se je primanjkljaj z državami EU (EU27) v primerjavi z enakim obdobjem 2006 povečal za 138,0 milijona EUR in je znašal 2.811,6 milijona EUR. Primanjkljaj z EFTO se je prevesil v presežek v višini 20,2 milijona EUR. Presežek z državami nekdanje Sovjetske zveze se je povečal za 44,1 milijona EUR na 446,2 milijona EUR, presežek z državami nekdanje Jugoslavije pa se je povečal za 109,3 milijona EUR na 1.377,0 milijona EUR. Primanjkljaj z ostalim svetom se je povečal za 590,9 milijona EUR na 792,6 milijona EUR. Glede na prvih enajst mesecev 2006 se je v enakem obdobju 2007 povečal primanjkljaj v menjavi z Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Presežek v menjavi s Hrvaško je ostal nespremenjen, s Francijo pa se je povečal. V letu 2007 je presežek menjave storitev dosegel 1.024,7 milijona EUR, kar je za 159,0 milijona EUR več kot v letu 2006. Najpomembnejša vrsta storitev na izvozni in uvozni strani so potovanja. Na izvozni strani so predstavljala v letu 2007 39,4 odstotkov, na uvozni pa 26,2 odstotkov vseh storitev. Potovanjem po pomembnosti v storitveni menjavi sledijo transportne storitve (30,5 odstotkov celotnega izvoza in 23,6 odstotkov celotnega uvoza storitev v 2007) ter ostale poslovne storitve (18,5 odstotkov celotnega izvoza in 26,4 odstotkov celotnega uvoza storitev v 2007). Na kapitalskem in finančnem računu je bilo v letu 2007 zabeleženo 2.080,3 milijona EUR neto pritoka (v 2006 1.050,3 milijona EUR). V letu 2007 je znašal neto pritok kapitala brez mednarodnih denarnih rezerv 2.002,6 milijona EUR. Poleg tega je zabeleženo 458,8 milijona EUR neidentificiranega neto odtoka, ki je v statistični napaki. Največji neto pritok v letu 2007 predstavlja postavka gotovina in vloge v višini 2.282,5 milijona EUR. Znotraj te postavke je največji neto pritok beležila Banka Slovenije (2.671,8 milijona EUR - največ je k temu prispevala neto pozicija do Evrosistema). Posojila so prispevala 1.955,0 milijona EUR neto pritoka (od tega poslovne banke 1.647,9 milijona EUR). Glavne vire neto odtoka v letu 2007 (brez rezerv) predstavljajo portfolio naložbe (2.268,8 milijona EUR), gotovina in vloge ostalih sektorjev (700,9 milijona EUR) in finančni derivativi (21,8 milijona EUR). Ugodne gospodarske razmere so se vse leto odražale tudi na povečevanju zaposlenosti. Po oceni nacionalnih računov je skupna zaposlenost v letu 2007 znašala 959,6 tisoč oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot v letu 2006. Umiritev gospodarske rasti ob koncu leta se ni odrazila na manjši rasti zaposlenosti, saj je bila prav v četrtem četrtletju rast zaposlenosti najvišja (3,0-odstotna). Za rast in skupno število zaposlenih velja enako kot za bruto družbeni proizvod: v letu 2007 je bilo zaposlenih največ oseb po letu 1991, prav tako je bilo najvišje povečanje njihovega števila. Po dejavnostih je zaposlenost najbolj porasla v gradbeništvu (10,8 odstotka), prometu (6,4 odstotka) in v poslovnih storitvah (6,3 odstotka). Prvič po letu 2001 se je zaposlenost povečala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka. S 1.1.2007 je Slovenija kot prva izmed novih članic Evropske unije vstopila v evropsko Ekonomsko in monetarno unijo in s tem uvedla evro kot domačo valuto. To je pomembno vplivalo na slovensko gospodarstvo in bančni sektor. Z uvedbo evra se je tečajno tveganje bank močno zmanjšalo; neposredno iz odprte devizne pozicije bank in posredno zaradi manjše izpostavljenosti tečajnemu tveganju nebančnega sektorja. Donosnost na kapital bank se je v letu 2007 izboljšala na 16,3 odstotka. Marža finančnega posredništva je v lanskem letu znašala blizu 3,8 odstotka, neobrestna marža 1,6 odstotka in obrestna marža 2,1 odstotka. Banke so v letu 2007 izboljšale pokritost operativnih stroškov z neobrestnimi prihodki in znižale delež operativnih stroškov v bruto dohodku. Zaradi bistvenega zaostajanja rasti operativnih stroškov za rastjo bilančne vsote, se je znižal tudi delež operativnih stroškov v bilančni vsoti. V letu 2007 je prišlo do nadaljnjega zviševanja tako aktivnih kot pasivnih obrestnih mer. Zvišanje obrestnih mer je bilo višje od tistega v 2006, in sicer so povprečne aktivne obrestne mere porasle za 0,68 odstotne točke, na 5,95 odstotka in povprečne pasivne obrestne mere kar za 1,03 odstotne točke, na 3,66 odstotka. Posledica večjega dviga pasivnih obrestnih mer od aktivnih je precejšen padec obrestnega razmika, iz 2,64 na 2,29 odstotne točke. Rast kreditov bank nebančnim sektorjem se je v letu 2007 ponovno okrepila. Tako gibanje je v veliki meri posledica okrepljene rasti zadolževanja podjetij in nefinančnih institucij. Ob ugodnih gospodarskih razmerah in dobrih pogojih zadolževanja se je obseg njihovih kreditov povečal za dobrih 36,9 odstotka (v 2006 26,8 odstotka). Rast kreditov prebivalstvu se je okrepila le za dobro odstotno točko. Neto zadolževanje domačih nebančnih sektorjev je bilo na najvišji ravni doslej in je doseglo 6.551,9 milijona EUR, kar je za dobre tri petine več kot v letu 2006. Zadolževanje podjetij v tujini postaja vse manj pomemben dejavnik financiranja podjetij. V letu 2006 je tovrstno zadolževanje predstavljalo skoraj 20 odstotkov celotnega neto zadolževanja podjetij, lani je bil ta delež le še 7,9-odstoten. Tako so podjetja lani na tujem neto najemala kredite v višini 449,7 milijona EUR, kar je za skoraj 40 odstotkov manj kot v letu 2006. Na drugi strani so banke ponovno okrepile zadolževanje na tujem, saj okrepljena rast prihrankov še zdaleč ni bila dovolj za normalno financiranje bančne kreditne ekspanzije. Banke so na tujem neto najemale kredite v višini 3.354,5 milijona EUR, kar je za 1,3-krat več kot v letu 2006. V prvi polovici leta so prevladovali predvsem dolgoročni krediti, zaradi mednarodne finančne krize in posledično manjšega zaupanja na medbančnem trgu pa so v drugi polovici leta prevladovali kratkoročni krediti. V letu 2007 se je vrednost indeksa SBI20 okrepila za 78,1 odstotka, kar je največ v zadnjih desetih letih, pričakovanja za leto 2008 pa so precej slabša. Rast je spodbujalo visoko povpraševanje po vrednostnih papirjih, ki je povezano s ponudbo izvedenih finančnih instrumentov, vezanih na delnice Ljubljanske borze, z večjim zanimanjem za menedžerske odkupe in tudi z dobrimi poslovnimi izidi družb, ki kotirajo na borzi. Samo v prvih _ 17 Letno poročilo SID banka - 2007 osmih mesecih lani se je vrednost SBI20 okrepila kar za 91,8 odstotka, v obdobju od septembra do novembra pa se je znižala za slabih 10 odstotkov, kar je sovpadalo tudi z gibanji na mednarodnih kapitalskih trgih, povezanih z mednarodno finančno krizo. Decembra je za nov zagon poskrbela država s prvo fazo privatizacije ene izmed bank v njeni lasti (Nova KBM), k rasti pa je nekaj prispeval tudi likvidnostni poseg centralnih bank nekaterih pomembnejših držav za umirjanje posledic finančne krize. Rast cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2007 5,6 odstotna. To je dvakrat več kot v letu prej. Pospešek domače inflacije v lanskem letu glede na leto 2006 (razlika med 5,6 in 2,8 odstotka) je nastal predvsem kot posledica hitrejše rasti cen hrane in tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, v manjši meri pa tudi zaradi zaokroževanja cen navzgor ob uvedbi evra v začetku lanskega leta. Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja kot harmonizacijsko merilo je znašala 3,8 odstotka (v 2006 2,5 odstotka). Vplivi na poslovanje SID banke v letu 2007 • na področju financiranja mednarodnih gospodarskih poslov Omenjeni trendi poslovanja v finančnem in realnem sektorju, kot tudi vplivi na gospodarska gibanja, so imeli znaten vpliv na delovanje SID banke na področju financiranja priprave in izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov, pri čemer je bila večina teh sredstev namenjena financiranju mednarodnih gospodarskih poslov preko poslovnih bank in investicijam slovenskih gospodarskih družb v tujini. V prvem letu po uvedbi evra je bila večina novih plasmajev v domači valuti. Za prvo polovico leta 2007 je bilo zaradi do tedaj izjemno ugodnih razmer na finančnih trgih značilno nadaljnje stopnjevanje cenovnih pritiskov tako s strani poslovnih bank kot tudi s strani podjetij, kar se je odražalo predvsem v nižanju obrestnih mer in je posledično vplivalo na višino obrestnih prihodkov. Tak trend pa ni veljal le na domačem trgu, pač pa je bilo v tem obdobju opazno tudi nadaljevanje pritiskov na znižanje cenovnih pogojev zadolževanja v državah, ki so postale članice Evropske unije ali se približujejo članstvu (Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Srbija, Črna gora) in v Rusiji (vpliv višje cene nafte, razdolževanje države, rast investicij). Trendi in okoliščine pa so se povsem spremenili v drugi polovici leta, ki je minilo v znamenju zaostrenih razmer na (mednarodnih) finančnih trgih, ki so se tudi v slovenskem okolju kazale predvsem v oteženem in hkrati dražjem pridobivanju (predvsem dolgoročnih) virov financiranja. Kljub volatilnim in negotovim razmeram, je SID banka na področju financiranja povečala prihodek iz naslova obresti. Ob tem je potrebno izpostaviti tudi to, da je velika večina kreditnega portfelja v domači valuti plasirana po spremenljivi obrestni meri, sestavljeni iz referenčne obrestne mere EURlBOR in marže, pri čemer je bil za EURIBOR predvsem v drugi polovici leta značilen stalen trend rasti. Pospešena blagovna menjava je vplivala na večji obseg financiranja nerezidentov tako posredno, preko poslovnih bank, kot neposredno. Prisotnost slovenskega gospodarstva na trgih srednje in vzhodne Evrope se je v preteklem letu povečala, kar je razvidno tudi iz vse številčnejšega povpraševanja slovenskih izvoznikov in investitorjev za neposredno finančno podporo projektov v tujini in sicer preko neposrednega kreditiranja slovenskega investitorja ali preko kreditiranja tujih kupcev slovenskih storitev in blaga. Tovrstne projekte in mednarodne gospodarske posle SID banka podpira v sodelovanju s poslovnimi bankami (sindicirana posojila, »club deal«) ali samostojno in s tem krepi partnerski odnos z domačimi in tujimi poslovnimi bankami. Po stanju kreditov konec leta 2007 so tovrstni posli predstavljali četrtino kreditnega portfelja. • na področju zakladništva Po prehodu na evro je zakladništvo plasiralo svoje likvidnostne presežke predvsem v to valuto. Na področju vrednostnih papirjev je zakladništvo investiralo tako v tiste s fiksnim kot tudi v tiste z variabilnim donosom. Zaradi minimalno odprte devizne pozicije SID banke gibanja na valutnih trgih na banko niso pomembneje vplivala. SID banka je imela večino bilance denominirano v domači valuti EUR. Spremembam evrskih obrestnih mer SID banka zaradi strukture bilance stanja ni bila pomembneje izpostavljena. Večji delež aktive in pasive predstavljajo naložbe oziroma obveznosti z variabilno obrestno mero (vezane na Euribor). Zaradi celoletne presežne likvidnosti je zakladništvo v letu 2007 najemalo sredstva brez državnega poroštva le v omejenem obsegu, saj je bilo aktivno zlasti na področju plasiranja likvidnostnih presežkov. Na cene vrednostnih papirjev kot tudi na znižanje ključnih obrestnih mer centralnih bank po vsem svetu je v letu 2007 najbolj vplivala kriza na ameriškem trgu drugorazrednih nepremičninskih posojil, ki se je pričela v avgustu in se je nadaljevala do konca leta. Kriza se je preko investicijskih bank, skladov, zavarovalnic in drugih investitorjev v vrednostne papirje razširila po celem svetu. SID banka v svojih portfeljih ni imela teh drugorazrednih posojil, v manjšem obsegu pa je bila izpostavljena do ameriških in evropskih bank iz naslova nakupa njihovih obveznic. Letno porodilo SID banka - 2006 18 • na področju zavarovanja v imenu in za račun države SID banka je v letu 2007 v imenu in za račun Republike Slovenije na področju zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov v največjem obsegu podprla izvozne posle na trgih bivše Sovjetske zveze, in sicer izvoz slovenskih podjetij v Rusijo in Ukrajino. Ugodne makroekonomske razmere v Rusiji, notranjepolitična stabilnost, visoko povpraševanje in rast uvoza kot posledica močne in stabilne domače valute, dobra plačilna disciplina ruskih kupcev, ki se je po mnenju večine slovenskih izvoznikov v zadnjih treh letih bistveno izboljšala, ter močno domače in naložbeno povpraševanje kot glavno gonilo gospodarske rasti so najpomembnejši oziroma ključni dejavniki, ki so v letu 2007 generirali povpraševanje po zavarovanju izvoznih transakcij v Rusiji, ki glede na realiziran obseg zavarovanih izvoznih poslov predstavljala najpomembnejši trg srednjeročnega zavarovanja izvoznih kreditov. Večina zavarovanih izvoznih transakcij se nanaša na gradbeni sektor ter izvoz visoko tehnološke in druge opreme. Skladno z razvojem dogodkov v Iranu na področju jedrske tehnologije ter obravnavo tega problema na mednarodni ravni, je interventna skupina SID banke nekajkrat zasedala na temo zavarovanja izvoznih poslov v Iranu ter sprejela več različnih politik zavarovanja do Irana v posameznem obdobju, ki je v večini primerov omogočala nadaljnjo obravnavo zavarovanj izvoznih transakcij ter izdajo zavarovalnih kritij po načelu obravnave od primera do primera. Na področju zavarovanja investicij so bili največji obsegi zavarovanja realizirani v državah na območju nekdanje Jugoslavije, in sicer je bila zabeležena največja realizacija za Srbijo, kateri sledi BiH, Makedonija in Črna Gora. Zavarovane investicije na glavnih trgih se v največji meri nanašajo na sektor trgovine in finančni sektor, zavarovane investicije v Belorusiji in Iranu pa so povezane s sektorjem proizvodnje motornih vozil in avtomobilsko industrijo. Za države bivše Jugoslavije je glede na trenutne makroekonomske razmere in posamezne gospodarske kazalce, ki se kažejo kot posledica po vojnega stanja oziroma dolgotrajnega bojkota takratne Srbije in Črne Gore, gospodarska rast za nadaljnji ekonomski razvoj držav nujno potrebna. Vse zgoraj navedene države beležijo zadovoljivo visoko stopnjo gospodarske rasti in rast izvoza na tuje trge, državni proračuni pa pridobivajo dovolj sredstev za pokrivanje obveznosti do tujine. Valute vseh navedenih držav so zaradi konzervativne vodene monetarne politike in mednarodnega vpliva stabilne. Te države izkazujejo stalno in visoko potrebo po sredstvih v obliki vhodnih investicij, kar se odraža v stalnem pritoku investicijskih sredstev tako iz Slovenije kot drugih držav, čemur je SID banka z zavarovanjem slovenskih investicij v tujini ustrezno sledila. Vplivi na poslovanje ostalih družb v Skupini SID banka v letu 2007 • PKZ Zaradi značilnosti kreditnih zavarovanj narodno gospodarska gibanja v Sloveniji in državah, na katerih trge prodajajo zavarovanci PKZ, pomembno vplivajo na poslovanje PKZ. Najpomembnejši pokazatelji so gospodarska rast, stopnja inflacije, izvoz in uvoz proizvodov in storitev. Le-ti pomembno vplivajo na obseg poslov, ki jih je možno zavarovati in s tem tudi na poslovanje PKZ, hkrati pa gospodarska situacija vpliva tudi na škodni rezultat, ki ga dosega PKZ. PKZ sicer zavaruje rizike v številnih državah. Za poslovanje PKZ pa je najpomembnejša gospodarska situacija v državah, ki predstavljajo po premiji, zavarovanem prometu oz. izpostavljenosti največji delež v portfelju PKZ. To so (po vrstnem redu glede na navedene kriterije) poleg Slovenije, ki je na prvem mestu: Nemčija, Hrvaška, Italija, Rusija, Srbija, Bosna in Hercegovina in Avstrija. Dogajanje v slovenskem gospodarstvu je zaradi gospodarske rasti in posebej visoke rasti izvoza ugodno vplivalo na povečanje obsega poslovanja PKZ v letu 2007. Zmanjševanje števila stečajev pozitivno vpliva tudi na škodni rezultat pri zavarovanju domače prodaje. Tudi dogajanje na nemškem trgu je vplivalo pozitivno na poslovanje PKZ, tako z vidika obsega zavarovanj kot škodnega rezultata. Visoka stopnja rasti hrvaškega uvoza je predstavljala priložnost za povečanje zavarovanega obsega izvoza slovenskih družb na ta trg, ki jo je PKZ tudi izkoristila. Zaradi slabšanja plačilne discipline se je povpraševanje po zavarovanju izvoza na Hrvaško še povečalo, na škodni rezultat poslabšanje še ni vplivalo. Stopnje rasti ruskega uvoza so visoke, na njih participirajo tudi slovenski izvozniki in z njimi PKZ z zavarovanjem prodaje na ta trg. Visoka rast zavarovanih poslov na ruski trg se je začela že v letu 2006 in se nadaljevala skozi celo leto 2007. Na povečanje povpraševanja za zavarovanja na italijanskem trgu je vplivala tudi slabša plačilna disciplina na tem trgu, ki je zaenkrat predvsem povečevala povpraševanje po zavarovanju, ni pa se odrazila na slabem škodnem rezultatu. Na srbskem trgu se število stečajev zmanjšuje, kljub temu se slovenski izvozniki na ta trg zavedajo tveganja, kar povečuje povpraševanje po zavarovanjih slovenskega izvoza v Srbijo. Izboljšanje gospodarske situacije v Bosni in Hercegovini se je odrazilo tudi na večjem slovenskem izvozu na ta trg, PKZ je priložnost izkoristila, zato se je povečal zavarovani promet v Bosno in Hercegovino. Ugodna gospodarska Letno porodilo SID banka - 2006 19 situacija v Avstriji je bila za PKZ ugodna, saj je prav pri rasti zavarovanega obsega na ta trg dosegla največjo rast med vsemi državami članicami Evropske skupnosti. • Skupina PRO KOLEKT Na dejavnost izterjave še posebej izrazito in neposredno vplivajo družbeno politične razmere v posameznih gospodarstvih, ki se odražajo v likvidnosti in s tem povezanih zamudah. PRO KOLEKT deluje ne samo v Sloveniji in v bližnjih državah, vzpostavljeno ima sodelovanje z izterjevalskimi agencijami v več kot 100 državah. Največ pa deluje na trgih, ki so najpomembnejši uvozniki slovenskega blaga in storitev in od koder prihaja največ partnerjev slovenskih podjetij. Največ izterjav je Skupina PRO KOLEKT do sedaj izvajala v Sloveniji, Nemčiji, Italiji in na območju JV Evrope (na Hrvaškem, v Srbiji, BIH, Makedoniji, Romuniji in Bolgariji, kjer je do sedaj že ustanovila svoje lastne hčerinske družbe). Zato so tudi razmere na teh trgih, kjer se odvija 76 odstotkov vseh izterjav, ki jih izvaja PRO KOLEKT, tudi najpomembnejše za delovanje družbe oziroma Skupine PRO KOLEKT. Dogajanja v Srbiji in na Kosovu bodo vsekakor imela svoj vpliv tudi na dejavnost izterjav na tržiščih v tem delu Evrope. • Skupina PRVI FAKTOR Razmere v slovenskem gospodarskem okolju so pozitivno vplivale na samo dejavnost faktoringa, saj se je visoka gospodarska rast odrazila tudi na višjem obsegu odkupljenih terjatev v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana. Za uspešno delovanja Skupine PRVI FAKTOR so posebnega pomena tudi razmere na trgih kjer ima Prvi faktor, Ljubljana svoja hčerinska podjetja. Razmere na Hrvaškem in v Srbiji so bile kljub konkurenci, ki se je z ustanovitvijo novih faktorinških družb povečala, ugodne saj je trg še vedno željan tovrstnih storitev. V Bosni in Hercegovini je bilo mnogo časa posvečenega izobraževanju trga, ki pa že prinaša tudi pozitivne rezultate. Letno porodilo SID banka - 2006 20 5. Strategija razvoja SID banke Vloga in položaj SID banke v prihodnje sta opredeljena v Akcijski strategiji SID banke, d.d., Ljubljana za obdobje 2007 do 2010. Poslanstvo Poslanstvo SID banke je razvijanje, opravljanje in spodbujanje inovativnih, finančnemu trgu dopolnilnih, javnih ter dolgoročnih finančnih storitev za trajnostni razvoj Slovenije. Vizija SID banka bo do leta 2010 s predanostjo svojemu poslanstvu, pridobivanjem novih znanj in veščin ter razvojem optimalnih rešitev, prilagojenih potrebam slovenskih podjetij in bank, postala osrednja javna finančna institucija, ki bo s celostno ponudbo finančnemu trgu dopolnilnih storitev pomemben dejavnik rasti slovenskega gospodarstva. Na tej osnovi bomo do leta 2010 povečali bilančno vsoto vsaj za 100 odstotkov, pri tem ohranili finančno trdnost in povečali delež novih dejavnosti vsaj na 15 odstotkov. S spremljanjem podjetij skozi vse faze poslovanja, podpiranjem razvojnih projektov, zagotavljanjem varnosti pri internacionalizaciji poslovanja in nudenjem sodobnih finančnih storitev na enem mestu bo SID banka spodbujala izkoriščanje priložnosti slovenskega gospodarstva v mednarodnem gospodarskem in razvojnem sodelovanju. To bo doseženo predvsem z inštrumenti dolgoročnega financiranja in zavarovanja. Pregledno, učinkovito in družbeno odgovorno poslovanje s posluhom za potrebe zaposlenih in strank, še posebej malih in srednjih podjetij, ter uresničevanje strategije razvoja Slovenije bodo temelj, na katerem bo SID banka zasledovala cilj - biti učinkovit in cenjen partner za razvoj. Strategija SID banka bo nadaljevala z dejavnostmi na področju financiranja mednarodnega gospodarskega sodelovanja oziroma nadaljnjega razvoja sistema zavarovanja in financiranja izvoza in se postopno preobrazila iz družbe za spodbujanja zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov in priprave na mednarodne gospodarske posle v specializirano banko, ki bo poleg obstoječih opravljala tudi druge širše razvojne in spodbujevalne ter trgu dopolnilne finančne dejavnosti. Na področju zavarovanja izvoznih poslov pred nemarketabilnimi riziki bo SID banka še naprej delovala kot pooblaščena izvozno-kreditna agencija, s ciljem čimbolj konkurenčnega in varnega poslovanja slovenskih podjetij na tujih trgih. SID banka bo v skladu s svojo usmeritvijo nadaljevala spodbujanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja in internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, pri čemer si bo prizadevala predvsem za: • nadaljnje izboljševanje pogojev financiranja in zavarovanja za slovensko gospodarstvo ter sodelovanje s komercialnimi bankami, konzorciji bank in drugimi finančnimi institucijami pri izvajanju številnih oblik in načinov financiranja in zavarovanja njihovega poslovanja oziroma mednarodnega gospodarskega sodelovanja, • intenziven razvoj dolgoročnega financiranja slovenskih izvoznikov, zlasti srednjeročno in dolgoročno financiranje priprave za mednarodne gospodarske posle, financiranje tujih kupcev in njihovih bank ter investicij v tujini, • financiranje in zavarovanje poslovanja in razvoja malih in srednje velikih podjetij, kot prispevek k hitrejšemu vključevanju v mednarodno gospodarsko sodelovanje in s tem hitrejšemu razvoju tega področja gospodarstva v Republiki Sloveniji, • prispevek k razvoju gospodarskih družb ter njihovo večjo konkurenčnost in hitrejše vključevanje v mednarodne gospodarske posle oziroma doseganje visoke stopnje internacionalizacije družb s finančno podporo raziskavam, razvoju in izobraževanju oziroma znanju, zaščiti okolja in trajnostnemu razvoju na domačem in tujem trgu, • uvajanje novih oblik financiranja v smislu izvajanja učinkovitejše razvojne in izvozne aktivnosti gospodarstva, ter zlasti mednarodnega razvojnega sodelovanja in razvoj drugih možnosti, ki bi omogočale tudi opravljanje novih dejavnosti na področju dopolnjevanja finančnega trga. Z razvojem inovativnih rešitev, prilagojenim potrebam gospodarstva, namerava SID banka postati osrednja javna finančna institucija. S svojo celostno ponudbo storitev, ki bodo dopolnilne finančnemu trgu, bo pomemben dejavnik rasti slovenskega gospodarstva in trajnostnega razvoja Slovenije. Letno porodilo SID banka - 2006 21 6. Poslovanje SID banke v letu 2007 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke SID banka je tudi v letu 2007 uresničila zastavljene cilje poslovanja in dosegla pozitivne rezultate na obeh glavnih področjih svojih dejavnosti - financiranja ter izdajanja garancij pri mednarodnih gospodarskih poslih. • Povzetek izkaza poslovnega izida v tisoč EUR 2005 2006 2007 Čiste obresti 7.504 7.499 8.737 Čisti neobrestni prihodki 3.131 2.521 3.834 Stroški dela, splošni in administrativni stroški (3.951) (4.767) (5.240) Amortizacija (407) (432) (562) Oslabitve in rezervacije 4.271 (1.359) (2.678) Dobiček pred obdavčitvijo 10.547 3.462 4.091 Davek iz dohodka pravnih oseb (2.606) (905) (475) Cisti dobiček 7.941 2.557 3.616 SID banka je v letu 2007 ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 4,1 milijona EUR, ki je za 18,2 odstotka višji od dobička v letu 2006. Čiste obresti so znašale 8,7 milijona EUR in so za 16,5 odstotka višje kot v letu 2006. Prihodki iz obresti so se ob izrazitem povečanju obsega kreditiranja in rasti Euribor-ja povečali v primerjavi s prejšnjim letom za 74,0 odstotka in so znašali 47,5 milijona EUR, odhodki za obresti pa so se povečali za 95,7 odstotka in so znašali 38,8 milijona EUR. Čisti neobrestni prihodki so znašali 3,8 milijona EUR in so bili za 52,1 odstotka višji kot v letu 2006 predvsem kot rezultat višjih čistih opravnin in dividend na eni strani in nižjih izgub iz tečajnih razlik na drugi strani. V okviru čistih neobrestnih prihodkov znašajo čiste opravnine iz poslov kreditiranja in izdaje garancij ter zakladniških poslov 0,47 milijona EUR in so bile za 84,7 odstotka višje kot v letu 2006. Prihodki iz dividend, ki sta jih izplačali hčerinski družbi PKZ in PRVI FAKTOR, Ljubljana, so znašali 1,0 milijona EUR. Prihodki iz nadomestila, ki ga SID banka zaračunava državi skladno s Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov, so znašali tako kot v predhodnem letu 2,1 milijona EUR. Operativni stroški so v letu 2007 znašali 5,8 milijona EUR in so bili v primerjavi z letom 2006 višji za 11,6 odstotka.V strukturi operativnih stroškov so predstavljali stroški dela 59,4 odstotka, stroški storitev 28,7 odstotka, amortizacija 9,7 odstotka in stroški materiala 2,2 odstotka. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal iz 0,71 odstotka v letu 2006 na 0,62 odstotka v letu 2007. Čisti odhodki iz oblikovanja slabitev in rezervacij so znašali 2,7 milijona EUR (2006: 1,4 milijona EUR). • Povzetek bilance stanja v tisoč EUR 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2007 Vloge bank 0 0 26.205 Vloge nebančnega sektorja 1.639 42 32.880 Krediti bank 516.764 694.352 1.069.125 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 8.859 Rezervacije 2.983 1.742 883 Druge obveznosti 4.808 5.943 3.211 Kapital 103.283 104.398 107.554 Skupaj pasiva 629.477 806.477 1.248.717 Varnostne rezerve 93.131 102.704 107.278 PIO 0 1.461 5.395 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije 12.868 12.409 15.647 Obseg zunajbilančnega poslovanja 297.673 256.074 176.304 Po stanju na dan 31.12.2007 je znašala bilančna vsota SID banke 1.248,7 milijona EUR in je bila za 54,8 odstotka višja kot po stanju 31.12.2006. Varnostne rezerve za zavarovanja v imenu in za račun države skupaj z obveznostmi iz tega naslova so se v letu 2007 povečale za 4,5 odstotka in so znašale 107,3 milijona EUR. Letno porodilo SID banka - 2006 22 Krediti bank so se ob nadaljevanju zadolževanja z garancijo Republike Slovenije povečali za 54,0 odstotka in so znašali konec leta 1.069,1 milijona EUR oziroma 85,6 odstotka pasive. Kapital banke, ki je znašal 107,6 milijona EUR, se je z ustvarjenim čistim dobičkom v letu 2007 povečal za 3,0 odstotka. v tisoč EUR 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2007 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 26.851 35.411 40.728 Krediti bankam 450.183 594.174 915.674 Krediti nebančnemu sektorju 142.245 164.343 276.822 Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva 3.208 5.761 5.691 Dolgoročne naložbe v kapital družb v Skupini SID banka 6.304 6.322 7.712 Druge terjatve in sredstva 686 466 2.090 Skupaj aktiva 629.477 806.477 1.248.717 Naložbe varnostnih rezerv 93.131 102.704 107.278 Naložbe PIO - 1.461 5.395 Rast bilančne vsote je bila tudi v letu 2007 tako kot v pretekih letih odraz intenzivne dejavnosti na področju financiranja mednarodnih gospodarskih poslov. Tako so se krediti bankam, ki so znašali 915,7 milijona EUR, povečali za 54,1 odstotka. Za 68,4 odstotka so se povečali krediti nebančnemu sektorju in so znašali 276,8 milijona EUR. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje v skupni vrednosti 40,7 milijona EUR so se v letu 2007 povečale za 15,0 odstotka. • Kazalniki poslovanja SID banke 2005 2006 2007 Delnice - število delničarjev 87 87 85 - število delnic 932.354 932.354 932.354 - nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu(v EUR) 41,74 41,73 96,10 - knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 110,78 114,23 117,69 Izbor kazalnikov Kapital: - kapitalska ustreznost 26,4% 20,7% 12,8% Kvaliteta aktive bilance stanja in prevzetih obveznosti: - oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke 1,95% 1,85% 1,36% Profitabilnost: - obrestna marža 1,35% 1,03% 0,93% - marža finančnega posredništva 1,91% 1,37% 1,34% - donos na aktivo pred obdavčitvijo 1,90% 0,47% 0,44% - donos na kapital pred obdavčitvijo 10,61% 3,32% 4,21% - donos na kapital po obdavčitvi 7,99% 2,45% 3,72% Stroški poslovanja: - operativni stroški/ povprečna aktiva 0,78% 0,71% 0,62% Likvidnost: - likvidna sredstva/kratkoročne vloge do nebančnega sektorja 0,01% 0,03% 1,42% - likvidna sredstva/povprečna aktiva 0,00% 0,00% 0,02% Število zaposlenih 62 68 69 Pri izračunu so upoštevane naložbe iz lastnih virov SID banke in naložbe iz virov s poroštvom Republike Slovenije. • Dogodki po bilančnem datumu Po bilančnem datumu ni bilo dogodkov, ki bi pomembno vplivali na računovodske izkaze ali poslovanje SID banke. _ 23 Letno poročilo SID banka - 2007 6.2. Financiranje in garancije Na področju financiranja je financiranje mednarodnih gospodarskih poslov in priprave na mednarodne gospodarske posle tudi v letu 2007 predstavljalo največji del poslovanja in je potekalo pretežno v obliki posrednega financiranja izvoznikov, preko bank in drugih finančnih institucij, zlasti z refinanciranjem kreditov za pripravo na mednarodne gospodarske posle in izvajanje mednarodnih gospodarskih poslov ter sofinanciranjem mednarodnih gospodarskih poslov. Storitve financiranja je SID banka nudila v obliki kreditov, odkupov terjatev, projektnega financiranja, sodelovanja v sindiciranih posojilih, nakupov aktive, prevzemanja tveganj itd.. SID banka je pokrivala vse faze mednarodne menjave, saj je s financiranjem podpirala: • pripravo na mednarodne gospodarske posle, • izvajanje mednarodnih gospodarskih poslov s financiranjem slovenskih izvoznikov ali s financiranjem tujih kupcev slovenskega blaga/storitev in njihovih bank, • realizacijo izhodnih investicij slovenskih gospodarskih družb/podjetij v tujini (npr. gradnja tovarne, nakup podjetja, dokapitalizacija), • razvoj internacionalizacije gospodarstva na različnih področjih, • razvoj malih in srednje velikih podjetij. S to najpomembnejšo dejavnostjo je SID banka pomembno prispevala k povečevanju zmogljivosti komercialnih bank in podjetij-izvoznikov za financiranje priprave in izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov. SID banka na področju financiranja priprave in izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov aktivno sodeluje z večino slovenskih bank. Ugodni trendi na področju internacionalizacije domačega gospodarstva so v lanskem letu prispevali k povečanju povpraševanja po sredstvih SID banke predvsem v domači valuti - EUR, tako s strani bančnega sektorja, kot neposredno s strani podjetij. Vir za financiranje priprave in izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov so: • lastna sredstva SID banke, • sredstva, pridobljena s poroštvom Republike Slovenije, • sredstva varnostnih rezerv. Virom ustrezno je razdeljen tudi kreditni portfelj, pri čemer predstavljajo največji delež kreditnega portfelja naložbe iz virov sredstev, pridobljenih s poroštvom Republike Slovenije. Posebno pozornost je SID banka namenila zagotavljanju kvalitetnih, dolgoročnih virov financiranja za segment malih in srednje velikih podjetij. Tako je SID banka tudi v letu 2007 malim in srednje velikim podjetjem nudila ugodne dolgoročne vire financiranja preko poslovnih bank in v okviru te ponudbe realizirala za 103 milijonov EUR refinanciranih poslov z znatnim pozitivnim učinkom na področju zaposlovanja in podpore malih in srednje velikih podjetij z manj razvitih področij države. V nadaljevanju je predstavljeno poslovanje na področju financiranja z upoštevanjem naložb iz lastnih sredstev in iz sredstev, pridobljenih s poroštvom Republike Slovenije. Poslovanje na področju financiranja * Stanje financiranja v letih 2005 - 2007 v milijonih EUR 2005 2006 2007 Stanje 31.12. 566,1 703,9 1.164,4 Financiranje je po stanju konec leta 2007 znašalo 1.164,4 milijona EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2006, ko je znašalo 703,9 milijona EUR, povečalo za 65,4 odstotka. Delež portfelja financiranja je tako v celotni aktivi SID banke znašal 93,2 odstotka. Rast financiranja v letu 2007 je presegla raven letne stopnje rasti kreditov odobrenih slovenskemu gospodarskemu sektorju, ki je bila 36,9-odstotna, pri čemer je delež financiranja SID banke v stanju vseh danih kreditih slovenskim podjetjem (posredno in neposredno) znašal 6,1 odstotka. Rast storitev financiranja SID banke je bila tako v letu 2007 znatno višja kot je bila rast slovenskega izvoza, ki je po prvih ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj znašala 13,0 odstotka. Letno porodilo SID banka - 2006 24 Struktura portfelja • Po ročnosti Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti potrjuje usmerjenost SID banke v dolgoročno financiranje priprave na mednarodne gospodarske posle in izvajanje mednarodnih gospodarskih poslov, saj je delež dolgoročnih kreditov v kreditnem portfelju SID banke konec 2007 znašal že 89,3 odstotka. Glede na predhodno leto se je omenjeni delež povišal za 2,4 odstotne točke. • Struktura stanja financiranja po ročnosti v milijonih EUR 2005 2006 2007 Dolgoročno 491,8 620,0 1.039,8 Kratkoročno 74,3 83,9 124,6 Skupaj 566,1 703,9 1.164,4 Razlog za znatno rast dolgoročnega kreditnega portfelja in sicer za 67,7 odstotka je predvsem visoka investicijska aktivnost slovenskega gospodarstva in s tem povezana visoka stopnja rasti re/financiranja izvajanja projektov ter strateških investicijskih vlaganj slovenskih podjetij v tujini. Rast kratkoročnih kreditov, katerih delež je v kreditnem portfelju dobrih 10 odstotkov, je glede na predhodno leto 48,5 odstotna in je predvsem posledica vpliva razmer na finančnih trgih v zadnjem četrtletju leta 2007. • Po valuti Kreditni portfelj v domači valuti je konec leta 2007 dosegel vrednost 1.142,4 milijona EUR oziroma 98,1-odstotni delež v celotnem kreditnem portfelju SID banke. Omenjena rast plasmajev v domači valuti predstavlja predvsem učinek prevzema evra kot domače valute v letu 2007. Posledično se je znižal obseg kreditiranja v tuji valuti, tako da je stanje kreditov v tuji valuti, predvsem v USD, konec leta znašalo 22,0 milijona EUR. • Po kreditojemalcih Na področju financiranja mednarodnih gospodarskih poslov in priprave nanje (vključujoč tudi izhodne investicije) ostajajo poslovne banke tudi v letu 2007 najpomembnejši partnerji SID banke z 76,2 odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju. Povpraševanje po neposrednem financiranju projektov slovenskih izvoznikov v tujini, njihove priprave na mednarodne gospodarske posle ter podpori internacionalizacije slovenskega gospodarstva je tekom leta 2007 naraščalo, tako da je konec leta 2007 stanje danih kreditov strankam, ki niso banke, v primerjavi s predhodnim letom večje za 72,9 odstotka. Kljub znatni rasti kreditiranja strank, ki niso banke, ta segment kreditnega portfelja v letu 2007 ni predstavljal več kot 23,8 odstotka kreditnega portfelja. Delež kreditov nerezidentom je v okviru celotnega kreditnega portfelja nizek, 11,7-odstoten, saj je večino plasmajev za podporo izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov SID banka vršila posredno, preko poslovnih bank. Se pa je delež nerezidentov v primerjavi s predhodnim letom povečal za za 4,3 odstotne točke. • Po rizičnosti Kreditni portfelj SID banke kljub lani zelo povečanemu neposrednemu financiranju slovenskih izvoznikov in njihovih kupcev ter investitorjev v tujini ostaja na približno enaki ravni kvalitete, saj je delež naložb razvrščenih v slabši razred kot A in B v kreditnem portfelju SID banke le 2,8-odstoten. Več o tveganosti portfelja in razvrstitvi portfelja glede na MSRP v točki 6.8. Prihodkovni vidik poslovanja SID banke na področju financiranja SID banka je v letu 2007 iz poslov financiranja dosegla 40,7 milijona EUR obrestnih prihodkov. Prihodki iz opravnin so znašali 286,4 tisoč EUR. To odraža stanje gibanja obrestnih mer EURIBOR na evropskem trgu, ki so v letu 2007 beležile rast, in rast obsega financiranja, ki so prispevali k preseganju planskih ciljev na tem področju. Letno porodilo SID banka - 2006 25 Garancije SID banka dopolnjuje svoje storitve financiranja in zavarovanja tudi z izdajanjem garancij. Te za domače ali tuje koristnike predstavljajo prvovrsten in kvaliteten instrument zaščite pred riziki neizpolnitev različnih obveznosti dolžnikov iz različnih pogodbenih razmerij. SID banka na področju izdajanja jamstev sledi ciljem podpore poslovanja slovenskim podjetjem, ki jim na ta način omogoča: • izvajanje mednarodnih gospodarskih poslov, • pripravo na mednarodne gospodarske posle, • internacionalizacijo poslovanja, nastop na novih trgih ter hitrejše prilagajanje in vključevanje v mednarodne gospodarske posle. Pri tem SID banka uporablja naslednje instrumente jamčenja: • storitvene garancije • plačilne garancije in • prevzemi tveganj • Poslovanje na področju garancij 2005 - 2007 v milijonih EUR 2005 2006 2007 Obseg izdanih garancij 46,2 44,2 62,3 Stanje garancij 31.12. 46,9 36,0 52,5 Povečanje obsega garancijskega poslovanja za 45,2 odstotka je rezultat povečanja obsega prevzemov tveganj iz naslova prevzemov tveganj za financirane mednarodne gospodarske posle in priprave na mednarodne gospodarske posle slovenskih podjetij. Storitvene in plačilne garancije ostajajo na ravni predhodnega leta. Kvaliteta garancijskega portfelja v letu 2007 je dobra, saj so vse garancijske naložbe klasificirane v razred A in B. Več o tveganosti tega portfelja in razvrstitvi portfelja glede na MSRP v točki 6.8. Novosti v letu 2007 na področju kreditov in garancij Področje kreditov in garancij je v letu 2007 izvajalo naslednje aktivnosti pri uvajanju novosti v okviru podpore mednarodnim gospodarskim poslom, priprave na mednarodne gospodarske posle, razvojnega financiranja in jamstev: • diverzifikacija obstoječih in identificiranje primernih novih produktov (program financiranja internacionalizacije MSP, okvirni krediti za refinanciranje priprave in izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov preko poslovnih enot bank), • aktivno izvajanje promocije obstoječe in nove ponudbe storitev SID banke - obveščanje obstoječih in potencialnih komitentov (banke, druge finančne institucije, izvozniki, investitorji) o aktualnih in predvidenih storitvah SID banke, kar je omogočalo tudi neposredno ugotavljanje potreb v slovenskem gospodarstvu po ustreznih produktih in storitvah, • proaktiven pristop pri strukturiranju ustreznih finančnih rešitev za podporo pripravi in izvajanju mednarodnih gospodarskih poslov, vključno z nadaljevanjem uvajanja nekaterih kompleksnih načinov financiranja (npr. projektno financiranje), • povečevanje števila in vrednosti s financiranjem podprtih zahtevnejših projektov in investicij slovenskih družb v tujini, • strokovno svetovanje v smislu dodane vrednosti pri financiranju priprave in izvajanja mednarodnih gospodarskih poslov internacionalizacije podjetij, • nadaljevanje krepitve sodelovanja na področju izmenjave informacij, strokovnih znanj, svetovanja in izkušenj v okviru članstva v mednarodnih organizacijah (kot npr. EAPB, ISLTC ...), kakor tudi s sodelovanjem z domačimi in tujimi institucijami kot npr. SPS, GZS, JAPTI, EIB, KfW, CEB ... • nadaljevanje priprav na uvedbo izvajanja storitev in produktov razvojnega bančništva in sicer: udeležba pri subordiniranih (podrejeni) kreditih z namenom pospeševanja razvoja MSP in internacionalizacije gospodarstva, dolgoročni krediti za odobravanje hipotekarnih kreditov za poslovne banke, dolgoročni krediti za odobravanje komunalnih kreditov s strani poslovnih bank ter neposredno kreditiranje občin in pokrajin, okvirne kreditne linije s tujimi bankami za podporo izvoznim poslom, uvajanje instrumentov mednarodnega razvojnega sodelovanja v ustrezne izvozne kredite, na področju garancij pa predvsem jamstvene sheme za pospeševanje internacionalizacije MSP ter priprava načrta realizacije po posameznih novih produktih. Letno porodilo SID banka - 2006 26 6.3. Zadolževanje SID banka kot pooblaščena institucija v skladu z ZZFMGP na mednarodnih trgih na podlagi poroštev države pridobiva ugodne dolgoročne vire, s katerimi podpira internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, torej izvajanje in pripravo na mednarodne gospodarske posle. Pri zadolževanju SID banka posveča posebno pozornost izbiri instrumentov zadolževanja, ki omogočajo večjo prilagodljivost zadolževanja potrebam kreditiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost zadolževanja glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj oziroma črpanj. V skladu z ZZFMGP si banka prizadeva pridobiti dolgoročne vire do 20 let, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije. Dolgoročni viri za financiranje mednarodnih gospodarskih poslov in internacionalizacije Z namenom, da ponudi izvoznikom oziroma njihovim poslovnim bankam čim bolj ugodne dolgoročne vire za financiranje mednarodnih gospodarskih poslov in priprave na mednarodne gospodarske posle v različnih valutah, je SID banka tudi v letu 2007 izbirala med različnimi finančnimi instrumenti na mednarodnih finančnih trgih. Tako je tudi v lanskem letu z DEPFA ACS BANK podpisala dolgoročno okvirno pogodbo za sukcesivno izdajo t.i. Schuldscheinov v vrednosti 312,5 milijona EUR in možnostjo zadolžitve za ročnosti do dvajset let. V letu 2007 je SID banka po obstoječih pogodbah izdala Schuldscheine z ročnostjo sedem in dvajset let. S kontinuirano prisotnostjo na mednarodnih finančnih trgih SID banka utrjuje status prvovrstnega partnerja, kar ji bo ob državnih poroštvih za najeta posojila in izdane vrednostne papirje tudi v prihodnje omogočalo dostop do sredstev za financiranje mednarodnih gospodarskih poslov slovenskih podjetij pod ugodnimi pogoji. Letno porodilo SID banka - 2006 27 6.4. Zakladništvo Funkcija zakladništva vključuje uravnavanje likvidnost SID banke ter sklepanje poslov z instrumenti denarnega, valutnega in kapitalskega trga ter trga izvedenih finančnih instrumentov z namenom upravljanja premoženja. Zakladništvo deluje na eni strani kot poslovno področje, saj sklepa posle na finančnih trgih, na drugi strani pa je vloga zakladništva pomembna zlasti na področju upravljanja z bilanco ter uravnavanja likvidnostnega, obrestnega in valutnega tveganja ter izvajanja nekaterih posebnih produktov. Razmejitev med področjem kreditov in garancij ter med področjem zakladništva poteka tako, da področje kreditov odobrava kredite ne glede na segment bilance SID banke in pridobiva vire z državnim poroštvom, področje zakladništva pa pridobiva vire brez državnega poroštva in upravlja z aktivo, razen kreditov, ne glede na segment bilance SID banke. Zakladništvo poleg tega za vse segmente bilance SID banke uravnava tudi tržna tveganja. Področje zakladništva delno ali v celoti upravlja štiri portfelje, in sicer: • Naložbe iz lastnih sredstev SID banke • Naložbe iz virov pridobljenih s poroštvom Republike Slovenije • Varnostne rezerve in • Sredstva rezerv PIO. Sklepanje navedenih poslov je urejeno z internimi akti SID banke, ki urejajo način in proces odločanja, pooblastila in tveganja, ki se jim pri poslih, ki jih opravlja zakladništvo, SID banka lahko izpostavi. SID banka svoje naložbe razporeja v bančno knjigo, pri čemer so naložbe v vrednostne papirje razporejene v skupino »razpoložljive za prodajo«. Posli z izvedenimi finančnimi instrumenti so razporejeni v trgovalno knjigo, s tem da obseg tovrstnih poslov ne presega 15 milijonov EUR niti 5 odstotkov poslov, ki jih opravlja SID banka. Namen naložb področja zakladništva SID banke je uravnavanje likvidnostnih, valutnih in obrestnih tveganj. Lastna sredstva SID banke Naložbe zakladništva iz lastnih sredstev SID banke so 31.12.2007 znašale 58,8 milijona EUR oziroma 31,9 odstotka celotne aktive lastnih sredstev SID banke. Zakladništvo je poslovalo s partnerji katerih mednarodni rating je bil BBB- ali višji; s slovenskimi bankami, kakor tudi s hčerinskimi družbami brez ratinga, a po metodologiji SID banke njihova bonitetna ocena ni bila nižja od B. Valutna struktura naložb je bila usklajena z valutno strukturo virov SID banke in se je usklajevala s sprejetimi limiti. Zakladništvo je usklajevalo tudi rokovno strukturo aktive in pasive. Glede na vrsto obrestne mere so pretežni del (cca. 80 odstotkov) predstavljale naložbe s fiksno obrestno mero, struktura pa se je prilagajala gibanjem na trgu obrestnih mer. SID banka praviloma ne investira v naložbe, kjer za poravnavo ne skrbi neodvisna institucija. Pri investiranju se daje prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov ter naložbam, ki se jih lahko na podlagi vsakokratnih veljavnih sklepov Banke Slovenije šteje v prvi razred pri izračunu količnikov likvidnosti oziroma se na njihovi podlagi pride do likvidnosti Evropske centralne banke. Zaradi nižjih transakcijskih stroškov se daje prednost naložbam na primarnem trgu pred naložbami na sekundarnem trgu. SID banka posluje na finančnih trgih držav članic EEA in OECD. SID se je v letu 2007 v manjšem obsegu zadolževala tudi brez državnega poroštva, zlasti pri bankah in nekaterih drugih institucijah, z instrumenti denarnega trga, ročnostjo do enega leta in praviloma fiksno obrestno mero. Na področju zadolževanja je SID banka tako v letu 2007, zaradi večinoma presežnega likvidnostnega položaja, poslovala v izrazito omejenem obsegu, predvsem na domačem, delno pa tudi na tujem finančnem trgu. SID banka ni pooblaščena udeleženka trga vrednostnih papirjev. Posli z vrednostnimi papirji so se v letu 2007 sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namenov trgovanja. Vse naložbe so razporejene v bančno knjigo in so klasificirane kot »razpoložljive za prodajo«. Naložbe zakladništva iz lastnih sredstev SID banke so sestavljene pretežno iz slovenskih in tujih državnih obveznic, tržnih obveznic drugih izdajateljev ter depozitov. Naložbe so večinoma nominirane v EUR. Glede na naložbeno politiko SID banka v tem segmentu investira v naložbe, ki imajo najmanj investicijsko oceno (t.i. investment grade). Približno dve petini naložb je ratinga A (po S&P), dve petini pa sta plasirani izdajateljem brez ratinga (slovenskim bankam). Sredstva SID banke iz virov najetih z državnim poroštvom Struktura naložb je podrobno opredeljena v Pravilniku o načinu izvajanja kreditnih poslov financiranja mednarodne trgovine in investicij. Zakladništvo je na tem segmentu poslovanja SID banke v letu 2007 izvajalo zgolj naložbe v depozite poslovnim bankam z namenom uravnavanja likvidnosti, kakor tudi druge naložbe v kratkoročne dolžniške instrumente izdajateljev z visoko boniteto. Pri uravnavanju likvidnosti je zakladništvo zasledovalo politiko zmanjševanja koncentracije rizikov, kar pomeni, da so bili likvidnostni presežki plasirani _ 28 Letno poročilo SID banka - 2007 bankam, do katerih je SID banka manj izpostavljena. Izvedenih finančnih instrumentov se v tem segmentu poslovanja SID banke ni uporabljalo, saj se je na tem področju zasledovala politika čim bolj zaprte devizne pozicije ter politika usklajevanja oblike obrestne mere (variabilna, vezana zlasti na 6-mesečni Euribor) in ročnosti tako aktive kot pasive. Naložbe zakladništva na tem segmentu namenjene uravnavanju likvidnosti so konec leta 2007 predstavljale 0,97 odstotka naložb SID banke iz virov najetih z državnim poroštvom. Naložbe zakladništva iz virov pridobljenih s poroštvom Republike Slovenije so 31.12.2007 znašale 10,3 milijona EUR in so vključevale depozite domačim bankam, s fiksno obrestno mero. Druge storitve zakladništva Zakladništvo SID banke deluje kot zakladništvo Skupine SID banke in kot tako izvaja tehnična opravila v zvezi z upravljanjem portfelja t.i. kritnega ter lastnega premoženja za PKZ. Naložbena struktura je v veliki meri določena z Zakonom o zavarovalništvu. Zakladništvo SID banke je za to hčerinsko družbo v letu 2007 uravnavalo likvidnostno in valutno tveganje. Omenjene storitve zakladništvo SID banke izvaja na temelju Pogodbe o izločenih poslih zakladništva ter skladno s sklepi uprave PKZ, tako da za omenjeno zavarovalnico posreduje naročila pooblaščenim udeležencem trga. Letno porodilo SID banka - 2006 29 6.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka, kot pooblaščena institucija, zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične rizike (nemarketabilne rizike), ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. V skladu z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki nad dvema letoma v državah OECD in vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov ključna, saj večina tovrstnih izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila realizirana, ena izmed osnovnih nalog SID banke -pospeševanje izvoza, pa je tukaj tudi najbolj izražena. Države namreč še posebej na področju srednje in dolgoročnih rizikov zaradi velikosti poslov in njihove večje rizičnosti ostajajo daleč najpomembnejši zavarovatelj izvoznih kreditov in investicij oziroma t.i. zadnje zatočišče (last resort). Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je upravljavsko in računovodsko transparentno ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. Poslovanje v letu 2007 ' Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države 2005 - 2007 v milijonih EUR 2005 2006 2007 Obseg zavarovanih poslov 388,7 402,2 530,2 Izpostavljenost (31.12.) - neto* 497,5 566,6 631,9 Premije 6,40 6,66 4,00 Škode 3,24 1,00 0,35 Število škodnih primerov 19 17 5 Regresi 0,07 0,08 0,07 Pri izpostavljenosti so upoštevane tudi obljube o zavarovanju, v skladu z ZZFMGP in glede na njihovo naravo (zavezujoče). * • Obseg zavarovanih poslov Obseg poslov iz naslova zavarovanj pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2007 dosegel 530,2 milijona EUR, kar pomeni 32-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Povečanje je predvsem rezultat večjega obsega zavarovanih investicij slovenskih podjetij v tujini, ki se je povečal za 55 odstotkov in je znašal 477,1 milijona EUR. Zmanjšal pa se je obseg zavarovanih izvoznih kreditov pred srednjeročnimi riziki (za 47 odstotkov), ki ima v strukturi celotnega obsega zavarovanja 9-odstotni delež, ter kratkoročnih zavarovanj (za 9 odstotkov), ki pa glede na majhen delež v celotnem obsegu zavarovanj (1-odstotni delež) ne vplivajo bistveno na obseg zavarovanih poslov. Največ zavarovanj je bilo v letu 2007 usmerjenih v Srbijo, Bosno in Hercegovino, sledijo Makedonija, Rusija, Črna Gora, Izrael, Iran, Hrvaška, Ukrajina, Belorusija, itd. • Izpostavljenost Izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun (sklenjene zavarovalne police) je znašala konec leta 2007 594,7 milijona EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2006 povečala za 23 odstotkov. Višja izpostavljenost je predvsem rezultat povečanja izpostavljenosti iz srednjeročnih zavarovanj, predvsem 32-odstotnega povečanja izpostavljenosti iz naslova zavarovanj izhodnih investicij, medtem ko se je izpostavljenost iz zavarovanj pred srednjeročnimi komercialnimi riziki povečala za 13 odstotkov. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, se je znižala za 56 odstotkov in je tako ob koncu leta 2007 znašala 37,1 milijona EUR. Največja izpostavljenost je bila dne 31.12.2007 izkazana do Srbije (40 odstotkov celotne izpostavljenosti), sledijo ji Rusija, Bosna in Hercegovina, Ukrajina, Makedonija, Iran, Hrvaška, Kazahstan, Črna Gora, Belorusija, itd. • Zavarovalno-tehnične postavke Zavarovalna premija je v letu 2007 znašala 3,9 milijona EUR in se je znižala za 40 odstotkov zaradi nižjega obsega zavarovanih srednjeročnih in kratkoročnih izvoznih kreditov. Na drugi strani pa so se glede na povečan obsega zavarovanih izhodnih investicij povečale premije iz naslova zavarovanja investicij v tujini (za 41 odstotkov). Prihodki iz obdelovalnih provizij so praktično zanemarljivi, saj jih SID banka v skladu s poslovno politiko in veljavnimi ceniki, v primeru realizacije posameznih izvoznih poslov oziroma investicij, vrača. 30 Letno porodilo SID banka - 2006 Plačane škode so se v letu 2007 glede na preteklo leto zmanjšale za 65 odstotkov na 0,35 milijona EUR. Število škodnih primerov se je zmanjšalo iz 17 na pet. Naknadno povrnjenih plačanih škod (regresi) je bilo za 0,07 milijona EUR, kar je predvsem odraz majhnega obsega v preteklosti plačanih škod iz naslova zavarovanj za račun države. Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) se je po stanju 31.12.2007 glede na konec predhodnega leta zmanjšal za 58 odstotkov, obseg potencialnih škod (najave zamud plačil) pa se je povečal za 1,6 odstotka. Rezultat poslovanja za državni račun je znašal 5,1 milijona EUR, tako da so se varnostne rezerve povečale na 103,0 milijona EUR. • Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države 2005 - 2007 - po vrstah zavarovanj zneski v milijonih EUR 2005 2006 2007 Kratkoročni izvozni krediti Obseg zavarovanih poslov 7,0 6,3 5,7 Izpostavljenost (31.12.) - neto 2,5 4,3 9,3 Premije 0,27 0,05 0,03 Škode 0,74 0,47 0,03 Število škodnih primerov 18 16 4 Regresi 0,07 0,08 0,07 Srednjeročni izvozni krediti Obseg zavarovanih poslov 68,1 88,8 47,4 Izpostavljenost (31.12.) - neto* 205,4 267,0 268,7 Premije 4,04 4,82 1,45 Škode 2,50 0,53 0,32 Število škodnih primerov 1 1 1 Regresi / / / Investicije v tujini Obseg zavarovanih poslov 313,5 307,1 477,1 Izpostavljenost (31.12.) - neto 289,6 295,3 353,9 Premije 2,09 1,79 2,52 Škode / / / Število škodnih primerov / / / Regresi / / * Pri izpostavljenosti so upoštevane tudi obljube o zavarovanju, v skladu z ZZFMGP in glede na njihovo naravo (zavezujoče). Zavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov Obseg kratkoročnih zavarovanj je v letu 2007 znašal 5,7 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2006 znižal za 9 odstotkov predvsem zaradi manjšega obsega kratkoročnih individualnih zavarovanj. Večina kratkoročnih zavarovanj se je nanašala na obnovljive izvozne terjatve slovenskih podjetij do kupcev v Iranu. Izpostavljenost iz teh zavarovanj je konec leta 2007 znašala 9,3 milijona EUR in je za 116 odstotkov višja od stanja konec 2006 predvsem zaradi pozavarovanja kratkoročnih izvoznih terjatev s strani SID banke na podlagi v letu 2007 sklenjene pogodbe o pozavarovanju med SID banko in hčerinsko zavarovalnico PKZ in nekaterih posamičnih zavarovanj izvoznih kreditov, ki še niso bili odplačani. Nižjemu obsegu teh zavarovanj je sledila tudi nižja zavarovalna premija, ki je znašala 31 tisoč EUR in se je znižala za 39 odstotkov. Iz podobnih razlogov so bile bistveno nižje (za 94 odstotkov) tudi izplačane škode, ki so znašale 28 tisoč EUR. Zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov Največji del v letu 2007 zavarovanih srednjeročnih kreditov se nanaša na izvajanje investicijskih in gradbenih del v tujini, izvoz strojne opreme, transportne opreme, telekomunikacijske opreme, opremljanje hotelov, izvoz pekarske opreme in druge kapitalske opreme, izvoz kmetijske mehanizacije in nekaterih trajnih potrošnih dobrin predvsem v Rusijo, Izrael, Hrvaško, Ukrajino, Iran,Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Obseg zavarovanih srednjeročnih izvoznih kreditov zaradi majhnega števila letno realiziranih projektov in njihove velikosti niha iz leta v leto, v letu 2007 je znašal 47,4 milijona EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom znižal za 47 odstotkov. Glavni razlog za relativno majhno število podprtih posamičnih projektov, ki zahtevajo srednjeročno zavarovanje, skoraj po pravilu pa vsi tudi takšno financiranje, je predvsem v majhnemu številu tovrstnih izvoznih poslov. Na to pa vplivajo tudi razvoj bančnih sistemov na nekaterih slovenskih tradicionalnih trgih, ki so vse bolj sposobni samostojno financirati svoja najboljša podjetja po konkurenčnih finančnih pogojih, _ 31 Letno poročilo SID banka - 2007 manj ugodni pogoji zavarovanja za trge JV Evrope, ki izhajajo iz večinoma še vedno neugodne klasifikacije držav po rizičnih razredih, ter pogosto v primerjavi s tujimi bankami manj konkurenčni finančni pogoji bank kreditodajalk. Izpostavljenost iz zavarovanj srednjeročnih izvoznih kreditov (sklenjene zavarovalne police) je na dan 31.12.2007 znašala 231,6 milijona EUR, med državami pa po izpostavljenosti s 75-odstotnim deležem prevladuje Ruska federacija. V letu 2007 so znašale premije iz naslova teh zavarovanj 1,5 milijona EUR in so bile nižje za 71 odstotkov kot v predhodnem letu zaradi razvrstitve Rusije v nižji rizični razred. Plačana je bila ena škoda v višini 0,32 milijona EUR iz zavarovanja srednjeročnega izvoznega kredita na Hrvaško. Zavarovanje investicij v tujini Povečanje slovenskih neposrednih izhodnih investicij se odraža v velikem obsegu zavarovanj investicij pred političnimi riziki, ki je v letu 2007 znašal 477,1 milijona EUR, ki se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 55 odstotkov. Na novo so bile zavarovane investicije v trgovski in finančni sektor. Pri tem je bistveno, da je SID banka uspela zadržati zavarovanje investicij, osredotočenih na področje JV Evrope, kjer se zaradi evro-atlantskih povezovanj držav postopoma že krepi zaupanje investitorjev. Doseženi obsegi zavarovanj kažejo na to, da se bo zanimanje za zavarovanje investicij v tujini nadaljevalo tudi v prihodnje. Razloge za to je treba verjetno iskati v končani tranziciji in lastniški strukturi slovenskih podjetij, ki vse bolj pogojuje zavarovanje tega premoženja, pa tudi v izkušnjah, ki so jih slovenski investitorji pridobili ob preteklih dogodkih tako v bližnjih državah kot tudi v svetu, ko se je pokazalo, da danes lahko pride do nastopa političnih rizikov kjerkoli in kadarkoli. Ob koncu leta 2007 je imela tako SID banka v svojem portfelju zavarovanih 25 investicij slovenskih podjetij in bank v skupni vrednosti 353,9 milijona EUR. V strukturi zavarovanih investicij predstavljajo največji delež investicije v Srbiji, sledijo Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Hrvaška, Iran in Belorusija. V letu 2007 so premije znašale 2,5 milijona EUR, kar je 41 odstotkov več kot v letu 2006, plačana pa ni bila nobena škoda. Varnostne rezerve Varnostne rezerve, ki predstavljajo za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun, so znašale po stanju 31.12.2007 103,0 milijona EUR. Naložbena politika zasleduje cilj upravljanja varnostnih rezerv, to je sposobnost poravnavanja zavarovalnin. Naložbena politika varnostnih rezerv smiselno povzema naložbeno politiko upravljanja kritnega premoženja kot ga opredeljuje Zakon o zavarovalništvu, pri čemer je dodana omejitev, da netehtana izpostavljenost do posameznega dolžnika ne sme presegati 25 odstotkov varnostnih rezerv. Ta določba ne velja za vrednostne papirje, katerih izdajatelji ali garanti so Republika Slovenija, Banka Slovenije, druga država članica EU, oziroma država članica OECD, razen Mehike, Turčije in Južne Koreje. Sredstva varnostnih rezerv so naložena v likvidne naložbe v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz naslova nemarketabilnih zavarovanj oziroma predstavlja najmanj 20 odstotkov naložb sredstev varnostnih rezerv. Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu ter vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Pri uravnavanju valutne strukture naložb varnostnih rezerv se smiselno uporabljajo določila Zakona o zavarovalništvu. SID banka mora naložbe varnostnih rezerv, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe tečajev tujih valut, uskladiti z obveznostmi na podlagi zavarovalnih polic in pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do 80 odstotkov. Osnova za ugotavljanje valutne strukture je neto izpostavljenost po valutah. Le ta se izračuna kot vsota vseh izpostavljenosti iz naslova prevzetih nemarketabilnih rizikov. Naložbe financiranja iz varnostnih rezerv so na dan 31.12.2007 znašale 63,6 milijona EUR in so predstavljale 61,7 odstotka sredstev varnostnih rezerv. Naložbe varnostnih rezerv so kratkoročni in dolgoročni krediti v domači valuti, odobreni finančnim institucijam, ki so razvrščene v razred A. Naložbe zakladništva iz varnostnih rezerv so na dan 31.12.2007 znašale 40,0 milijona EUR. Spremenljiv delež naložb zakladništva - gre za likvidne naložbe - je odvisen zlasti od predvidenih izplačil zavarovalnin in posledičnega likvidnostnega položaja varnostnih rezerv. Naložbe varnostnih rezerv so pretežno sestavljene iz kratkoročnih in dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev ter iz bančnih depozitov. Prevladujejo naložbe ratinga AA (po S&P), pri čemer je delež naložb rezidentom presegal 70 odstotkov vseh naložb. Letno porodilo SID banka - 2006 32 Novosti v letu 2007 na področju zavarovanja v imenu in za račun države Področje zavarovanja kreditov in investicij je v letu 2007 izvajalo naslednje aktivnosti z vidika uvajanja novosti v okviru uradne podpore izvoznih kreditov: • identificiranje primernih novih produktov (zavarovanje nedelničarskih posojil, revizija politike komponente, revizija/nadgradnja politike projektnega financiranja, lokalnega financiranja, uvedba ugodnejših pogojev podpore obnovljivih virov energije, podpora malih in srednje velikih podjetij (pokrivanje obratnega kapitala, zavarovanje garancij), zavarovanje rizikov med gradnjo, zavarovanje brezregresnega odkupa terjatev, zavarovanje garancij s pokritjem izvedbenega rizika, ...) ter priprava načrta realizacije po posameznih novih produktih. • aktivno izvajanje promocije obstoječe in nove ponudbe storitev SID banke - obveščanje obstoječih in potencialnih komitentov (izvozniki, investitorji, banke, finančne institucije) o aktualnih in predvidenih storitvah SID banke, kar je omogočalo tudi neposredno ugotavljanje potreb v slovenskem gospodarstvu po uradni podpori poslov/investicij (obveščanje je potekalo predvsem preko obiskov komitentov), • nadaljevanje s promocijo instrumenta pozavarovanja, ki omogoča primarnim zavarovateljem širši obseg poslovanja (pozavarovanje nemarketabilnih rizikov) z namenom razpršitve prevzetih tveganj, • nadaljevanje z uvajanjem produkta Projektnega financiranja v poslovanje, s pridobivanjem ustreznega strokovnega znanja in konkretnih izkušenj (razvoj posebnih metodologij underwriting-a, prilagojenih za energetski sektor oz. izgradnjo HE ter izgradnjo hotelskih kompleksov in promoviranje PF za omenjena sektorja), • nadaljevanje s promocijo že sprejete politike izvedbenega rizika, ki omogoča slovenskim podjetjem (izvoz standardnih produktov) manjšo omejenost pri nastopu na tujih trgih predvsem z vidika manjših obveznosti iz naslova regresnih dogovorov z izvozniki, kar jim hkrati omogoča tudi večjo konkurenčnost na tretjih trgih, • poskušalo povečati število aktivnih pozavarovalnih poslov z renomiranimi zasebnimi pozavarovatelji (Zurich, ipd.), • nudilo strokovno in tehnično pomoč ter izmenjevalo izkušenj z nekaterimi razvijajočimi se IKA, kot npr. AOFI (Srbija), MBPR (Makedonija), IGA (BiH), ipd., • še naprej aktivno uporabljalo možnosti izmenjave informacij in izkušenj ter pridobivanja oz. krepitve znanja v okviru Bernske unije in podpiralo delovanje Praškega kluba. Letno porodilo SID banka - 2006 33 6.6. Poslovanje po pooblastilu - Program izravnave obresti (PIO) SID banka skladno z ZZFMGP v imenu in za račun države izvaja Program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite v evrih in ameriških dolarjih, ki so skladni z OECD konsenzom (Arrangement on Officially Supported Export Credits). SID banka ima z Ministrstvom za finance sklenjeno Pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti. Dinamiko realizacije izravnave obresti bo SID banka usklajevala s proračunskimi možnostmi in konkretnim obračunavanjem ter odobravanjem kreditov s strani SID banke in finančnih institucij, ki financirajo izvoz slovenskega blaga in storitev. Osnovna ideja programa izravnave obresti je zagotavljanje izvoznih kreditov po fiksnih obrestnih merah, ki so nižje od siceršnjih tržnih. SID banka s sodelujočimi bankami sklene posle obrestnih zamenjav (interest rate swap), s katerimi jim zagotovi kreditiranje po fiksnih obrestnih merah. Namen obrestne zamenjave bo ščitenje izpostavljenosti sodelujoče banke pred obrestnimi tveganji, ki izvirajo iz odobritve izvoznega kredita s fiksno obrestno mero. Ker je sodelujoča banka pri končni marži omejena, je upravičena do izplačila izravnalnega faktorja. Obrestna mera za končnega kreditojemalca (tujega kupca slovenskega blaga oziroma storitev) ni nižja od obrestne mere CIRR, omejena pa je tudi navzgor. S ponudbo ugodnejšega financiranja bodo slovenski izvozniki bolj konkurenčni na tujih trgih. SID banka bo obrestna tveganja, ki izvirajo iz programa PIO, ščitila z nasprotno smernimi posli obrestnih zamenjav, ki jih bo sklepala s tujimi bankami, katerih mednarodni rating ne bo nižji od BBB- po Standard & Poor's. Letno porodilo SID banka - 2006 34 6.7. Izdelava bonitetnih in drugih kreditnih informacij Podjetja in finančne institucije danes poslujejo v izredno konkurenčnem, dinamičnem in hitro spreminjajočem ter tudi negotovem okolju, ki od njih zaradi učinkovitega upravljanja s tveganji zahteva dobro informiranost in hiter ter ustrezen odziv na spremenjene razmere na trgu. SID banka je zato tudi v letu 2007 nadaljevala z razvojem lastnega bonitetnega sistema. Ta pri svojem delu uporablja sodobne profesionalne metode ocenjevanja tveganj, skladno z zahtevami Basla II, ki so nadgrajene z večletnimi izkušnjami ter podprte z lastnim informacijskim sistemom. SID banka ima vzpostavljene številne baze podatkov, ki jih tekoče dopolnjuje z dnevnimi ter kreditnimi informacijami in analizami domačih in tujih zunanjih institucij, ob tem pa tudi druge informacije, ki si jih med seboj izmenjujejo, na primer tudi članice Bernske unije. Pri ocenjevanju rizičnosti tujih trgov je vzpostavljeno tesno sodelovanje z zunanjimi institucijami, zlasti s CMSR, ki pripravlja osnovne country-risk ocene za določene države. Oddelek za bonitete za interne potrebe poslovanja banke pripravlja bonitetne in druge informacije o domačih in tujih podjetjih ter bankah. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja pri financiranju, izdajanju garancij in nekaterih zavarovanjih, kakor tudi za zunanje naročnike teh informacij, pripravlja bonitetna poročila o podjetjih, ki vsebujejo tudi predlog bonitetnega razreda in indikativni limit izpostavljenosti. Za omenjene informacije se vse bolj zanimajo tudi druge domače in tuje finančne institucije, predvsem za podatke o posameznih trgih, podjetjih in bankah v Sloveniji, ter v tistih državah JV Evrope, ki za slovensko gospodarstvo predstavljajo tradicionalne trge. SID banka predvsem za potrebe družb v Skupini SID banke, kakor tudi za zunanje naročnike, pripravlja in pridobiva bonitetne informacije o: • slovenskih podjetjih (gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih) • slovenskih bankah • bankah in podjetjih s področja JV Evrope idr. (v okviru Projekta JVE). V letu 2007 so bile v okviru Projekta JVE, katerega nosilec je hčerinska družba PRO KOLEKT, na področju bonitetnih informacij izvedene številne aktivnosti tako v obliki izobraževanja, stalnega svetovanja, kot postopnega prenosa metodologije ter tehnologije v obsegu, ki zadošča izpolnjevanju naročil za bonitetne informacije iz posamezne države. Tako je sedaj v celoti omogočeno, da se iz Hrvaške, Romunije in Bolgarije pridobijo ustrezne informacije za pripravo bonitetnega poročila. Dostop do kreditnih informacij prek Interneta Standardizirane bonitetne informacije o slovenskih podjetjih tkim. SID-BON, ki jih oddelek za bonitete SID banke pripravlja na osnovi javno dostopnih podatkov, so registriranim uporabnikom dostopne tudi prek SID-NET. Preko spletne strani SID banke je tako uporabnikom s posebnim geslom omogočen hiter in varen dostop do kvalitetnih in tekoče ažuriranih podatkov slovenskih podjetij. To komitentom-strankam Skupine SID banke omogoča hitrejše sprejemanje poslovnih odločitev, ustrezen monitoring ter posledično učinkovitejše poslovanje. Letno porodilo SID banka - 2006 35 6.8. Upravljanje s tveganji Upravljanje in obvladovanje tveganj ter odnos do tveganj glede na poslovne cilje družbe predstavlja enega glavnih izzivov vsake banke ali druge finančne institucije. V primeru SID banke mora obvladovanje tveganj dodatno upoštevati posebnosti institucije z vidika javne vloge banke ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke, pospeševanje mednarodnih poslov gospodarske menjave iz virov s poroštvom RS ter na poslovanje za državni račun, vključno z upravljanjem varnostnih rezerv. Glavni namen obvladovanja tveganj je zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Obvladovanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje in zmanjševanje tveganj, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje. SID banka daje pri obvladovanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar na dolgi rok pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda institucije in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Upravljanje tveganj je stalen proces ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki poteka v skladu z dolgoročno strategijo SID banke, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje SID banke. Proces se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi skladnega poslovnja. Pri implementaciji ukrepov za obvladovanje pa je ključen cilj doseganje ustreznega zavedanja tveganj na vseh ravneh delovanja institucije. Proces ugotavljanja tveganj se opravlja v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot vse do nivoja uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: • kreditni odbor: obladovanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti, • likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje, • komisija za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatnem nivoju, • služba za upravljanje s tveganji: priprava politik upravljanja s tveganji, spremljava tveganj, • oddelek za bonitete: ocenjevanje finančnega položaja komitentov, • oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevna spremljava valutnega in likvidnostnega tveganja v skladu s postavljenimi limiti. Na celotnem področju obvladovanja tveganj so v letu 2007 potekale aktivnosti v smeri izpolnjevanja višjih regulatornih zahtev, ki jih prinaša novi zakon o bančništvu, pripravljen po smernicah Basla II. Tako je SID banka v skladu s smernicami Basla II ocenila profil tveganosti banke in izdelala portal za pregled in ovrednotenje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Podobno kot večina slovenskih bank je SID banka uporabo novih predpisov, v delu, kjer novi zakon o bančništvu to dopušča (izračun kapitalskih zahtev za kreditna in operativna tveganja, nekatere določbe regulatornega nadzora), odložila do začetka leta 2008. Tveganja, s katerimi se SID banka srečuje, so zlasti kreditna, valutna, likvidnostna, obrestna in operativna. Vidik upravljanja s tveganji je pri poslih zavarovanja kreditov in investicij posebno pomemben zaradi dejstva, da se ti posli izvajajo v imenu in za račun Republike Slovenije. Škodni rezultat se sicer izravnava s pomočjo varnostnih rezerv, vendar bi večje izgube iz tega poslovanja lahko privedle do znižanja varnostnih rezerv do nivoja, ki po ZZFMGP zahteva dopolnitev iz proračuna Republike Slovenije. Učinkovito upravljanje s tveganji se tudi v SID banki začne pri ustreznem organizacijskem ustroju. Posli zavarovanja kreditov in investicij se izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do nivoja uprave ločen od bančnega poslovanja. Podobno kot v bančnem delu so opredeljene pravice sklepanja poslov, s tem o vseh poslih v vrednosti pet in več milijonov evrov odloča Komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja opredeljenimi že v ZZFMGP omejujejo možni obseg nastale škode. Kapital in kapitalska ustreznost Ustrezna višina kapitala je ključni element za zagotavljanje solventnosti in likvidnosti banke, osnove za neprekinjeno delovanje ter finančnih virov za razširitev poslovanja. Kapitalska ustreznost, izražena relativno glede na obseg poslovanja in prevzetih tveganj, zato zagotavlja zaupanje v poslovanje družbe in omogoča stabilen razvoj v skladu s postavljenimi cilji. Kapital SID banke, izračunan skladno s sklepom Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ki pokriva celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO) je 31.12.2007 znašal 68,1 milijona EUR in je za 1,3 millijona EUR višji kot konec leta 2006. Kapital je izračunan po metodologiji iz sklepa Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ki predpisuje zmanjšanje kapitala za razliko med izkazanimi oslabitvami oz. rezervacijami pri skupinskem ocenjevanju izgub po MSRP ter zneskom ugotovljenih oslabitev oz. rezervacij izračunanih na podlagi odstotkov, določenih v sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja _ 36 Letno poročilo SID banka - 2007 bank in hranilnic (politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v točki 6.2.5. Pojasnil k računovodskim izkazom). Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in tveganimi postavkami kreditnega in valutnega tveganja. Zakonsko minimalno razmerje 8 odstotkov je bilo tudi konec leta 2007 znatno preseženo. Upoštevaje poslovanje, ki ga ureja zakon o bančništvu, je količnik kapitalske ustreznosti znašal 71,7 odstotka, upoštevaje celotno poslovanje SID banke za lastni račun (tj. vse razen poslov zavarovanja mednarodnih gospodarskih poslov, upravljanja varnostnih rezerv in programa PIO) pa 12,8 odstotka. Kapitalska ustreznost, izračunana po predpisih Basla II, ki jih bo SID banka začela izpolnjevati leta 2008, je nekoliko nižja, a še vedno znatno višja od 8 odstotne minimalne zakonsko predpisane. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika. Upravljanje s kreditnimi tveganji se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti komitenta in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja na posameznega komitenta, skupino, panogo ali državo, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. V kreditnem tveganju so upoštevana: • tveganje izgube iz kreditnih poslov, • tveganje za geografsko lokacijo dolžnikove države, • tveganje izdajatelja vrednostnih papirjev, • kreditno tveganje nasprotne stranke pri poravnavi in izvedenih finančnih instrumentih. Ne glede na uvedbo posamičnih ocenjevanj izgub in izračunavanja slabitev po MSRP, zaradi katerih ni bilo potrebe po spremljanju klasifikacije BS v razrede A do E za posamično slabljena finančna sredstva, je SID banka nadaljevala z vzdrževanjem tovrstne klasifikacije2. Komitenti najvišje kvalitete so razvrščeni v skupino A, najnižje pa v skupino E. Kvaliteta kreditnega portfelja se tako lahko kontinuirano spremlja s pomočjo teh bonitetnih razredov ter se ga tudi primerja z drugimi bankami. • Portfelj SID banke po bonitetnih razredih na dan 31.12.2007 Skupina v milijonih EUR Delež A 919,5 78,1% B 226,2 19,3% C 31,0 2,6% D 2,2 0,2% E 0,0 0,0% Skupaj 1.178,9 100,0% Iz kreditnega portfelja SID banke na dan 31.12.2007 je razvidno, da je v najboljši bonitetni razred razvrščeno kar 78,1 odstotkov vseh kreditov, drugih terjatev in zunajbilančnih obveznosti. Nadaljnih 19,3 odstotka portfelja je v bonitetnem razredu B, v C pa 2,6 odstotka, medtem ko v D in E skupaj manj kot 1 odstotek. • Kreditni portfelj SID banke po državah dolžnika na dan 31.12.2007: Država v milijonih Delež EUR Slovenija 1.035,8 87,8% Hrvaška 51,0 4,3% Srbija 20,2 1,7% Bosna in Hercegovina 15,1 1,3% Crna gora 10,1 0,9% Rusija 15,0 1,3% Ostale države 31,7 2,7% Skupaj 1.178,9 100,0% Pomemben element obvladovanja tveganja izgube iz kreditnih poslov so tudi oslabitve in rezervacije (Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v točki 6.2.5. Pojasnil k računovodskim izkazom). Na dan 31.12.2007 je SID banka imela oblikovanih 16,4 milijona EUR oslabitev in rezervacij, kar je 2,4 milijona EUR več kot po stanju 31.12.2006. Rezervacije in oslabitve izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri 2 Bonitetne ocene so za interne potrebe dejansko še bolj razčlenjene z uporabo tričrkovnega označevanja. 37 Letno porodilo SID banka - 2006 čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v razrede kreditne kvalitete C, D ali E, ocenjene posamično. Razmerje med skupnimi rezervacijami in oslabitvami ter skupno izpostavljenostjo, uvrščeno v te razrede, znaša 1,36 odstotka. Tveganje izdajateljev vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje SID banka obvladuje zlasti z omejitvami glede bonitetne ocene izdajatelja ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. • Portfelj vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2007 Bonitetna ocena (S&P) v milijonih EUR Delež AA ali več 16,0 39,3% BBB- do AA- 11,8 29,0% Brez bonitetne ocene 12,9 31,7% Skupaj 40,7 100,0% Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2007 je v točki 6.5.3. Pojasnil k računovodskim izkazom. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje v ožjem smislu se realizira takrat, ko SID banka z naložbami ne bi bila zmožna odplačevati virov sredstev. Likvidnost je razpolaganje s sredstvi in zagotavljanje sredstev za poravnavanje obveznosti (bilančnih ali zunajbilančnih) ob njihovi dospelosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi pritoki, hitro unovčljivimi sredstvi in izposojenimi sredstvi. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti. V skladu s sprejeto politiko upravljanja z likvidnostjo je SID banka zagotavljala redno izpolnjevala vseh denarnih obveznosti. Osnova upravljanja z likvidnostjo je načrtovanje prilivov in odlivov, kar se izvaja ločeno za lastni račun in za račun varnostnih rezerv. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se spremlja tudi s pomočjo količnikov likvidnosti (razmerja med prilivi in odlivi v eno in šestmesečnem časovnem obdobju), ki jih Banka Slovenije predpisuje bankam v višini najmanj 1. Vrednost količnikov je večinoma presegala vrednost 1,5. Visoke vrednosti količnikov so posledica dolge ročnosti pasive in ustrezne sekundarne likvidnosti. Likvidnostno tveganje v širšem smislu, tj. tveganje, da se bo banka morala dodatno financirati po povišani obrestni meri (funding risk) in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom (market liqudity risk), je nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti. Le-ta v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje. • Prikaz bilance stanja po ročnosti na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR na vpogled 0,3 0,0% 0,0 0,0% 0,3 do 1 meseca 10,5 0,8% 14,8 1,2% -4,3 od 1 do 3 mesecev 19,5 1,6% 7,8 0,6% 11,7 od 3 mesecev do 1 leta 109,1 8,7% 41,3 3,3% 67,8 od 1 do 5 let 398,1 31,9% 368,6 29,5% 29,5 Nad 5 let 711,2 57,0% 816,2 65,4% -105,0 Skupaj 1.248,7 100,0% 1.248,7 100,0% 0,0 Podrobnejša razčlenitev postavk aktive in pasive na dan 31.12.2007 po ročnosti je v točki 6.9.1. Pojasnil k računovodskim izkazom. Valutno tveganje Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh naložb v tujem denarju in vseh obveznosti v tujem denarju. Tako definirana odprta devizna pozicija je omejena z interno postavljenimi limiti. V skladu s sklepom Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti se med tveganju prilagojene postavke uvršča tudi večja od vsote kratkih in vsote dolgih pozicij. Tveganju prilagojene postavke pa morajo biti pokrite s kapitalom v višini 8 odstotkov. Letno porodilo SID banka - 2006 38 S prevzemom evra v Sloveniji v začetku leta 2007, se je tako delež vseh naložb v tujem denarju kot delež vseh obveznosti v tujem denarju občutno zmanjšal. Konec leta 2007 so bile naložbe v ameriških dolarjih skoraj enake obveznostim v ameriških dolarjih. Pozicije v ostalih tujih valutah so bile med letom zanemarljive, konec leta pa popolnoma zaprte. Kapitalske zahteve za valutna tveganja so konec leta znašale le 0,3 milijona EUR. Valutni terminski pogodbi (forward) v višini 2 milijona USD SID banka uporablja predvsem za varovanje pred valutnim tveganjem, s katerim se dnevno srečuje pri poslovanju na finančnih trgih. • Prikaz bilance stanja po valutni strukturi na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik v milijonih EUR % bilančne v milijonih EUR % bilančne v milijonih EUR % kapitala* vsote vsote EUR 1.226,1 98,2% 1.227,4 98,3% -1,3 -1,9% USD 22,6 1,8% 21,3 1,7% 1,3 1,9% Druge valute 0,0 0,0% 0,0 0,0% 0,0 0,0% Skupaj 1.248,7 100,0% 1.248,7 100,0% 0,0 0,0% *Opomba: Upoštevan kapital po sklepu Banke Slovenije za izračun kapitalske ustreznosti bank in hranilnic. Podrobnejši prikaz bilance stanja po valutni strukturi na dan 31.12.2007 je v točki 6.9.2. Pojasnil k računovodskim izkazom. Obrestno tveganje Pri poslovanju SID banke se pojavljata dve obliki obrestnih tveganj. Prva izhaja iz razlike med obrestno mero po kateri SID banka posoja denar in obrestno mero virov, oziroma iz razlike v občutljivosti teh obrestnih mer na spremembo splošnega nivoja tržnih obrestnih mer. Druga oblika izhaja iz obrestne občutljivosti prihodkov iz naložb, ki so financirani iz kapitala SID banke. SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja na aktivi in pasivi. Največji delež aktive in pasive tako predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor, kar pušča le še preostalo tveganje, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere (3 oziroma 6 mesečni Euribor). Poleg usklajevanja načinov obrestovanj je SID banka za zmanjšanje obrestnega tveganja v omejenem obsegu uporabljala tudi izvedene finančne instrumente (obrestne zamenjave). • Prikaz virov in naložb po preostalem obdobju do ponovne določitve obrestne mere na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR neobrestovano 29,8 2,4% 124,2 9,9% -94,4 na vpogled 0,3 0,0% 0,0 0,0% 0,3 do 1 meseca 10,3 0,8% 14,4 1,2% -4,1 od 1 do 3 mesecev 19,4 1,6% 37,2 3,0% -17,8 od 3 mesecev do 1 leta 107,8 8,6% 10,8 0,9% 97,0 od 1 do 5 let 394,0 31,6% 312,8 25,1% 81,2 Nad 5 let 687,1 55,0% 749,3 60,0% -62,2 Skupaj 1.248,7 100,0% 1.248,7 100,0% 0,0 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov in je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije, itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki. Operativno tveganje je glede na sorazmerno veliko bilančno vsoto na zaposlenega večje, vendar ga družba obvladuje s sistemom odločanja in pooblastil, ustreznim nadomeščanjem v času odsotnosti, ustrezno usposobljenostjo kadra ter vlaganji v informacijsko tehnologijo. SID banka ima vzpostavljene formalne politike, procese in postopke obvladovanja operativnega tveganja, ki temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so bila obladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljanje načrta neprekinjenega poslovanja in drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti. Letno poročilo SID banka - 2007 39 Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka Konsolidirano obvladovanje tveganj upošteva heterogenost Skupine SID banka, sestavljene iz krovne institucije, ki je licencirana in nadzorovana po bančni zakonodaji, podrejene zavarovalnice, licencirane in nadzorovane s strani Agencije za zavarovalni nadzor, faktoring družbe, ki prevzema podobna tveganja kot banka, vendar njena dejavnost ni regulirana, ter PRO KOLEKT kot nefinančne družbe, ki ne prevzema večjih finančnih tveganj. Ob tem med družbami nastajajo poslovne povezave, ki vplivajo na vrsto in obseg skupnih tveganj. Posebna pozornost je namenjena področjem, kjer bi zaradi narave posla lahko prišlo do kopičenja istovrstnega tveganja, kar je zlasti pomembno pri koncentraciji kreditnega in zavarovalnega tveganja na istem riziku oziroma dolžniku (upoštevaje povezanost rizikov/dolžnikov). Tako kot pri upravljanju s tveganji v SID banki, je tudi pri upravljanju s tveganji v Skupini SID banka glavni namen obvladovanja tveganj zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Posebna pozornost je namenjena merjenju in upravljanju kreditnega tveganja na nivoju Skupine SlD banka, izpostavljenosti Skupine SID banka do posameznega komitenta, panog, držav. Z implementacijo nove bančne regulative (Basla II) bo SID banka, v skladu z zahtevami tretjega stebra (zahteve po razkritjih in tržna disciplina) in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, konsolidirala nadzor tveganj tako za bančno skupino kot bančno-zavarovalniško skupino. Nadalje je v vseh družbah vzpostavljen ustrezen organizacijski ustroj, ki omogoča učinkovito obvladovanje tveganj, tako da opredeljuje postopke prevzemanja tveganj, ugotavljanja, merjenja ter zmanjševanja tveganj. Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka je podrobneje opisano v točkah 6.6. in 7. poglavja o Konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banka. Letno poročilo SID banka - 2007 40 6.9. Informacijski sistem Bančni informacijski sistem v bankah mora na varen način zagotavljati pravočasne, neoporečne in razpoložljive informacije. Poleg podpore poslovnih procesov mora informacijski sistem omogočati poročanje bančnim regulatorjem in drugim zunanjim institucijam ter biti v pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev. Zaradi spreminjajočih oziroma naraščajočih poslovnih potreb SID banke in zahtev regulatorja je potrebno informacijski sistem neprestano dopolnjevati in izboljševati. • V letu 2007 je SID banka nadaljevala s številnimi aktivnostmi na področju informacijskega in tehnološkega razvoja, ki so bile usmerjene predvsem v: • zagotavljanje varnosti in zanesljivosti; na področju varnosti poslovanja je bilo izvedenih več izboljšav na različnih segmentih sistema, kot so požarna pregrada, lokalno omrežje, neprekinjeno napajanje, itd. Opravljen je bil tudi neodvisen notranji in zunanji varnostni pregled informacijskega sistema. • pripravo podlag in začetek aktivnosti za celovito posodobitev strežniške infrastrukture in sistemske programske opreme v smeri virtualizacije sistema in uvedbe skupnega diskovnega polja, • zaključek projekta evro in pričetek poslovanja v evrih kot domači valuti, • produkcijskega poročanja celotnega nabora bančnih poročil ter prenove poročevalskih in drugih aplikacij v skladu z zahtevami Basla II; s preoblikovanjem v banko se je zahtevnost zunanjega poročanja zelo povečala, nadaljnje povečanje pa prinaša implementacija Basla II, ki je celo leto intenzivno potekala, • dopolnjevanje sistema za podporo kreditno depozitnega poslovanja, • prenovo informacijske podpore za poslovanje z vrednostnimi papirji, • vključitev v omrežje SWIFT in prenovo plačilnega prometa. Glede na vlogo SID banke v bančni skupini, so bile aktivnosti usmerjene tudi v koordinacijo aktivnosti na področju razvoja informacijskih sistemov vseh članic skupine. Z namenom obvladovanja organizacije je bil izveden tudi celovit popis procesov, ki se izvajajo v banki. Celovit pregled nad ciljno organizacijo procesov, ki upošteva tako vidike kakovosti kot tudi učinkovitosti, poslovna politika in strategija obvladovanja tveganj so glavni gradniki strategije nadaljnjega razvoja informacijskega sistema. Letno poročilo SID banka - 2007 41 6.10. Kadri Politika upravljanja s človeškimi viri Politika upravljanja s človeškimi viri je na osnovi Akcijske strategije SID banke za obdobje do leta 2010 z vidika učenja in razvoja sledila ključnim ciljem: • povečanju identifikacije zaposlenih z novim poslanstvom in strategijo banke, • krepitvi specialnih znanj ter razvoju in pridobivanju specializiranih znanj za nove dejavnosti banke (tudi s pridobivanjem novih kadrov), • vzpostavitvi modelov »učeča organizacija« in »upravljanje znanja« ter • inovativnemu prenosu dobrih praks. Akcijska strategija kot temeljna načela delovanja SID banke opredeljuje vrednote, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, pri medsebojnih stikih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami, in so naslednje: • prepoznavanje in zadovoljevanje potreb strank in okolja • odgovornost • odprtost in ustvarjalnost • strokovnost in timsko delo • zaupanje in preglednost ter • sodelovanje in trajnostni razvoj. Razvoj zaposlenih Tudi v letu 2007 je bila posebna pozornost namenjena področju razvoja zaposlenih. Skrb za razvoj zaposlenih je eden od osnovnih pogojev in elementov razvoja družbe, ki je le s kompetentnimi zaposlenimi lahko konkurenčna na globalnem trgu. Z zaposlenimi so bili opravljeni Letni razvojni razgovori in Polletni razgovori za ugotavljanje realizacije zastavljenih ciljev. Letni razvojni razgovori so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, za opredelitev ključnih kadrov (vodstvene delavce in tudi »specialiste« - nosilce razvoja novih dejavnosti) ter izdelavo letnega načrta izobraževanja, saj se preko njih pravočasno zaznajo potrebe po novih znanjih, lažje načrtujejo ciljno usposabljanje in izobraževanje tako za posameznike kot skupine zaposlenih. S sistemom nagrajevanja in napredovanja želi banka nagraditi in motivirati sposobne kadre in z njimi realizirati ambiciozno zastavljene poslovne načrte. Izobraževanje Glede na potrebna znanja s področja financiranja in zavarovanja gospodarskih poslov, je bilo zaposlenim omogočeno pridobivanje in prenos znanj, ki so potrebna zlasti na posameznih strokovnih področjih (zavarovanje, financiranje, zakladništvo, pravne zadeve, informatika, računovodstvo in notranja revizija), in to v različnih oblikah internega izobraževanja ter udeležbe na predavanjih, delavnicah, seminarjih, podiplomskem študiju in drugih oblikah tako doma kot v tujini. Hkrati so se zaposleni udeleževali tudi raznih oblik izobraževanja, kjer so pridobivali potrebna splošna (tuji jeziki, načrtovanje ciljev, upravljanje s časom, poslovno vedenje, ipd.) in specifična znanja (z bančnega področja, s področja dela s ključnimi kupci, finančne analize podjetij, zavarovanja bančnih naložb, pogajanj, projektnega financiranja, integracije Slovenije v Evropsko unijo, mednarodnih standardov računovodskega poročanja, davčne zakonodaje, plačilnih sistemov, javnih naročil idr.). V letu 2007 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 53 zaposlenih, kar predstavlja 79 odstotni delež zaposlenih. Projektno delo Tudi v letu 2007 so v banki potekali različni projekti, kot npr. projekt Basel II, projekt SWIFT, projekt Popis in optimizacija poslovnih procesov, projekt Podatkovno skladišče, projekt Rezervna lokacija in drugi. Posebna pozornost je bila namenjena projektu Popis in optimizacija poslovnih procesov. Zaradi hitrega razvoja družbe v preteklih 15-ih letih, tako z vidika obsega storitev in poslov kot organizacijskega vidika, ter statusnih (predvsem preoblikovanje v banko) in posledično organizacijskih sprememb, je bilo ocenjeno, da je smiselno pregledati in po potrebi optimizirati poslovne procese ter na ta način prispevati k še večji učinkovitosti družbe, tako z njenega procesnega vidika, informacijske podpore, obvladovanja tveganj, notranjih kontrol in podobnega. Projektno delo je tudi posebej nagrajevano in predstavlja osnovo za doseganje razvoja posameznikov in teamskega dela oziroma sodelovanja. Letno poročilo SID banka - 2007 42 Zaposlovanje - struktura in trendi Zaposlovanje je tudi v letu 2007 potekalo v skladu s sprejeto poslovno politiko in načrtom zaposlovanja. Na novo je bilo zaposlenih 8 sodelavcev. Konec leta 2007 je imela SID banka 69 zaposlenih (47 žensk in 22 moških), povprečno število zaposlenih je bilo v tem letu 67. • Izobrazbena struktura zaposlenih 31.12.2007 stopnja izobrazbe delež srednješolska izobrazba 17% višješolska izobrazba 9% visokošolska izobrazba 64% magisterij 9% doktorat 1% skupaj 100% • Starostna struktura zaposlenih 31.12.2007 starost delež 21 - 30 let 28% 31 - 40 let 33% 41 - 50 let 30% 51 - 60 let 9% skupaj 100% Stroški dela Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji. SID banka je zaposlenim tudi v letu 2007 v skladu s pokojninskim načrtom plačevala del premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, prav tako pa tudi premijo za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Notranje komuniciranje V družbi so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi prek interne elektronske pošte, ter v letu 2007 prvič izdanega internega glasila Cekin in dostopa do obsežnega števila baz podatkov (na primer zabeležke poslovnih dogodkov, zapisniki in sklepi organov družbe, baze pravilnikov in drugih aktov, strokovna knjižnica, opisi postopkov dela, predlogi in ideje ipd.). Letno poročilo SID banka - 2007 43 6.11. Notranja revizija Služba za notranjo revizijo je skladno z zahtevami Zakona o bančništvu organizirana kot štabna služba neposredno pod upravo banke ter kadrovsko ustrezno postavljena. V notranji reviziji sta zaposleni dve osebi, in sicer direktor službe za notranjo revizijo, ki ima strokovni naziv pooblaščeni revizor in notranja revizorka, ki ima strokovni naziv revizor. Notranja revizija je v letu 2007 opravljala aktivnosti dajanja zagotovil ter svetovalne aktivnosti skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel notranjega revidiranja, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter relevantnimi določili Zakona o bančništvu. Cilji notranjega revidiranja - z neodvisnim in nepristranskim dajanjem zagotovil in svetovanjem spodbuditi premišljen in urejen način vrednotenja ter izboljševanja uspešnosti ravnanja s tveganji in s tem pomagati banki pri uresničevanju ciljev: • urejeno, gospodarno, učinkovito, in uspešno poslovanje ter razvijanje, ustvarjanje in prodajanje kakovostnih finančnih produktov, • varovanje sredstev pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab, slabega gospodarjenja, napak in poneverb ter drugih nepravilnosti, • poslovanje v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi ter notranjimi pravili banke in navodili poslovodstva, • razvijanje in ohranjanje zanesljivih računovodskih in drugih podatkov ter informacij, resnično in pošteno prikazovanje teh podatkov in informacij v poročilih, so bili v SID banki doseženi z aktivnostmi Službe za notranjo revizijo opravljenimi tako v nadzornem kot svetovalnem delu. Služba za notranjo revizijo je v letu 2007 notranje revizijske preglede kot redne naloge opredelila na osnovi principov ocene tveganosti po posameznih organizacijskih enotah oz. poslovnih funkcijah.Tako je Služba za notranjo revizijo v poslovnem letu 2007 opravila notranje revizijske preglede na področju informacijske tehnologije, računovodstva, pranja denarja, plačilnega prometa, upravljanja s kreditnimi tveganji, dolgoročnega zadolževanja, poročanja Banki Slovenije, ob tem pa še preglede o izvajanju pomembnejših projektov (prehod na EVRO, Basel II) ter preglede letnih poročil ter računovodskih izkazov odvisnih družb. V svetovalnem delu svojih aktivnosti je Služba za notranjo revizijo opravljala podporo drugim poslovnim ter strokovnim področjem dela v SID banki. Najpomembnejše v letu 2007 so bile: • sodelovanje z zunanjim revizorjem pri organizaciji zaključne faze revizije letnega poročila za leto 2006 ter predhodne revizije za leto 2007, pri usklajevanju Dodatka k letnemu poročilu za leto 2006, posebnega mnenja za vire pridobljene s poroštvom RS za leto 2006 ter pisma poslovodstvu, • svetovanje na področju računovodstva (spremembe pravilnika o računovodstvu, uvajanje aplikacije za podporo spremljavi poslov z vrednostmi papirji), • sodelovanje pri uvajanju novih produktov, • svetovanje pri pripravi navodil za poročanje družb v Skupini SID banka, • analiza poslovanja družbe PRO KOLEKT, • sodelovanje pri projektih Basel II, SWIFT, Podatkovno skladišče, • v okviru aktivnosti, opravljenih pri projektu Popis in optimizacija poslovnih procesov je Služba za notranjo revizijo v sodelovanju s Službo za informacijsko zaščito pripravila predlog vzpostavitvenega dokumenta projekta, popisala proces Notranje revidiranje ter s Službo za informacijsko zaščito začela s presojo kakovosti izdelkov projekta, • Služba za notranjo revizijo je aktivno in v znatni meri sodelovala pri izdelavi metodologije za ocenjevanje profila tveganosti banke in sami oceni profila tveganosti, kasneje uporabljene pri implementaciji zahtev Basel II ter planiranja nalog Službe za notranjo revizijo za poslovno leto 2008. Notranja revizija je v letu 2007 opravila 17 pregledov. O vsakem opravljenem pregledu je sproti poročala upravi. Vsa priporočila notranje revizije so bila s strani uprave sprejeta. Notranja revizija je pripravila tudi trimesečna poročila in letno poročilo o delu notranje revizije. Vsa poročila so bila obravnavana na rednih sejah uprave in nadzornega sveta banke. Letno poročilo SID banka - 2007 44 7. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2007 7.1. Finančni pregled poslovanja Skupine SID banka V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banke sta vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina PRO KOLEKT zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka ni vključena v konsolidacijo. • Povzetek konsolidiranega izkaza poslovnega izida zneski v tisoč EUR 2005 2006 2007 Čiste obresti 9.393 10.434 13.021 Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov 4.165 4.899 6.793 Čisti neobrestni prihodki 4.161 4.416 6.600 Stroški dela, splošni in administrativni stroški (6.879) (9.185) (10.036) Amortizacija (470) (537) (746) Oslabitve in rezervacije 2.075 (1.637) (7.382) - v tem zavarovalno tehnične rezervacije (1.236) (1.745) (2.803) Dobiček pred obdavčitvijo 12.445 8.390 8.250 Davek iz dohodka pravnih oseb (3.154) (1.480) (1.514) Cisti dobiček 9.291 6.910 6.736 Dobiček pred obdavčitvijo Skupine SID banka je v letu 2007 8,2 milijona EUR. Čiste obresti so znašale 13,0 milijona EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 24,8 odstotka. Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov so se v letu 2007 povečali za 38,7 odstotka in so znašali 6,8 milijona EUR. Neobrestni prihodki vključujejo predvsem opravnine iz poslov kreditiranja in izdaje garancij, poslov faktoringa in zakladniških poslov ter prihodke iz nadomestila, ki ga SID banka zaračunava državi skladno s Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. Čisti neobrestni prihodki so znašali 6,6 milijona EUR in so za 49,5 odstotka višji od prihodkov v letu 2006. Operativni stroški so v letu 2007 znašali 10,8 milijona EUR in so bili v primerjavi z letom 2006 višji za 10,9 odstotka predvsem zaradi višjih stroškov dela ob povečanem števila zaposlenih. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal iz 1,19 odstotka v letu 2006 na 0,91 odstotka v letu 2007. • Povzetek konsolidirane bilance stanja zneski v tisoč EUR 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2007 Vloge bank 0 0 22.637 Vloge nebančnega sektorja 0 43 32.878 Krediti bank 545.446 780.597 1.211.554 Krediti nebančnega sektorja 9.589 5.893 0 Dolžniški vrednostni papirji 0 0 7.898 Rezervacije 17.504 21.610 26.956 - v tem zavarovalno tehnične rezervacije 13.604 18.322 23.803 Druge obveznosti 10.525 9.486 7.521 Kapital 114.392 119.702 127.590 Skupaj pasiva 697.457 937.331 1.437.034 Varnostne rezerve 93.131 102.704 107.278 PIO 0 1.461 5.395 Po stanju na dan 31.12.2007 je znašala konsolidirana bilančna vsota Skupine SID banka 1,4 milijarde EUR in je bila za 53,3 odstotka višja kot po stanju 31.12.2006. Krediti bank so se povečali za 55,2 odstotka in so znašali konec leta 1,2 milijarde EUR oziroma 84,3 odstotka pasive. Kapital Skupine SID banka je znašal 127,6 milijona EUR in se je predvsem z ustvarjenim čistim dobičkom v letu 2007 povečal za 6,6 odstotka. Kapital je predstavljal 8,9 odstotka, po stanju 31.12.2006 pa 12,8 odstotka pasive. Letno poročilo SID banka - 2007 45 zneski v tisoč EUR 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2007 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 45.043 54.620 63.034 Krediti bankam 457.612 603.855 922.927 Krediti nebančnemu sektorju 179.598 256.559 423.099 Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva 3.948 6.697 6.806 Dolgoročne naložbe v kapital družb v Skupini SID banka 9 29 419 Druge terjatve 11.247 15.571 20.749 - v tem pozavarovalne pogodbe 10.307 14.252 17.570 Skupaj aktiva 697.457 937.331 1.437.034 Varnostne rezerve 93.131 102.704 107.278 PIO 0 1.461 5.395 Rast bilančne vsote je bila tudi v letu 2007 odraz intenzivne dejavnosti na področju financiranja mednarodnih gospodarskih poslov in rasti dejavnosti faktoringa. Krediti bankam so znašali 922,9 milijona EUR in so se v letu 2007 povečali za 52,8 odstotka. Krediti nebančnemu sektorju so znašali 423,1 milijona EUR in so se povečali za 64,9 odstotka. • Kazalniki poslovanja Skupine SID banka 2005 2006 2007 Kapital: - kapitalska ustreznost* 19,8% 8,6% Profitabilnost: - obrestna marža 1,54% 1,28% 1,10% - marža finančnega posredništva** 2,23% 1,82% 1,65% - donos na aktivo pred obdavčitvijo 2,05% 1,03% 0,70% - donos na kapital pred obdavčitvijo 11,28% 7,17% 6,67% - donos na kapital po obdavčitvi 8,43% 5,90% 5,45% Stroški poslovanja: - operativni stroški/ povprečna aktiva 1,21% 1,19% 0,91% Likvidnost: - likvidna sredstva/kratkoročne vloge do nebančnega sektorja - 0,10% 1,43% - likvidna sredstva/povprečna aktiva - 0,03% 0,01% Število zaposlenih v Skupini SID banka 143 188 241 V navedenem številu so upoštevani tudi vsi zaposleni v Skupini PRVI FAKTOR in CMSR. * Pri izračunu so upoštevane naložbe iz lastnih virov SID banke in naložbe iz virov s poroštvom Republike Slovenije in 50% naložb Skupine PRVI FAKTOR. ** V izračunu niso upoštevani prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. • Zaposleni v Skupini SID banka Število zaposlenih v Skupini SID banka na dan 31.12.2007: Družba Število SID banka 69 PKZ 40 Skupina PRO KOLEKT 15 Skupina PRVI FAKTOR 108 CMSR 9 Skupaj 241 Skupina PRO KOLEKT je imela po stanju konec leta 2007 skupaj 15 zaposlenih, od tega 7 v družbi v Ljubljani, 3 v Zagrebu in po enega zaposlenega v ostalih družbah skupine. Skupina PRVI FAKTOR je imela skupaj 108 zaposlenih, od tega 35 v družbi v Ljubljani, 39 v Zagrebu, 25 v Beogradu in 9 v Sarajevu. Od skupaj 241 zaposlenih v Skupini SID banka ima 21% zaposlenih srednješolsko izobrazbo, 12% višješolsko izobrazbo, 62% visokošolsko izobrazbo, 4% zaposlenih ima magisterij in 1% doktorat. _ 46 Letno poročilo SID banka - 2007 7.2. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana V letu 2007 je PKZ ponovno uspela znatno povečati obseg zavarovanih poslov in premije. Družba je tudi s finančnega vidika uspešno zaključila leto 2007. Obseg kratkoročnih terjatev, ki jih je v letu 2007 zavarovala PKZ, je znašal 4,7 milijarde EUR in je bil za 25 odstotkov višji od realiziranega obsega zavarovanih poslov v letu 2006. Obračunane kosmate premije so znašale 14,1 milijona EUR in so se v primerjavi z letom 2006 povečale za 25 odstotkov. K takšnemu povečanju je doprineslo tako povečanje obsega zavarovanih poslov pri obstoječih zavarovancih (kar je tudi posledica rasti bruto družbenega proizvoda in izvoza), kot tudi pridobitev novih zavarovancev v letu 2007. Plačane škode so znašale 4,2 milijona EUR, kar predstavlja 30 odstotkov obračunanih premij. Prejetih regresov (ki so bili plačani PKZ) je bilo za 0,8 milijona EUR (enako v letu 2006), kar predstavlja 18 odstotkov plačanih škod. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb so znašale 23,8 milijona EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 30 odstotkov. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb po upoštevanju deležev pozavarovateljev so se v primerjavi z letom 2006 povečale za 39 odstotkov, razlika v stopnji rasti je posledica spremembe pozavarovalnega programa v letu 2007, ko se je lastni delež družbe povečal. Po prehodu na MSRP izravnalne rezervacije, ki so prej predstavljale del zavarovalno tehničnih rezervacij (sedaj poimenovanih obveznosti iz zavarovalnih pogodb), ne predstavljajo več postavke obveznosti, ampak posebno postavko v kapitalu imenovano rezerve za izravnavo kreditnih tveganj. Ustvarjeni kosmati dobiček je znašal 1,9 milijona EUR (2006 1,4 milijona EUR), ob upoštevanju sprememb obveznih rezerv za izravnavo kreditnih tveganj v kapitalu in njihovih davčnih učinkov je znašal čisti dobiček poslovnega leta 1,8 milijona EUR (2006 1,9 milijona EUR). Kapital po stanju konec leta je znašal 18,7 milijona EUR, od tega rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 9,5 milijona EUR (2006 kapital 18,4 milijona EUR, rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 10,0 milijona EUR). PKZ bo tudi v letu 2008 nadaljevala z izvajanjem zavarovanj izvoznih in domačih terjatev pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki. Obstoječim zavarovancem bo, s sledenjem njihovi prodaji na domačem in tujih trgih, s skrbnim spremljanjem njihovih kupcev in hitrim reševanjem škodnih zahtevkov, nudila kakovostno podporo pri obvladovanju tveganj. Aktivno bo iskala nove zavarovance in jim svoje storitve predstavljala predvsem z obiski in predstavitvami, pa tudi s podajanjem informacij po telefonu, pisno in preko interneta. PKZ ocenjuje, da se bo recesija v Združenih državah Amerike in njen vpliv na preostali svet ter zaostrena situacija v Srbiji/Kosovu na poslovanje PKZ v letu 2008 odrazila v dveh nasprotujočih se smereh. Po eni strani bo vplivala na pogostnost škodnih primerov in posledično na škodne rezultate ter tudi na možnosti rasti obsega slovenskega izvoza/družbenega bruto produkta, po drugi strani pa večja negotovost povečuje povpraševanje po vseh vrstah zaščite pred tveganji, tudi po kreditnih zavarovanjih. Zavarovanost (delež zavarovanja v bruto družbenem proizvodu) v Sloveniji v tistem delu zavarovalne vrste kreditnih zavarovanj, ki jih krije PKZ, že presegla evropsko povprečje. PKZ bo zato morala v nadaljnjo rast obsega poslovanja vložiti še več napora. Sprememba zavarovalniške zakonodaje (v letu 2006) je PKZ omogočila tudi sklepanje indirektnih zavarovalnih poslov, kar je PKZ v letu 2007 omogočilo zagotoviti prisotnost na trgih bivše Jugoslavije, kjer ima zaradi dobrega poznavanja rizikov več konkurenčnih prednosti in kamor se namerava usmerjati tudi v bodoče. Skupaj z drugimi družbami v Skupini SID banka bo PKZ na ta način zagotovila prisotnost in rast na teh trgih. PKZ bo stalno preverjala tržne možnosti za nove in dopolnjene oblike produktov kreditnih zavarovanj, v to bo usmerjala tudi svoja prizadevanja na področju raziskav in razvoja. Svojo trenutno informacijsko podporo bo nadgradila predvsem z dopolnitvijo podpore za on-line poslovanje z zavarovanci (PKZ-Net) ter z razvojem aplikacij, ki bodo omogočile dodatne analize. PKZ je izvajanje nekaterih aktivnosti zaradi zagotavljanja racionalnosti poslovanja s pogodbami o izločenih poslih prenesla na SID banko. Poslovanje PKZ ostaja tudi s poslovnega vidika močno vpeto v dejavnost skupine SID banka, s čimer bodo doseženi sinergijski učinki dopolnjujočih se dejavnosti. 7.3. Skupina PRO KOLEKT Poslovanje PRO KOLEKT, Ljubljana je bilo v letu 2007 usmerjeno tako v nadaljno rast obsega poslovanja kot tudi v širjenje mreže lastnih hčerinskih družb na ozemlje bivše Jugoslavije. Družba je v treh letih svojega delovanja organizirala mrežo izterjevalskih agencij v več kot 100 državah. V letu 2007 je družba v izterjavo prevzela 483 primerov v skupni vrednosti 14,2 milijona EUR in uspešno zaključila 243 primerov v skupni vrednosti 4,2 milijona EUR (2,2 milijona EUR v letu 2006). V letu 2007 je družba pridobila tudi nekaj novih tujih naročnikov. Med pomembnejšimi sta Atradius in Intrum Justitia. Tako sedaj tujina predstavlja že 38 odstotkov vseh naročil. V prihodnosti pričakuje zlasti večje povpraševanje po storitvah izterjav iz tujine od izterjevalskih agencij, s katerimi že sodeluje, pa tudi od kreditnih zavarovalnic članic Bernske Unije. V letu 2007 je PRO KOLEKT, Ljubljana realiziral prihodke iz poslovanja v višini 346,6 tisoč EUR. Družba je zaključila poslovno leto z izgubo 144,2 tisoč EUR. Vzrok za nastalo izgubo je vsekakor hitro širjenje oz. ustanavljanje mreže hčerinskih družb na območju JV Evrope in s tem povezani visoki zagonski stroški ustanavljanja novih družb. _ 47 Letno poročilo SID banka - 2007 Skupina PRO KOLEKT je kljub temu, da so tri nove hčerinske družbe začele poslovati v drugi polovici leta 2007, uspela tako v izterjavo v letu 2007 pridobiti 1.029 primerov izterjav (8 odstotkov nad planom) v skupni vrednosti 25,5 milijona EUR (13 odstotkov nad planom); uspešno je Skupina zaključila 508 primerov (27 odstotkov nad planom) v skupni vrednosti 5,2 milijona EUR (16 odstotkov nad planom). PRO KOLEKT, Ljubljana načrtuje širjenje svoje dejavnosti tudi v letu 2008. V skladu z akcijskim projektom širitve Skupine PRO KOLEKT na trge JV Evrope, ki je bil izdelan na osnovi usmeritev iz akcijske strategije Slovenske izvozne družbe d.d. oz. SID banke za obdobje 2006-2010, je družba ustanovila hčerinske družbe na Hrvaškem, Makedoniji, Srbiji, BIH, Romuniji in Bolgariji. Na Madžarskem in na Kosovu je podpisala zastopniške pogodbe, do sredine leta 2008 pa bo podpisala zastopniške pogodbe še v Črni Gori in v Albaniji. S tem se je realizirala strateška usmeritev, da z mrežo hčerinskih družb pokrije območje JV Evrope, kjer se odvija 76 odstotkov vseh izterjav, ki jih izvaja PRO KOLEKT. V planu za leto 2008 Skupina PRO KOLEKT načrtuje, da bo v izterjavo pridobila 2.166 novih primerov izterjav v skupni vrednosti 35 milijonov EUR. Skupaj bo Skupina realizirala okrog 1 milijon EUR prihodka. 7.4. Skupina PRVI FAKTOR Skupina PRVI FAKTOR je tudi v letu 2007 nadaljevala z intenzivno rastjo obsega poslovanja in odkupila za 802,7 milijona EUR terjatev, kar je 60 odstotka več kot v letu 2006, od tega je PRVI FAKTOR, Zagreb odkupil 348,4 milijona EUR terjatev, PRVI FAKTOR, Ljubljana 249,8 milijona EUR, PRVI FAKTOR, Beograd 175,1 milijona EUR in PRVI FAKTOR Sarajevo 29,4 milijona EUR terjatev. Skoraj 70 odstotkov prometa Skupine PRVI FAKTOR je bilo ustvarjenega v odvisnih družbah, pri poslovnem izidu pa je delež odvisnih družb še višji. Skupina PRVI FAKTOR financira večino terjatev nastalih na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v državi. V strukturi je tako v preteklem letu predstavljal domači faktoring 85,7 odstotka, izvozni 8,2 odstotka ter uvozni faktoring 6,1 odstotka. Preko mreže faktorinških združenj (Factors Chain International in International Factors Group), katerih član je, pa je bilo opravljenega za 26,5 milijona EUR prometa (zavarovanje in financiranje izvozno - uvoznih terjatev) oz. 3,3 odstotka celotnega prometa. Odraz povečanja rasti obsega poslovanja je tudi rast bilančne vsote na konsolidirani ravni, ki je 31.12.2007 znašala 325,0 milijona EUR in je bila za 56,6 odstotka višja kot 31.12.2006. Po bilančni vsoti je največje podjetje Skupine PRVI FAKTOR podjetje PRVI FAKTOR, Zagreb, katerega bilančna vsota je konec preteklega leta znašala 159,0 milijona EUR. Rast v obsegu poslovanja se odraža tudi v ugodnih poslovnih rezultatih. Ustvarjeni čisti dobiček Skupine PRVI FAKTOR je znašal 6,2 milijona EUR in je 2,7-krat višji od dobička v letu 2006. Najvišji čisti dobiček v višini 4,4 milijona EUR je ustvaril PRVI FAKTOR, Beograd. Bilančna vsota družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana je konec leta znašala 123,8 milijona EUR in se je v letu 2007 povečala za 84,2 odstotka. Družba je v letu 2007 ustvarila čisti dobiček v višini 1,7 milijona EUR (v letu 2006 185 tisoč EUR). Cilji Skupine PRVI FAKTOR v letu 2008 so bolj umirjena rast in utrjevanje tržnega položaja pri obstoječih družbah. Skupina PRVI FAKTOR načrtuje obseg odkupljenih terjatev v višini 898 milijonov EUR ter dobiček pred davki v višini 4,9 milijona EUR. Posebno pozornost bo Skupina PRVI FAKTOR namenila vpeljavi informacijske podpore za večino podpornih in upravljavskih procesov. 7.5. CMSR V letu 2007 je CMSR izpolnil ključne naloge kot so tesnejše sodelovanje z novo ustanoviteljico SID banko, širjenje obstoječih dejavnosti ter institucionalna priprava na izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja v skladu z javnim pooblastilom Vlade Republike Slovenije na podlagi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju. CMSR je utrdil svoj položaj strokovne raziskovalne institucije, kar priznavajo tako stalni kot novi partnerji, ki nadaljujejo in nadgrajujejo sodelovanje. Prvi koraki nudenja bilateralne razvojne pomoči, kar je CMSR v imenu RS izvajal v letu 2007, so opozorili na široko potrebo po donacijah RS za razvojne projekte v državah partnericah. Projektni cikel tega posla znaša od prvega stika do podpisa pogodbe vsaj pol leta, zato vsa razpoložljiva sredstva niso bila alocirana (12 odstotkov preostalih sredstev načrtuje CMSR realizirati v letu 2008). Realizirani so bili 3 projekti v skupnem znesku donacij 1,3 milijona EUR. Neposredno je bilo z razpoložljivimi donacijami v letu 2007 slovenskim podjetjem zagotovljenih vsaj za 5 milijonov EUR poslov v državah prejemnicah razvojne pomoči. Sektorji in partnerji, ki so bili podprti s slovensko donacijo, so bili izbrani tako, da slovenskim izvajalcem odpirajo v tem trenutku sicer neizmerljive, vsekakor pa potencialno ogromne poslovne priložnosti, saj so bili s temi projekti postavljeni standardi (tako tehnični kot kakovostni), ki bodo ob ustrezni poslovni politiki slovenskih izvajalcev zagotavljali dolgoročno prisotnost teh podjetij na partnerskih trgih. _ 48 Letno poročilo SID banka - 2007 CMSR je nadaljeval dolgoletno uspešno sodelovanje s SID banko, obseg sodelovanja na podlagi sklenjene pogodbe se je v letu 2007 povečal zaradi večjega števila držav, za katere pripravlja CMSR county-risk ocene. Tudi v letu 2007 je bil CMSR izbran za izvajalca obnove vsebin v internetnem portalu Izvozno okno Javne agencije za podjetništvo in tuje naložbe - JAPTI. Vrednost razpisanih sredstev je bila v primerjavi s preteklim letom bistveno nižja (za 38,4 odstotka), kar je posledica zmanjšanja proračunskih sredstev, namenjenih temu projektu. Z Ministrstvom za zunanje zadeve je CMSR realiziral projekt ocene življenjskih stroškov v tujini, ki je bil v letu 2006 zaradi finančnih razlogov zamrznjen. Na področju publicistike se je v letu 2007 nadaljevalo izdajanje revije Mednarodno poslovno pravo. Konec leta je bila pripravljena za tisk (in v začetku leta 2008 tudi natiskana) publikacija Doing Business in Slovenia, ki nudijo celostno informacijo o slovenskem poslovnem okolju v angleškem jeziku. Publikacija je bila v elektronski obliki objavljena januarja 2007 na FDI.net, portalu Svetovne banke. Za delovanje v letu 2007 CMSR ni dobil proračunskih sredstev, prihodke je ustvarjal zgolj z lastno dejavnostjo. Ustvarjeni presežek prihodkov je znašal 4,5 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2007 49 8. Priloge 8.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2007 Nadzorni svet • mag. Stanislava Zadravec Caprirolo - predsednica Ministrstvo za finance • mag. Helena Kamnar - namestnica predsednice Univerza v Ljubljani • Stanislav Berlec Ministrstvo za finance • mag. Jožko Čuk • Ivan Govše Ministrstvo za gospodarstvo • dr. Marko Jaklič Ekonomska Fakulteta, Univerza v Ljubljani • dr. Robert Kokalj Ministrstvo za zunanje zadeve Komisija za pospeševanje mednarodne menjave • mag. Sabina Koleša - predsednica Ministrstvo za gospodarstvo • mag. Janko Burgar - namestnik predsednice Ministrstvo za gospodarstvo • dr. Robert Kokalj Ministrstvo za zunanje zadeve • Janez Krevs Banka Slovenije • Monika Pintar Mesarič Ministrstvo za finance • mag. Cveto Stantič Gospodarska zbornica Slovenije Uprava • mag. Sibil Svilan, predsednik • Jožef Bradeško, član Letno poročilo SID banka - 2007 50 8.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2007 Letno poročilo SID banka - 2007 51 II. Posamični računovodski izkazi SID banke Vsebina Stran Izjava uprave o posamičnih računovodskih izkazih SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana 53 Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih 54 1. Posamična bilanca stanja na dan 31. decembra 2007 56 2. Posamični izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2007 57 3. Posamični izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2007 58 4. Posamični izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2007 59 5. Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom 61 6. Razkritja 90 7. Priloge 94 8. Poročilo neodvisnega revizorja za potrebe poročanja Banki Slovenije v skladu s Sklepom o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic 97 Letno poročilo SID banka - 2007 52 Izjava uprave o posamičnih računovodskih izkazih SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana Uprava na dan 10.3.2008 potrjuje računovodske izkaze SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana za leto, končano na dan 31. december 2007. Posamični računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana, zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Iz tega razloga je bila pri pripravi računovodskih izkazov upravičeno uporabljena predpostavka o nadaljnjem poslovanju. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, - vsakršna materialna odstopanja od uporabljenih računovodskih standardov ustrezno razkrita in pojasnjena, - računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju Skupine SID banka, razen če ni utemeljeno predvidevati o prenehanju poslovanja. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana in mora torej opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Jožef Bradeško član uprave predsednik uprave Letno poročilo SID banka - 2007 53 DELOITTE REVIZIJA d.0.0. Dunajska cesta 9 100D Ljubijana Slovenija Te!: +3S6 1 30 72 SOD faks; +386 1 30 72 900 wvvw.deloitte;si POROČILO NEODVISNEGA REViZOltJA Lastnikom S ID - Slovenske izvozne in razvojne banke, (1. d., Ljubljana Poročilo o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene posamične računovodske izkaze STB - Slovenske izvorne in razvojne banke, ¿d., Ljubljana (v nadaljevanju "Banka"), ki vključujejo bilanco stanja na dan 31. decembra 2007, izkaz poslovnega i si da, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev iti druge pojasnjevalne opombe. Odgovornost za računovodske izkaze Poslovodstvo hanke je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU. Ta odgovornost vključuje: vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah. Revizorjeva odgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teli računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih, izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh Iveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov banke, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa; da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontrol i janja banke. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov. Veijamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadosma in ustrezni podlaga za naše revizijsko mnenje. Deloitte Letno poročilo SID banka - 2007 54 Mnenje Po našem mnenju so posamični računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja Banke na dan 31, decembra 2007 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU. Ne da bi izrazili pridržek, opozarjamo na pojasnilo »5.4.2. - Konsolidirani računovodski izkazi skupine SiD banka« k posamičnim računovodskim izkazom, kjer je zapisano, da je Banka obvladujoča družba v skupini Slovenska izvozna in razvojna družba, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju »skupina«) - skupinski računovodski izkazi, pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU, pa so pripravljeni in izkazani posebej. O konsolidiranib računovodskih izkazih skupine po stanju na dan 31.12.2007 smo podali pozitivno mnenje z dnem 24.4.2008 . Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah V skladu s prvim odstavkom, 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) smo pregledali poslovno poročilo Banke. Po našem mnenju je poslovno poročilo usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi. DKLOITTK REVIZIJA d.o.o. Andreja Bajuk Mušič Pooblaščena revizorka Yun Sidorovich Preds 1 Ljubljana, 24.apnl 2008 oitte. DELOITTE REVIZIJAD.O,O. Ljubljana, Slovenija 1 55 Letno poročilo SID banka - 2007 1. Posamična bilanca stanja na dan 31.12.2007 v tisoč EUR Pojasnilo 31.12.2007 31.12.2006 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 5.5.1. 298 0 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 5.5.2. 129 157 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 5.5.3. 40.728 35.411 Krediti 5.5.4. 1.192.496 758.517 - krediti bankam 915.674 594.174 - krediti strankam, ki niso banke 276.822 164.343 Opredmetena osnovna sredstva 5.5.5. 5.091 5.152 Neopredmetena sredstva 5.5.6. 600 609 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 5.5.7. 7.712 6.322 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 5.5.8. 1.373 55 - terjatve za davek od dobička 1.229 0 - terjatve za odloženi davek 144 55 Druga sredstva 5.5.9. 290 254 SKUPAJ SREDSTVA SID BANKE 1.248.717 806.477 NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 5.5.10. 107.278 102.704 NALOŽBE PIO 5.5.11. 5.395 1.461 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 5.5.12. 5.5.13. 186 1.137.069 163 694.395 - vloge bank 26.205 0 - vloge strank, ki niso banke 32.880 43 - krediti bank 1.069.125 694.352 - dolžniški vrednostni papirji 8.859 0 Rezervacije 5.5.14. 883 1.742 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 5.5.15. 2.190 2.558 - obveznosti za davek 2.163 2.521 - obveznosti za odložene davke 27 37 Druge obveznosti 5.5.16. 835 3.221 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.141.163 702.079 Osnovni kapital 5.5.17. 89.600 38.906 Kapitalske rezerve 5.5.18. 1.139 27.631 Presežek iz prevrednotenja 5.5.19. (331) 130 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 5.5.20. 17.566 38.747 Lastne delnice 5.5.21. (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 904 308 SKUPAJ KAPITAL 107.554 104.398 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL SID BANKE 1.248.717 806.477 OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV 5.5.23. 107.278 102.704 OBVEZNOSTI PIO 5.5.24. 5.395 1.461 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del posamičnih računovodskih izkazov Letno poročilo SID banka - 2007 56 2. Posamični izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2007 v tisoč EUR_Pojasnilo_2007_2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 47.547 27.333 Odhodki za obresti in podobni odhodki (38.810) (19.834) Čiste obresti 5.6.1. 8.737 7.499 Prihodki iz dividend 5.6.2. 1.031 33 Prihodki iz opravnin (provizij) 566 335 Odhodki za opravnine (provizije) (101) (83) Čiste opravnine (provizije) 5.6.3. 465 252 Realizirani dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 5.6.4. (17) (33) Čisti dobiček / izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 5.6.5. 20 130 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 5.6.6. (258) (482) Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 0 (6) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 5.6.7. 2.593 2.627 Administrativni stroški 5.6.8. (5.240) (4.767) Amortizacija 5.6.9. (562) (432) Rezervacije 5.6.10. 709 1.216 Oslabitve 5.6.11. (3.387) (2.575) Dobiček iz rednega poslovanja 4.091 3.462 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 5.6.12. (451) (884) Odloženi davki (24) (21) Čisti dobiček iz rednega poslovanja_3.616_2.557 Čisti dobiček poslovnega leta_3.616_2.557 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del posamičnih računovodskih izkazov Letno poročilo SID banka - 2007 57 3. Posamični izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2007 v tisoč EUR 2007 2006 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 4.091 3.462 Amortizacija 562 432 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev (42) (13) Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik 258 482 Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 0 6 Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja (1.031) 33 Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega davka) (416) 227 Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo (709) (1.216) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 2.713 3.413 b) (Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (468.582) (145.304) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 18 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (5.317) (8.564) Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (463.244) (136.866) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (39) 126 c) Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 437.828 172.037 Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 23 (166) Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 440.350 174.682 Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (2.545) (2.479) č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (28.041) 30.146 d) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (2.007) (3.440) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) (30.048) 26.706 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 1.276 270 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 1 66 Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 244 204 Drugi prejemki iz naložbenja 1.031 0 b) Izdatki pri naložbenju (2.085) (3.252) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (366) (2.990) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (329) (242) (Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) (1.390) (20) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 3.361 3.522 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Izdatki pri financiranju 0 (1.324) (Izplačila za nakup lastnih delnic) 0 (1.324) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) 0 1.324 D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (67) 0 F. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) (26.687) 31.552 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 39.339 7.787 H. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F+G) 12.585 39.339 3.1. Denarni ustrezniki 31.12.2007 31.12.2006 Denarna sredstva na poslovnem računu 63 56 Vloge bankam, od tega: - NLB d.d. 648 17.160 - Probanka d.d. 1.101 10.516 - Unicredit banka Slovenija d.d. 3.722 0 - Factor banka d.d. 0 5.967 - Gorenjska banka d.d. 0 5.640 - Volksbank d.d. 7.051 0 Skupaj 12.585 39.339 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del posamičnih računovodskih izkazov Letno poročilo SID banka - 2007 58 4. Posamični izkaz gibanja kapitala Za poslovno leto 2007 Presežek Rezerve Osnovni Kapitalske iz iz Zadržani Lastne Čisti Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve prevredn. dobička dobiček delnice dobiček kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2007) 38.906 27.631 130 21.439 17.308 (1.324) 308 104.398 Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 (461) 0 0 0 0 (461) Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu - presežku iz prevrednotenja 0 0 (461) 0 0 0 0 (461) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) 0 0 0 308 0 0 3.308 3.616 Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta pripoznan v kapitalu 0 0 (461) 308 0 0 3.308 3.155 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 2.712 0 0 (2.712) 0 Dokapitalizacija iz obstoječih sestavin kapitala 50.694 (26.492) 0 (6.893) (17.308) 0 0 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2007) 89.600 1.139 (331) 17.566 0 (1.324) 904 107.554 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 904 Za poslovno leto 2006 Presežek Rezerve Osnovni Kapitalske iz iz Zadržani Lastne Čisti Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve prevredn. dobička dobiček delnice dobiček kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2006) 38.906 27.631 220 17.478 17.308 0 1.711 103.254 Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 (90) 0 0 0 0 (90) Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu - presežku iz prevrednotenja 0 0 (90) 0 0 0 0 (90) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) 0 0 0 0 0 0 2.557 2.557 Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta pripoznan v kapitalu 0 0 (90) 0 0 0 2.557 2.467 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 (1.324) 0 (1.324) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 3.960 0 0 (3.960) 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2006) 38.906 27.631 130 21.438 17.308 (1.324) 308 104.397 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 17.616 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del posamičnih računovodskih izkazov Letno poročilo SID banka - 2007 59 Bilančni dobiček v tisoč EUR 2007 2006 Čisti dobiček poslovnega leta 3.616 2.557 Del čistega dobička za oblikovanje rezerv za lastne deleže 0 (1.324) Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv (1.808) (616) Čisti dobiček za oblikovanje drugih rezerv iz dobička (904) (308) Prenos v zadržani dobiček 0 0 Nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta 904 309 Zadržani dobiček 0 17.308 Bilančni dobiček 904 17.617 Uprava je ob sestavi letnega poročila iz čistega dobička, ki je znašal 3.616 tisoč EUR oblikovala v skladu s 1. odstavkom 230. člena ZGD-1 statutarne rezerve v višini 1.808 tisoč EUR. Po sklepu nadzornega sveta so bile v skladu s 3. odstavkom 230. člena ZGD-1 oblikovane druge rezerve iz dobička v višini 904 tisoč EUR. Bilančni dobiček na dan 31.12.2007 znaša 904 tisoč EUR in vključuje neporabljeni dobiček leta 2007. Uprava in nadzorni svet predlagata skupščini delničarjev SID banke, da se bilančni dobiček za leto 2007 v skupni višini 904 tisoč EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Letno poročilo SID banka - 2007 60 5. Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom V točkah 1. - 4. tega poročila so predstavljeni bilanca stanja na dan 31.12.2007, izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2007, izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2007 in izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2007 Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana (posamični izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31.12.2006 oz. za poslovno leto 2006. Dodatna pojasnila k predstavljenim posameznim izkazom: • v točki 1 in PRILOGI 1 je predstavljena posamična bilanca stanja, ki vključuje obveznosti in naložbe iz lastnih virov in virov s poroštvom RS (poslovanje za lastni račun), • v točki 2 in PRILOGI 2 je predstavljen posamični izkaz poslovnega izida za lastni račun, • v točki 3 je predstavljen posamični izkaz denarnih tokov za lastni račun. Posamični računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč EUR. Sredstva in obveznosti nominirana v tuji valuti so preračunana v evrsko protivrednost po srednjem tečaju Evropske centralne banke na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki nominirani v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju Evropske centralne banke na datum nastanka poslovnega dogodka oziroma evidentiranja. 5.1. Osnovni podatki SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali SID) ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 89.600 tisoč EUR in je razdeljen na 932.354 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v večih izdajah. Večinski delničar banke je Republika Slovenija (91,15%), poleg nje pa so delničarji SID banke še banke, zavarovalnice, Gospodarska zbornica Slovenije ter številna druga slovenska podjetja (31.12.2007 je imela SID banka 85 delničarjev). SID banka za lasten račun opravlja predvsem naslednje dejavnosti: • financira pripravo na mednarodne gospodarske posle in mednarodne gospodarske posle oziroma mednarodno gospodarsko sodelovanje, • izdaja garancije, • sklepa posle z instrumenti denarnega, valutnega in kapitalskega trga ter trga izpeljanih finančnih instrumentov, • izdeluje bonitetne in druge kreditne informacije. V imenu Republike Slovenije SID banka, kot pooblaščena izvozna kreditna agencija (IKA), izvaja: • zavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, • zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, • zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, • program izravnave obresti (PIO) pri financiranju mednarodnih gospodarskih poslov in • druge posle po posebnih pooblastilih. Navedena delitev delovanja SID banke izhaja iz Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP), ki je začel veljati 14.2.2004 in ureja tako pretežni del poslovanja SID banke. Dejavnosti, ki jih SID banka izvaja za lasten račun, financira iz lastnih virov, mednarodne gospodarske posle pa v skladu z ZZFMGP predvsem z zadolževanjem na tujih finančnih trgih v svojem imenu in za svoj račun ter s poroštvom Republike Slovenije. Poslovanje SID banke za lasten račun iz lastnih virov oziroma poslovanje, ki ni zavarovalniško poslovanje in ni predmet urejanja ZZFMGP, je urejeno z bančnimi predpisi. Glede na navedeno so v posamičnih računovodskih izkazih SID banke vključena sredstva in obveznosti oziroma rezultati poslovanja za lasten račun, za poslovanje v imenu Republike Slovenije pa se sestavljajo ločeni posamični računovodski izkazi (več o tem poslovanju v točki 6.3.). Poleg tega banka sestavlja tudi ločene posamične računovodske izkaze za poslovanje iz lastnih virov in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov po ZZFMGP. Na dan 31.12.2007 je imela SID banka 69 zaposlenih (31.12.2006 68 zaposlenih). Po merilih iz 55. člena ZGD-1 je SID banka velika družba. Letno poročilo SID banka - 2007 61 5.2. Računovodske usmeritve Posamični računovodski izkazi SID banke so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela Evropska Unija (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem predpisov Banke Slovenije. Pri pripravi posamičnih računovodskih izkazov so bile uporabljene temeljne računovodske predpostavke: - upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, - upoštevanje časovne neomejenosti delovanja, - upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti EUR in posamičnih cen, ne pa tudi hiperinflacije. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba: - obvezna po standardu ali pojasnilu ali - če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo podlago za merjenje pri pripravljanju posamičnih računovodskih izkazov in druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje posamičnih računovodskih izkazov so naslednje: 5.2.1. Denarna sredstva z denarnimi ustrezniki Denarna sredstva so denar in denarni ustrezniki. Denar so gotovina v blagajni, denar na poslovnih računih pri bankah in denar na poti. Denarna sredstva se ločeno izkazujejo v domači in tuji valuti. V posamični bilanci stanja je gotovina v blagajni in obvezna rezerva sestavni del postavke Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki. Stanje na računih pri bankah in denar na poti pa je del postavke Krediti. V posamičnem izkazu denarnih tokov so kot denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazana posamezna sredstva, katerih rok originalne zapadlosti od dneva nakupa je največ tri mesece: vsa denarna sredstva, depoziti in krediti pri bankah Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 5.2.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju Banka pri poslovanju v svojem imenu in za svoj račun sklepa pogodbe z izvedenimi finančnimi inštrumenti, kateri predstavljajo majhen začetni vložek, v primerjavi z nominalno vrednostjo pogodbe. Izvedeni finančni inštrumenti predstavljajo valutne terminske pogodbe in obrestne zamenjave (forward, swap), predvsem za varovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem, s katerim se dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih. Po začetnem pripoznanju po nabavni - odplačni vrednosti, se izvedeni finančni inštrumenti izkazujejo po pošteni vrednosti, katero se, odvisno od posameznega inštrumenta, določi bodisi na podlagi objavljenih tržnih cen bodisi ob uporabi modelov diskontiranih bodočih denarnih tokov. Pri izvedenih finančnih instrumentih se realizirani dobički ali izgube vključujejo v izkazu poslovnega izida med dobičke ali izgube iz finančnih sredstev, v bilanci stanja pa kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. 5.2.3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo V skladu z MRS 39 razvršča SID banka svoje finančne naložbe v vrednostne papirje kot »za prodajo razpoložljiva finančna sredstva», saj jih kupuje z namenom uravnavanja tekoče likvidnosti. Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva vključujejo tako dolžniške vrednostne papirje kot tudi kapitalske instrumente. Vrednostni papirji se na začetku pripoznavajo, ob upoštevanju datuma sklenitve posla (datum trgovanja), po nabavni vrednosti, ki je običajno enaka nakupni ceni. Stroški nakupa so dodatni stroški, pripisljivi neposredno pridobitvi in povečujejo nabavno vrednost. Običajni datumi nakupa/prodaje vrednostnih papirjev so za tuje vrednostne papirje določeni na T + 3 dni za obveznice oziroma T + 2 dni za zakladne menice, za domače vrednostne papirje pa je datum sklenitve posla o nakupu/prodaji običajno enak datumu poravnave. Obresti so pri vseh vrednostnih papirjih plačane do dneva poravnave pogodbenega zneska. Letno poročilo SID banka - 2007 62 Ob začetnem pripoznanju se za dolžniške instrumente (obveznice) izračuna odplačna vrednost po metodi efektivne obrestne mere, ki prihodke enakomerno porazdeli v vsem obdobju posedovanja dolžniškega instrumenta, to je od nakupa do zapadlosti v plačilo - izračun na podlagi donosnosti do dospetja. Po začetnem pripoznavanju se dolžniški in kapitalski inštrumenti izkazujejo na podlagi objavljenih tržnih cen. Razlike med tržno ceno in odplačno vrednostjo (nerealizirani dobički) pri dolžniških instrumentih in razlike med pošteno in nabavno vrednostjo pri kapitalskih inštrumentih se izkazujejo v posebni sestavini kapitala - presežku iz prevrednotenja. Možne so tako pozitivne razlike, ki presežek iz prevrednotenja povečujejo, kot tudi negativne, ki ga zmanjšujejo. Če so negativne razlike trajnega značaja in obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, se za višino izgub zmanjša poslovni izid iz rednega poslovanja v postavki oslabitev, pri čemer se najprej odpravi predhodno nabrano izgubo, pripoznano neposredno v presežku iz prevrednotenja. Tečajne razlike od dolžniških instrumentov se pripoznajo v poslovnem izidu, tečajne razlike od prevrednotenja na pošteno vrednost pa v presežku iz prevrednotenja. Tečajne razlike od kapitalskih instrumentov se pripoznajo skupaj z učinki iz prevrednotenja na tržno ceno. 5.2.4. Krediti Postavka vključuje kredite bankam in kredite strankam, ki niso banke ter vloge bankam. Krediti in vloge se pripoznajo takrat, ko je denar posredovan stranki in se izkazujejo po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila in povečana za obračunane obresti obdobja ter zaračunane opravnine za odobritev kreditov. Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov se enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Uprava meni, da je enakomerno razporejanje prihodkov iz naslova teh opravnin skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju teh prihodkov z uporabo metode veljavne efektivne obrestne mere. 5.2.5. Slabitev kreditov in garancij Kot finančna sredstva so v tej točki upoštevani krediti bankam, krediti strankam, ki niso banke, vloge bankam in garancije. Banka razvršča finančna sredstva v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene bilančne in zunajbilančne postavke so: • netvegane bilančne postavke, • izpostavljenosti do komitentov, kjer vsaj za eno finančno sredstvo obstaja nepristranski dokaz za oslabitev in je skupni znesek oslabitve za komitenta večji, kot bi bil v primeru skupinskega slabljenja. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično slabljene, se razvršča v skupine glede na vrste finančnega sredstva in rizičnega razreda komitenta. Stopnja oslabitve pri skupinskem slabljenju je tako odvisna od vrste finančnega sredstva in rizičnega razreda komitenta. Ocena izgub za skupinsko slabljanje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in primerna zavarovanja ter druga zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 9. točke Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. 5.2.6. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Opredmetena osnovna sredstva se pri začetnem pripoznanju vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom izkazujemo kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti sredstva. Namen teh stroškov se označi kot popravilo in vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev. Kot povečanje nabavne vrednosti izkazujemo kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, če njihova vrednost porabe povečuje prihodnje ekonomske koristi v zvezi s tem sredstvom. _ 63 Letno poročilo SID banka - 2007 Po začetnem pripoznanju uporabljamo model nabavne vrednosti, po katerem razvidujemo osnovna sredstva po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Banka uporablja navedene amortizacijske stopnje: Opredmetena osnovna sredstva slabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v poslovnem izidu. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo obstoj znamenja (indikatorja), da utegne biti sredstvo oslabljeno. V primeru obstoja le-tega, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi. 5.2.7. Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva obsegajo naložbe v računalniške programe in premoženjske pravice. Dobo koristnosti neopredmetenega sredstva ocenjujemo kot končno. Če je doba končna, ocenimo njegovo dobo koristnosti in ga amortiziramo po amortizacijski stopnji 20%. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Banka najmanj konec vsakega poslovnega leta preizkusi ali gre za oslabitev neopredmetenega sredstva tako, da primerja njegovo nadomestljivo vrednost z njegovo knjigovodsko vrednostjo. Neopredmeteno sredstvo izkazujemo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. Neopredmetena sredstva slabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v poslovnem izidu. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo obstoj znamenja (indikatorja), da utegne biti sredstvo oslabljeno. V primeru obstoja le-tega, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. 5.2.8. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb V posamičnih računovodskih izkazih matične družbe se naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb izkazujejo po nabavni vrednosti. Odvisne družbe so družbe, kjer ima SID banka neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic ali kako drugače moč izvajanja kontrole nad njihovim poslovanjem. Pridružene družbe so tiste, kjer ima matična družba neposredno ali posredno med 20% in 50% glasovalnih pravic. V kolikor se pojavijo dokazi, ki označujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali pridruženo družbo, se nadomestljiva vrednost oceni za vsako naložbo posebej. Prejete dividende se izkazujejo med prihodki iz dividend v posamičnem izkazu poslovnega izida. 5.2.9. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Postavka vključuje dolgove do bank in dolgove do strank, ki niso banke. zgradbe računalniška oprema osebni avtomobili računalniški programi ostala oprema pohištvo drobni inventar 5,0% 50,0% 12,5% 20,0% 25,0% 11,0% 25,0% 64 Letno poročilo SID banka - 2007 Postavke se izkazujejo po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila, povečana za obračunane obresti obdobja ter morebitne odhodke iz opravnin ob najemu kreditov. Odhodki iz opravnin ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kredita. Uprava meni, da je enakomerno razporejanje navedenih odhodkov skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju odhodkov, z upoštevanjem metode efektivne obrestne mere. 5.2.10. Rezervacije Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih postavk (garancije, odobreni nečrpani okvirni krediti in kreditne linije), rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine pri upokojitvi. a) Rezervacije za garancije, odobrene nečrpane kredite in kreditne linije Vključujejo slabitve za dane garancije, odobrene nečrpane kredite in kreditne linije, izračunane po postopkih, ki so navedeni v točki 5.2.5. tega poročila. b) Rezervacije za jubilejne nagrade Izračunane so na osnovi zneskov nagrad, ki jih določa veljavna kolektivna pogodba na dan 31.12.2007. V izračunu je upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero je bila nagrada že zaslužena in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za izplačilo jubilejne nagrade. c) Rezervacije za odpravnine pri upokojitvi Izračunane so bile po določilih kolektivne pogodbe, stopnje prispevkov delodajalcev in pogojev za upokojitev, ki veljajo na dan 31.12.2007, ob predpostavki, da bodo vsi sedaj zaposleni pogoje za upokojitev izpolnili v SID banki in da bodo najprej izpolnili starostni pogoj za upokojitev, ki ga bodo tudi izkoristili. d) Banka plačuje skladno s slovensko zakonodajo prispevke za socialno in pokojninsko varnost delavcev, ki se obračunavajo na kosmate plače in se pripoznavajo v stroških obdobja. Plačila za kratkotrajne odsotnosti (plačani letni dopusti) se vključujejo v stroške obdobja. 5.2.11. Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala - lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala. Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve sme banka uporabiti za kritje čiste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev banke, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod nastalih iz poslovanja oz. izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti banke. Pridobljene lastne delnice so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazane kot znižanje lastniškega kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. 5.2.12. Zunajbilančna sredstva V zunajbilančni evidenci so izkazane izdane garancije, nečrpani odobreni krediti in kreditne linije, nečrpani najeti krediti in izvedeni finančni instrumenti. Prevzete finančne obveznosti za izdane garancije, tako finančne kot storitvene, predstavljajo nepreklicno obvezo banke za plačilo, če komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretje osebe. Osnovni namen prevzetih in nepreklicnih obveznosti iz naslova odobrenih nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij je, skladno s sklenjeno pogodbo, zagotovitev sredstev komitentu banke. Tveganja povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obvezami se ocenjujejo na podlagi veljavnih predpisov (MSRP in ob upoštevanju usmeritev Banke Slovenije) in so podrobno opisana v poglavju 5.2.5.. Letno poročilo SID banka - 2007 65 5.2.13. Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V posamičnem izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti enakomerno porazdelijo znotraj obdobja posedovanja vrednostnega papirja. 5.2.14. Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij. Kot navedeno v točki 5.2.4. se prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Odhodki za opravnine vključujejo predvsem opravnine za najete tuje kredite. Tudi odhodki za opravnine se enakomerno porazdelijio skozi celotno dobo vračanja kredita. 5.2.15. Oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Izgube zaradi oslabitve kreditov se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi, da komitent ne bo sposoben poplačila celotnega zneska odobrenega mu posojila in obresti. Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita, veljavne obrestne mere. Osnova za slabitev kreditov je predvsem kreditna sposobnost in uspešnost posojilojemalca ob upoštevanju vrednosti prejetih zavarovanj in garancij tretjih oseb. 5.2.16. Obdavčitev Davek od dohodkov pravnih oseb se obračuna na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v posamični izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno zakonodajo. Davek od dohodka pravnih oseb se obračuna po stopnji 23% od davčne osnove. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb se določi z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan bilance stanja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se terjatev za odloženi davek realizira ali pa se obveznost za odloženi davek poravna. Terjatve za odloženi davek se pripoznajo do višine, do katere je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dohodek, v breme katerega se lahko porabijo začasne razlike. SID banka ima terjatve iz odloženih davkov, ki izhajajo iz naslova dolgoročnih rezervacij za jubilejne nagrade in za odpravnine pri upokojitvi ter iz naslova negativnega prevrednotovalnega popravka kapitala za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Obveznosti za odloženi davek pa izhajajo iz pozitivnega prevrednotovalnega popravka kapitala za finančna sredstva razpoložljiva za prodajo. 5.2.17. Vpliv sprememb deviznih tečajev Funkcijska valuta, ki se uporablja za predstavitev posamičnih računovodskih izkazov je euro (EUR). Vsa sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti, se po začetnem pripoznanju v funkcijski valuti evidentira tako, da se uporabi dnevni menjalni tečaj med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla na znesek v tuji valuti (srednji tečaj Evropske centralne banke). Ob datumu vsake bilance stanja se: - denarne postavke v tujih valutah pretvorijo po končnem tečaju, - nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnem tečaju na dan posla, in - nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnih tečajih na dan, ko je bila poštena vrednost določena. Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile privedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazani so v postavki dobički in izgube iz tečajnih razlik. _ 66 Letno poročilo SID banka - 2007 5.2.18. Zneski pomembnosti Pomembne postavke v posamični bilanci stanja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1% vseh sredstev oziroma 12.487 tisoč EUR v posamični bilanci stanja na dan 31.12.2007. Pomembne postavke v posamičnem izkazu poslovnega izida pa so tiste, ki presegajo 0,5% vseh sredstev oziroma 6.244 tisoč EUR v posamičnem izkazu poslovnega izida za poslovno leto 2007. 5.2.19. Posamični izkaz denarnih tokov Pri sestavi posamičnega izkaza denarnih tokov se uporablja posredna metoda oziroma različica II. Iz razčlenjenih podatkov posamične bilance stanja in posamičnega izkaza poslovnega izida se po posredni metodi najprej izračunajo denarni tokovi iz poslovanja. Od čistega dobička poslovnega leta pred obdavčitvijo se odštejejo vsi učinki, ki se nanašajo na naložbenje in financiranje, t.j. na opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, naložbe v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb, nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, podrejene obveznosti, izdane kapitalske instrumente in lastne delnice. Odštejejo se še nerealizirane tečajne razlike in nerealizirani učinki iz spremembe poštene vrednosti, ki se nanašajo na denarne ustreznike ter prištejejo učinki iz spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov iz presežka iz prevrednotenja pred obdavčitvijo, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja, to je finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in na izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju denarnih tokov. Tako dobljeni znesek iz učinkov posamičnega izkaza poslovnega izida in presežka prevrednotenja je treba popraviti še za čisto povečanje oziroma zmanjšanje poslovnih sredstev in obveznosti ter plačani oziroma vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb. Rezultat so neto denarni tokovi pri poslovanju. V delu, ki se nanaša na denarne tokove pri naložbenju in denarne tokove pri financiranju se uporabi neposredna metoda, ki temelji na prejemkih in izdatkih. Denarni ustrezniki se upoštevajo v skladu z opredelitvijo, navedeno v točki 5.2.1.. 5.2.20. Posamični izkaz gibanja kapitala Posamični izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju. Oblika izhaja iz zahtev MRS 1.96. V obrazcu posebej prikazujemo gibanje vsake postavke kapitala iz bilance stanja. Posamični izkaz gibanja kapitala se izpolni tako, da se v ustrezne postavke vnese stanja posameznih sestavin kapitala predhodnega poslovnega leta, zneske sprememb posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube v obračunskem obdobju in stanja posameznih sestavin kapitala na koncu obračunskega obdobja. V dodatni vrstici se izkaže tudi zneske po posameznih sestavinah kapitala, iz katerih sestoji bilančni dobiček oziroma bilančna izguba za obračunsko obdobje, za katero se posamični izkaz gibanja kapitala sestavi. 5.2.21. Prilagoditve na nove oziroma spremenjene standarde z rokom uporabe od 1.1.2007 dalje in vpliv še ne uveljavljenih in neuporabljenih standardov in pojasnil V letu 2007 je stopil v veljavo MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, ki velja za letna obdobja poročanja z začetkom 1. januarja 2007 in iz tega izhajajočo spremembo MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov. SID banka je oboje upoštevali pri pripravi posamičnih izkazov za leto 2007. Sprejetje MSRP 7 in sprememb MRS 1 pomeni za SID banko širši obseg razkritij, ki jih ti računovodski standardi določajo v zvezi s finančnimi instrumenti banke. V tekočem obdobju veljajo štiri pojasnila, ki jih je izdal Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja, in sicer: • OPMSRP 7 Uporaba pristopa preračunavanja na podlagi MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih, • OPMSRP 8 Področje uporabe MSRP 2, • OPMSRP 9 Ponovna ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov in • OPMSRP 10 Medletno računovodsko poročanje in oslabitev sredstev. Sprejetje teh pojasnil ni privedlo do sprememb računovodskih usmeritev banke. Na datum potrditve posamičnih računovodskih izkazov so bila v postopku izdaje naslednja pojasnila, ki pa še niso stopila v veljavo: • • OPMSRP 11 MSRP 2 - Transakcije z delnicami skupine in lastnimi delnicami (velja od 1. marca 2007), • • OPMSRP 12 - Dogovori o koncesiji storitev (velja od 1. januarja 2008) in • • OPMSRP 14 MRS 19 - Omejitev sredstev pokojninskega načrta, minimalne potrebe po financiranju in • nujno medsebojno delovanje (velja od 1. januarja 2008). Uprava je mnenja, da pojasnila k zgoraj omenjenim standardom v prihodnje ne bodo imela materialnih posledic na posamične finančne izkaze banke. _ 67 Letno poročilo SID banka - 2007 5.3. Poslovanje po pooblastilu 5.3.1. Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki Kot je navedeno v točki 5.1. tega poročila izvaja SID banka v imenu Republike Slovenije kot pooblaščena izvozno - kreditna agencija predvsem zavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki in zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki. Sredstva za izvajanje zavarovanja za račun države je banki zagotovila Republika Slovenija v obliki denarnih sredstev, iz katerih so bile oblikovane varnostne rezerve, ki so namenjene pokrivanju obveznosti do zavarovancev iz naslova zavarovanj pred srednjeročnimi komercialnimi riziki, nekomercialnimi in nemarketabilnimi kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki jih opravlja SID banka za račun države. ZZFMGP ureja v 4. členu poslovanje z varnostnimi rezervami in določa, da se varnostne rezerve oblikujejo iz plačanih premij, opravnin, regresov in drugih prihodkov, ki jih pooblaščena institucija kot zastopnica države ustvari s posli zavarovanja, pozavarovanja, retrocesije in drugimi posli ter storitvami, s katerimi se zagotavlja udeležencem mednarodne menjave kritje pred nemarketabilnimi riziki. Varnostne rezerve se oblikujejo tudi iz sredstev, ki jih pooblaščena institucija pridobi iz naslova upravljanja s tem premoženjem in s prevzetimi riziki, iz proračuna Republike Slovenije, lahko pa tudi iz drugih virov in sredstev. Varnostne rezerve se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev, plačilo stroškov preprečevanja in zmanjševanja bodočih ali že nastalih škod, za kritje izgub iz teh poslov in poslov upravljanja s tem premoženjem in riziki ter za plačilo stroškov v zvezi z opravljanjem poslov pooblaščene institucije, ki jih ta opravlja na podlagi tega zakona. Na podlagi ZZFMGP je SID banka dne 1.12.2004 z Ministrstvom za finance podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. Skladno z navedenimi zakonskimi določili in pogodbo z Ministrstvom za finance je v poslovnih knjigah SID banke poslovanje v imenu države vodeno v celoti ločeno od ostalega poslovanja SID banke. Za poslovanje SID banke v imenu in za račun države se sestavlja ločeni izkaz poslovnega izida, v katerem so vključeni vsi prihodki in odhodki tega poslovanja. Prav tako se za to poslovanje sestavlja ločena bilanca stanja. Varnostne rezerve in naložbe iz teh rezerv niso vključene v posamično bilanco stanja SID banke (Pojasnila posameznih postavk 5.5.10. in 5.5.23.). V pogodbi z Ministrstvom za finance o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov z dne 1.12.2004 je dogovorjena tudi provizija za opravljanje storitev po ZZFMGP in tej pogodbi, ki se obračunava od 1.1.2005 dalje. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas, vendar ne dalj kot do dne podelitve pooblastil pooblaščeni instituciji izbrani na podlagi 11. člena ZZFMGP. 5.3.2. Program izravnave obresti Na osnovi pogodbe o izvajanju programa izravnave obresti (PIO) in upravljanja s sredstvi rezerv PIO, sklenjene z Ministrstvom za finance dne 24.11.2006, so bila sredstva rezerv PIO oblikovana dne 29.12.2006. Skladno z zakonskimi določili in pogodbo z Ministrstvom za finance je v poslovnih knjigah SID banke poslovanje v imenu države - program izravnave obresti (PIO) vodeno v celoti ločeno od ostalega poslovanja SID banke. Za poslovanje SID banke v imenu in za račun države se sestavlja ločeni izkaz poslovnega izida, v katerem so vključeni vsi prihodki in odhodki tega poslovanja. Prav tako se za to poslovanje sestavlja ločena bilanca stanja. Upravljanje s sredstvi rezerv PIO in naložbe iz programa izravnave obresti PIO niso vključene v posamično bilanco stanja SID banke (Pojasnila posameznih postavk 5.5.11. in 5.5.24.). Program je predstavljen v 6.6. točki poslovnega dela poročila. 5.4. Podjetja v skupini 5.4.1. Osnovni podatki o skupini V Skupino SID banka so vključene: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (PKZ Ljubljana) • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (PRO KOLEKT Ljubljana), ki je ustanoviteljica - PRO KOLEKT d.o.o. Zagreb s sedežem na Savski cesti 41, 10144 Zagreb, Hrvaška (družba je bila registrirana 1.2.2006) - PRO KOLEKT d.o.o. Skopje s sedežem na Bulevarju Goce Delčev 11, 91000 Skopje, Makedonija (družba je bila registrirana 20.6.2006) Letno poročilo SID banka - 2007 68 - PRO KOLEKT društvo za izterjavo duga, d.o.o. Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 10ž, 11070 Beograd, Republika Srbija (družba je bila registrirana 18.12.2006) - S.C. PRO KOLEKT Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Bukarešta s sedežem na Prof. George Murgoci Str.2, District 4, 040526 Bukarešta, Romunija (družba je bila registrirana 6.4.2007) - PRO KOLEKT SOFIA EOOD, Sofija s sedežem na 65 Shipchenski prohod Blvd., 1574 Sofija, Bolgarija (družba je bila registrirana 9.5.2007) - PRO KOLEKT d.o.o., Sarajevo s sedežem na Ulici Hamdije Čermeliča 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (družba je bila registrirana 13.7.2007) • Skupni podvig PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Slovenska cesta 17, Ljubljana, Slovenija (PRVI FAKTOR Ljubljana), v kateri ima SID 50% lastniški delež in ima štiri hčerinske družbe: - PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb s sedežem na Hektorovičeva 2/V,10000 Zagreb, Hrvaška (PRVI FAKTOR Zagreb) - PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (PRVI FAKTOR Beograd) - PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, Sarajevo s sedežem na Džemala Bijediča bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (družba je bila registrirana 27.2.2006) - PRVI FAKTOR d.o.o., Skopje s sedežem v Mito Hasivasilev-Jasmin 20, 91000 Skopje, Makedonija SID banka je v decembru 2004 ustanovila SID - Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana, Ulica Josipine Turnograjske 6, Slovenija (PKZ) in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2005 izvajala za lastni račun in ki se od 1.1.2005 izvajajo le še v okviru PKZ. SID banka je v juniju 2004 ustanovila PRO KOLEKT d.o.o., družbo za izterjavo, kjer ima 100% kapitalski delež. SID banka je, z namenom dopolnjevanja ponudbe zavarovanja in financiranja ter razvoja faktoringa, v letu 2002 pridobila 50 odstotni kapitalski delež v družbi LB Factors d.o.o. (sedaj PRVI FAKTOR d.o.o.) na podlagi sporazuma, sklenjenega z Novo Ljubljansko banko d.d. in LB Interfinanz AG Zurich. SID banka je vstopila v družbo z vplačilom povečanja kapitala v višini 500.220 tisoč SIT dne 15.10.2002. SID banka je v decembru 2006 prevzela ustanoviteljstvo v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) od NLB in GZS. V statutu je CMSR opredeljen kot zavod s pravico javnosti. Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na dan 31.12.2007: Zneski v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček (izguba) Število zaposlenih SID banka 107.550 1.248.713 1.141.163 *48.113 3.612 69 PKZ 100% 100% 4.206 18.685 46.706 28.021 9.112 1.803 40 PK Ljubljana 100% 100% 419 258 370 112 346 (144) 7 PK Zagreb 100% 100% 14 (23) 3.598 3.621 121 (19) 3 PK Skopje 80% 80% 8 2 2 0 5 (6) 1 PK Beograd 100% 100% 25 (21) 22 43 28 (46) 1 PK Bukarešta 80% 80% 20 1 7 6 6 (23) 1 PK Sofija 100% 100% 26 15 26 11 5 (11) 1 PK Sarajevo 100% 100% 26 6 21 15 0 (19) 1 PF Ljubljana 50% 50% 3.087 6.806 123.811 117.005 2.031 1.661 35 PF Zagreb 50% 50% 2.651 4.507 158.980 154.473 1.573 1.161 39 PF Beograd 50% 50% 1.250 6.201 75.570 69.369 2.155 4.294 25 PF Sarajevo 50% 50% 451 570 13.189 12.619 360 131 9 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 CMSR Ljubljana 0 50% 0 97 1.727 1.630 343 35 9 * Med čiste prihodke SID banke so vključene obresti in opravnine kot njena glavna dejavnost. Letno poročilo SID banka - 2007 69 Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2006: Zneski v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Cisti prihodki od prodaje Cisti dobiček (izguba) Število zaposlenih SID banka 102.704 806.477 702.079 *34.832 2.557 68 PKZ 100% 100% 4.206 18.420 40.150 21.731 7.313 968 38 PK Ljubljana 100% 100% 29 13 121 108 355 (17) 3 PK Zagreb 100% 100% 14 (4) 3.672 3.676 22 (17) 2 PK Skopje 80% 80% 8 8 7 1 3 (3) 1 PK Beograd 100% 100% 25 25 25 0 0 0 0 PF Ljubljana 50% 50% 2.087 3.330 70.300 66.970 1.430 185 30 PF Zagreb 50% 50% 1.851 2.890 95.317 92.427 1.083 877 30 PF Beograd 50% 50% 550 2.088 52.134 50.046 1.368 1.261 12 PF Sarajevo 50% 50% 51 65 2.754 2.689 62 14 4 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 0 CMSR Ljubljana 0 50% 0 97 101 4 245 (13) 7 Odnosi med družbami v skupini so primerljivi z odnosi, ki jih imajo družbe s tretjimi osebami. 5.4.2. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine SID banka SID banka je obvladujoča družba skupine SID banka. Skupinski računovodski izkazi po stanju na dan 31.12.2007, ki so prav tako kot posamični računovodski izkazi pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU, so pripravljeni in izkazani posebej. Letno poročilo SID banka - 2007 70 5.5. Pojasnila k posamični bilanci stanja (v tisoč EUR) 5.5.1. Denar v blagajni in stanje na računih pri Centralni banki 31.12.2007 31.12.2006 Obvezna rezerva 298 0 Skupaj 298 0 Obvezno rezervo je banka oblikovala 14.3.2007 v višini 140 tisoč EUR in jo do konca leta, s povečevanjem obveznosti do strank, ki niso banke, povečala na 298 tisoč EUR. 5.5.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju 31.12.2007 31.12.2006 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po forward pogodbah 56 32 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po swap pogodbah 73 125 Skupaj 129 157 Postavka vključuje vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov: obrestnega swapa v višini 5.000 tisoč EUR in dveh valutnih forwardov v višini 2.000 tisoč USD. 5.5.3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 31.12.2007 31.12.2006 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji 0 6.168 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji 40.728 29.243 Skupaj 40.728 35.411 a) Dolžniški vrednostni papirji po vrsti izdajatelja 31.12.2007 31.12.2006 Vrednostni papirji Republike Slovenije 12.187 18.865 - obveznice RS 12.187 12.697 - zakladne menice RS 0 6.168 Obveznice tujih držav 401 440 - obveznice centralne ravni države 353 385 - obveznice lokalne ravni države 48 55 Obveznice bank 10.279 12.425 - domačih bank 2.576 2.573 - domačih bank-podrejena obveznica 2.358 2.451 - tujih bank 5.345 7.401 Obveznice tujih drugih finančni organizacij 1.891 1.467 Obveznice nefinančnih družb 15.704 1.952 - domače NFD 10.271 246 - tuje NFD 5.433 1.706 Kapitalska naložba 266 262 Skupaj 40.728 35.411 Izkazano stanje dolgoročnih vrednostnih papirjev vključuje tudi natečene obresti izračunane po efektivni obrestni meri v višini 534 tisoč EUR. b) Dolžniški vrednostni papirji po načinu obrestovanja 31.12.2007 31.12.2006 S fiksno obrestno mero Z variabilno obrestno mero Brez obresti 31.463 8.999 266 27.040 8.109 262 Skupaj 40.728 35.411 Letno poročilo SID banka - 2007 71 c) Razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev po ratingu izdajatelja_ Poštena vrednost Bonitetna ocena 31.12.2007 Struktura v % Bonitetna ocena po S&P AAA 500 1,23 AA+ 2.395 5,88 AA 13.159 32,31 AA- 201 0,49 A+ 500 1,23 A 2.656 6,52 A- 3.199 7,85 BBB+ 3.941 9,68 BBB 1.279 3,14 brez ratinga 12.898 31,67 Skupaj 40.728 100,0 d) Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev 2007 2006 Stanje 01.01. 35.411 26.844 Nakupi 26.122 42.364 Prodaja, vnovčenje (20.805) (33.797) Stanje 31.12. 40.728 35.411 Med dolžniškimi vrednostnimi papirji je za 2.358 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev in sicer so to obveznice BDM11, NKBMFL09, NKBMFL49 in NLB13. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 5.6.1. in 5.8.3.. Od skupnega portfelja na dan 31.12.2007 na borzi ne kotirajo naslednje obveznice: DRK1, BDM11 in TALLIN v višini 10.796 tisoč EUR in vzajemni sklad MP Plus v višini 266 tisoč EUR. 5.5.4. Krediti 31 .12.2007 31 .12.2006 Krediti bankam 915.674 594.174 Krediti strankam, ki niso banke 276.822 164.343 Skupaj 1 .192.496 758.517 a) Krediti bankam 31 .12.2007 31 .12.2006 Kratkoročni krediti 70.196 42.967 Dolgoročni krediti 817.043 502.067 Namenske vloge 28.372 49.084 Vloge na vpogled 63 56 Skupaj 915.674 594.174 Krediti bankam v tuji valuti znašajo 30.462 tisoč USD. Namenske vloge v tuji valuti pa 952 tisoč USD. Krediti in namenske vloge so bili dani slovenskim bankam za financiranje in refinanciranje izvoznih in drugih mednarodnih gospodarskih poslov, v skladu s poslovno politiko SID banke za posamezno poslovno leto. Stopnja refinanciranja izvoznih kreditov bank v domači in tuji valuti je praviloma znašala od 50 do 100% vrednosti izvoznega kredita. SID banka neposredno financira mednarodne gospodarske posle praviloma do 100% vrednosti posla oziroma v skladu z OECD pravili do 85% vrednosti izvoznega posla. a1) Kratkoročni krediti bankam 31.12.2007 31.12.2006 Krediti v EUR 70.239 42.967 Popravki vrednosti kreditov (43) 0 Skupaj 70.196 42.967 a2) Dolgoročni krediti bankam 31.12.2007 31.12.2006 Krediti v EUR 797.588 485.375 Krediti v tuji valuti 20.733 16.751 Popravki vrednosti kreditov (1.278) (59) Skupaj 817.043 502.067 Dolgoročni krediti, odobreni v tuji valuti, znašajo 30.462 tisoč USD. _ 72 Letno poročilo SID banka - 2007 a3) Namenske vloge bankam 31.12.2007 31.12.2006 Kratkoročne v EUR 24.479 46.000 Kratkoročne v tuji valuti 648 0 Dolgoročne v EUR 3.245 3.084 Skupaj 28.372 49.084 Kratkoročne vloge, odobreni v tuji valuti, znašajo 952 tisoč USD. a4) Gibanje kreditov bankam - bruto izpostavljenost 2007 2006 Stanje 01.01. 594.233 450.062 Novi krediti in vloge 1.794.572 1.326.080 Odplačila (1.471.810) (1.181.909) Stanje 31.12. 916.995 594.233 a5) Gibanje popravkov (oslabitev) 2007 2006 Stanje 01.01. 59 334 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 1.934 495 Odprava popravkov vrednosti kreditov (672) (771) Stanje 31.12. 1.321 59 a6) Obrestne mere za refinancirane kredite bank Obrestne mere za refinancirane kredite bank v domači in tuji valuti so se glede na izbrano ročnost kredita obravnavale od primera do primera. Obrestna mera je sestavljena iz 3 ali 6 mesečnega EURIBOR-ja/LIBOR-ja oziroma swap obrestne mere za ustrezno ročnost in marže v višini od 0,18% p.a. do 1,65% p.a.. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 5.6.1. in 5.8.3., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 5.8.2.. b) Krediti strankam, ki niso banke 31.12.2007 31 .12.2006 Kratkoročni krediti 54.070 44.965 Dolgoročni krediti 222.434 117.927 Terjatve iz danih jamstev 318 1.451 Skupaj 276.822 164.343 Krediti strankam, ki niso banke, odobreni v tuji valuti, znašajo 3.112 tisoč USD. b1) Kratkoročni krediti strankam, ki niso banke 31.12.2007 31 .12.2006 Krediti nefinančnim družbam v tuji valuti 699 782 Krediti nefinančnim družbam v domači valuti 18.917 16.945 Krediti drugim finančnim organizacijam v tuji valuti 0 328 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 5.307 9.416 Krediti do tujih oseb v domači valuti 30.775 19.694 Popravki vrednosti kratkoročnih kreditov (1.628) (2.200) Skupaj 54.070 44.965 Kratkoročni krediti, odobreni v tuji valuti, znašajo 1.027 tisoč USD. b2) Dolgoročni krediti strankam, ki niso banke 31.12.2007 31 .12.2006 Krediti nefinančnim organizacijam v tuji valuti 1.100 1.227 Krediti nefinančnim organizacijam v domači valuti 152.076 92.129 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 35.850 12.109 Krediti tujim osebam v tuji valuti 319 712 Krediti tujim osebam v domači valuti 43.770 19.530 Popravki vrednosti dolgoročnih kreditov (10.681) (7.780) Skupaj 222.434 117.927 Dolgoročni krediti, odobreni v tuji valuti, znašajo 2.085 tisoč USD. Letno poročilo SID banka - 2007 73 b3) Terjatve iz danih jamstev Postavka vključuje terjatve iz naslova vnovčenih garancij v skupni višini 2.335 tisoč EUR, za katere so bili oblikovani popravki vrednosti v višini 86%. b4) Gibanje kreditov strankam, ki niso banke - bruto izpostavljenost 2007 2006 Stanje 01.01. 176.694 142.207 Novi krediti in vloge 241.622 126.031 Odplačilo (127.167) (91.544) Stanje 31.12. 291.149 176.694 b5) Gibanje popravkov (oslabitev) 2007 2006 Stanje 01.01. 12.351 9.643 Oblikovani popravki vrednosti kreditov (oslabitve) 14.883 9.208 Odprava popravkov vrednosti kreditov (odprava oslabitev) (12.907) (6.500) Stanje 31.12. 14.327 12.351 b6) Obrestne mere za kredite strankam, ki niso banke Obrestne mere za kredite strankam, ki niso banke v tuji valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb znašajo od LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,70% p.a. do LIBOR 6 mesečni + 1,2% p.a. Obrestne mere za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb znašajo od EURIBOR 1 do 6 mesečni + 048% p.a. do EURIBOR 3 ali 6 mesečni + 2,00% p.a.. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 5.6.1. in 5.8.3., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 5.8.2.. 5.5.5. Opredmetena osnovna sredstva Nepremičnine Oprema Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2007 6.404 1.318 7.722 Povečanje 184 179 363 Zmanjšanje 0 (93) (93) Stanje 31.12.2007 6.588 1.404 7.992 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2007 (1.545) (1.025) (2.570) Amortizacija (307) (117) (424) Zmanjšanje 0 93 93 Stanje 31.12.2007 (1.852) (1.049) (2.901) Neodpisana vrednost 1.1.2007 4.859 293 5.152 Neodpisana vrednost 31.12.2007 4.736 355 5.091 Glavno povečanje opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prenova 4. in 5. nadstropja v poslovni stavbi in nakup opreme za omenjene poslovne prostore. Poslovne prostore je banka kupila v letu 2006. Na dan 31.12.2007 banka nima odprtih obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva. 5.5.6. Neopredmetena sredstva V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2007 62 761 823 Prenos (258) 258 0 Povečanje 232 (4) 228 Zmanjšanje (181) (181) Stanje 31.12.2007 36 834 870 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2007 0 (214) (214) Amortizacija 0 (136) (136) Zmanjšanje 0 80 80 Stanje 31.12.2007 0 (270) (270) Neodpisana vrednost 1.1.2007 62 547 609 Neodpisana vrednost 31.12.2007 36 564 600 74 Letno poročilo SID banka - 2007 V letu 2007 je SID banka kupila analitični program za vodenje vrednostnih papirjev in program za izvajanje plačilnega prometa preko sistema SWIFT. Ostala povečanja predstavljajo funkcionalne dograditve obstoječih programov. 5.5.7. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 31.12.2007 31.12.2006 Naložba v PKZ Ljubljana 4.206 4.206 Naložba v PRO KOLEKT Ljubljana 419 29 Naložba v PRVI FAKTOR Ljubljana 3.087 2.087 Skupaj 7.712 6.322 Gibanje dolgoročnih naložb 2007 2006 Stanje 1.1. 6.322 5.165 Povečanje 1.390 1.157 Stanje 31.12 7.712 6.322 SID banka je 21.2.2007 dokapitalizirala PRVI FAKTOR Ljubljana v višini 1 mio EUR in 12.2.2007 odvisno družbo PRO KOLEKT Ljubljana v višini 390 tisoč EUR. 5.5.8. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 31.12.2007 31.12.2006 Terjatve za plačane akontacije davka od dohodka pravnih oseb 1.229 0 Terjatve za odloženi davek 144 55 Skupaj 1.373 55 SID banka ima na dan 31.12.2007 izkazane dolgoročne odložene terjatve za davke iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade za zaposlene v banki, iz naslova oslabitve neopredmetenega sredstva (program za izterjavo) in iz naslova prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. 5.5.9. Druga sredstva 31.12.2007 31.12.2006 Terjatve za opravnine 24 21 Predujmi dobaviteljem za obratna sredstva 7 3 Terjatve do kupcev 17 27 Druge terjatve 121 76 Usredstvene aktivne časovne razmejitve brez obresti 121 127 Skupaj 290 254 5.5.10. Naložbe iz varnostnih rezerv 31.12.2007 31.12.2006 Krediti bankam 62.803 68.425 Krediti strankam, ki niso banke 2.520 2.686 Dolžniški vrednostni papirji 38.278 27.891 Druga sredstva 3.677 3.702 Skupaj 107.278 102.704 V okviru drugih sredstev je izkazana terjatev do PRO KOLEKT Zagreb v višini 3.555 tisoč EUR. 5.5.11. Naložbe iz programa PIO 31.12.2007 31.12.2006 Krediti 1.476 1.461 Dolžniški vrednostni papirji 3.919 0 Skupaj 5.395 1.461 5.5.12. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 31.12.2007 31.12.2006 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju,vrednotenje forward pogodb Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju,vrednotenje swap pogodbe 24 163 0 163 Skupaj 186 163 75 Letno poročilo SID banka - 2007 5.5.13. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 31.12.2007 31.12.2006 Vloge bank 26.205 0 Vloge strank, ki niso banke 32.880 43 Dolgoročni krediti bank 1.069.125 694.352 Dolžniški vrednostni papirji 8.859 0 Skupaj 1.137.069 694.395 Dolgovi do bank v tuji valuti znašajo 16.132 tisoč USD. a) Gibanje finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 2007 2006 Stanje 01.01. 694.395 509.935 Novi krediti in vloge 730.800 346.578 Odplačilo (288.126) (162.118) Stanje 31.12. 1.137.069 694.395 Dolgoročne obveznosti do tujih bank se nanašajo na obveznosti po najetih kreditih na mednarodnem trgu sindiciranih posojil v letih od 2000 do 2005 ter na bilateralne kreditne linije v sodelovanju s KfW - Kredit fuer Wiederaufbau in Razvojno banko Sveta Evrope, ki so zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Dolgoročne obveznosti v tuji valuti znašajo 16.132 tisoč USD. b) Obrestne mere za najete kredite Obresti za dolgoročna posojila najeta pri tujih bank se gibajo od EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,0225% p.a. do EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,38% p.a. 5.5.14. Rezervacije 31.12.2007 31.12.2006 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 105 119 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti 778 1.623 Skupaj 883 1.742 a) Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 31.12.2007 31.12.2006 Stanje 01.01. 119 125 Oblikovane rezervacije 2 0 Ukinjene in porabljene rezervacije (16) (6) Stanje 31.12. 105 119 Izračun za jubilejne nagrade je bil narejen ob predpostavki, da bodo v trenutku, ko bodo stekli pogoji za izplačilo nagrade, vsi zaposleni še sodelavci SID banke. Zneski nagrad so bili diskontirani na sedanjo vrednost, z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil jubilejnih nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera (3,6%). Uporabljeni vhodni parametri: jubilejne nagrade za 10 let 354,46 EUR, za 20 let 531,69 EUR, za 30 let 708,92 EUR. V izračunu za odpravnine je bila upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero so bile odpravnine že zaslužene in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za upokojitev. Zneski odpravnin so bili diskontirani na sedanjo vrednost z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera (3,6%). Uporabljeni vhodni parametri: znesek na osnovi zakona o delovnih razmerjih (dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece), povečan za doseženo rast plač v bančnem sektorju v zadnjih petih letih, delovna doba ob upokojitvi za moške 40 let, za ženske 38 let. b) Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Postavka vključuje posebne rezervacije za pokrivanje potencialnih izgub iz naslova izdanih garancij in nečrpanih okvirnih kreditov 31.12.2007 31.12.2006 Rezervacije za garancije 718 932 Rezervacije za nečrpane kredite 60 691 Skupaj 778 1.623 Letno poročilo SID banka - 2007 76 Gibanje 31 .12.2007 31.12.2006 Stanje 01.01. Oblikovane rezervacije Tečajne razlike Ukinjene rezervacije Stanje 31.12. 1.623 3.769 (9) (4.605) 778 2.857 4.030 (24) (5240) 1.623 5.5.15. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 31 .12.2007 31.12.2006 Obveznosti za davek od dohodkov Obveznosti za odložene davke 2.163 27 2.521 37 Skupaj 2.190 2.558 Obveznost davka v višini 2.163 tisoč EUR je nastala pri prehodu na uporabo MSRP v letu 2006. Obveznost bo banka vključila v davčni obračun leta 2008. Odložena obveznost za davek predstavlja obveznost iz naslova prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. 5.5.16. Druge obveznosti 31 .12.2007 31.12.2006 Ciste plače in nadomestila čistih plač zaposlenih Obveznosti za nadomestila za prehrano in prevoz na delo Prispevki in davki iz plač in na plače Dobavitelji Druge obveznosti Udolgovane pasivne časovne razmejitve: - vnaprej vračunani stroški - kratkoročno odloženi prihodki 100 10 156 137 18 414 366 48 93 8 163 2.846 33 78 56 22 Skupaj 835 3.221 5.5.17. Osnovni kapital Vpisani kapital znaša 89.600 tisoč EUR, razdeljen je na 932.354 navadnih imenskih kosovnih delnic in je v celoti vplačan. Število delnic se v letu 2007 ni spremenilo. Na podlagi skupščinskega sklepa je SID banka v letu 2007 iz obstoječih sestavin kapitala povečala osnovni kapital banke. Povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register 30.8.2007. Cisti dobiček na delnico je na dan 31.12.2007 znašal 3,95 EUR, pri tem je upoštevan čisti dobiček v višini 3.616 tisoč EUR in število 913.909 delnic. Cisti dobiček na delnico je na dan 31.12.2006 znašal 2,80 EUR, pri tem je upoštevan čisti dobiček v višini 2.557 tisoč EUR ter število 913.909 delnic. 5.5.18. Kapitalske rezerve 31 .12.2007 31.12.2006 Vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic Kapitalske rezerve, nastale iz prevrednotovalnega popravka kapitala 1.139 0 5.581 22.050 Skupaj 1.139 27.631 5.5.19. Presežek iz prevrednotenja 31 .12.2007 31.12.2006 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (331) 130 Skupaj (331) 130 5.5.20. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 31 .12.2007 31.12.2006 Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice Statutarne rezerve Druge rezerve iz dobička Skupaj rezerve iz dobička Zadržani dobiček iz prehoda na MSRP 7.894 1.325 7.135 1.212 17.566 0 7.894 1.325 5.327 6.893 21.439 17.308 Skupaj 17.566 38.747 _ 77 Letno poročilo SID banka - 2007 5.5.21. Lastne delnice 31.12.2007 31.12.2006 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) Skupaj (1.324) (1.324) 5.5.22. Preračun kapitala Sestavine kapitala Prevrednotenje s stopnjo rasti življenjskih potrebščin (5,6%) Vpisani kapital 89.600 5.018 Kapitalske rezerve 1.139 64 Rezerve iz dobička 17.566 984 Presežek iz prevrednotenja (331) (19) Lastni deleži (1.324) (74) 106.650 5.973 V primeru prevrednotenja kapitala s stopnjo rasti življenjskih potrebščin bi bil poslovni izid pred obdavčitvijo za 5.973 tisoč EUR nižji. 5.5.23. Obveznosti varnostnih rezerv 31.12.2007 31.12.2006 Varnostne rezerve 102.965 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (330) 97.848 (124) Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 4.643 4.980 Skupaj obveznosti varnostnih rezerv 107.278 102.704 Gibanje varnostnih rezerv 2007 2006 Stanje 1.1. 97.848 Presežek prihodkov nad odhodki 5.117 Stanje 31.12. 102.965 92.455 5.393 97.848 Varnostne rezerve so se v letu 2007 povečale za 5.117 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države. Izkaz poslovnega izida in bilanca stanja poslovanja v imenu in za račun države sta v PRILOGI 3. 5.5.24. Obveznosti programa izravnave obresti 31.12.2007 31.12.2006 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.461 Nakazila 3.846 Presežek prihodkov nad odhodki 95 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (7) 1.461 0 0 0 Skupaj obveznosti programa izravnave obresti 5.395 1.461 Sredstva programa izravnave obresti so se v letu 2007 povečale za 95 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države (program izravnave obresti). Izkaz poslovnega izida in bilanca stanja poslovanja v imenu in za račun države (program izravneve obresti) sta v PRILOGI 4. 5.5.25. Zunajbilančne postavke 31.12.2007 31.12.2006 Dolžniki za garancije 52.481 Prevzete finančne obveznosti 23.564 Dolžniki po prevzetih finančnih obveznostih 92.500 Dolžniki po izvedenih finančnih instrumentih 7.760 Druge prevzete finančne obveznosti 148 35.998 41.525 172.000 6.551 148 Skupaj 176.453 256.222 Letno poročilo SID banka - 2007 78 a) Dolžniki za garancije V postavki so izkazane izdane garancije. Izkaz po ročnosti izdanih garancij 31 .12.2007 31 .12.2006 Kratkoročne Dolgoročne 15.272 37.209 19.925 16.073 Skupaj 52.481 35.998 Pregled garancij po vrstah 31 .12.2007 31 .12.2006 Plačilne Storitvene Prevzem tveganja Carinske Garancije za odvoz odpadkov 4.991 16.075 17.300 2.492 11.623 3.742 16.923 0 4.419 10.914 Skupaj 52.481 35.998 Pregled stanja garancij po valutah 31 .12.2007 31 .12.2006 EUR USD HRK EGP 49.509 636 2.314 22 33.176 169 2.628 25 Skupaj 52.481 35.998 b) Prevzete finančne obveznosti 31 .12.2007 31 .12.2006 Odobreni nečrpani krediti 23.564 41.525 Skupaj 23.564 41.525 V tej postavki so izkazani nečrpani krediti odobreni domačim bankam in podjetju, rok črpanja je leto 2007. c) Dolžniki po prevzetih finančnih obveznostih 31 .12.2007 31 .12.2006 Najeti nečrpani krediti 92.500 172.000 Skupaj 92.500 172.000 V tej postavki so izkazani odobreni nečrpani krediti najeti v tujini, in odobrena kreditna linija v višini 20.000 tisoč EUR. za katere jamči RS v znesku 72.500 tisoč EUR d) Dolžniki po izvedenih finančnih instrumentih 31 .12.2007 31 .12.2006 Forward pogodbi v tuji valuti Obrestni swap 2.760 5.000 1.551 5.000 Skupaj 7.760 6.551 Po stanju na dan 31.12.2007 je imela banka sklenjeni dve valutni terminski pogodbi v skupni višini 2 mio USD. Obrestni swap je bil sklenjen v novembru 2005 s Sumitomo - SMBC za varovanje donosnosti portfelja obveznic RS s fiksno obrestno mero. Obračunska glavnica znaša 5.000 tisoč EUR, zapadlost posla je 17.4.2008. 5.6. Pojasnila k posamičnemu izkazu poslovnega izida (v tisoč EUR) 5.6.1. Čiste obresti 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 274 (163) 218 (245) Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 1.454 1.383 Obresti iz danih kreditov in vlog 45.816 (38.647) 25.728 (19.588) Obresti iz drugih finančnih sredstev 3 4 (1) Skupaj Čiste obresti 47.547 8.737 (38.810) 27.333 7.499 (19.834) Letno poročilo SID banka - 2007 79 Prihodki od zamudnih obresti znašajo 45 tisoč EUR, odhodki od zamudnih obresti pa 44 EUR. Obrestno tveganje - realizirane obrestne mere v % 2007 2006 Aktiva Posojila in vloge v EUR 4,33 3,51 Posojila in vloge v tuji valuti 6,34 3,23 Vrednostni papirji 4,78 4,02 Pasiva Posojila in vloge v EUR 3,81 3,23 Posojila in vloge v tuji valuti 5,54 2,70 Obrestne mere so izračunane iz obrestnih prihodkov oziroma odhodkov ter iz povprečnih stanj za posamezne obrestovane postavke aktive in pasive. 5.6.2. Prihodki iz dividend 2007 2006 Prihodki iz dividend 1.031 33 Skupaj 1.031 33 Dividende sta nakazali odvisni družbi PKZ Ljubljana v višini 939 tisoč EUR in PRVI FAKTOR Ljubljana v višini 92 tisoč EUR. 5.6.3. Čiste opravnine 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (89) 0 (24) Opravnine za opravljanje plačilnega prometa 0 (1) 0 (4) Opravnine od kreditnih poslov 332 0 141 (51) Opravnine za garancijske posle 207 0 194 0 Opravnine za bonitetne informacije 0 0 0 0 Opravnine od vrednostnih papirjev 0 (9) 0 (4) Druge opravnine 27 (2) 0 0 Skupaj 566 (101) 335 (83) Čiste opravnine 465 252 5.6.4. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 7 (24) 0 (33) Skupaj 7 (24) 0 (33) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (17) (33) 5.6.5. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po forward poslih 128 (55) 52 0 Izpeljani finančni instrumenti po swap poslih 0 (53) 79 0 Skupaj 128 (108) 130 0 Cisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 20 130 5.6.6. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 4.131 (4.389) 4.637 (5.119) Skupaj 4.131 (4.389) 4.637 (5.119) Cisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (258) (482) Letno poročilo SID banka - 2007 5.6.7. Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve Drugi poslovni prihodki Članarine Drugi poslovni odhodki 2.460 243 0 0 0 0 (86) (24) 2.463 244 0 0 0 0 (68) (12) Skupaj Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.703 2.593 (110) 2.707 2.627 (80) Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na provizijo za opravljanje storitev po ZZFMGP po pogodbi z Ministrstvom za finance o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov z dne 1.12.2004 v višini 2.075 tisoč EUR (2006: 2.075 tisoč EUR). 5.6.8. Administrativni stroški 2007 2006 Stroški dela Splošni in administrativni stroški (3.447) (1.793) (3.009) (1.759) Skupaj (5.240) (4.768) a) Stroški dela 2007 2006 Stroški bruto plač Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški socialnih zavarovanj Davek na izplačane plače Drugi stroški dela (2.278) (206) (169) (148) (646) (2.031) (183) (150) (177) (468) Skupaj (3.447) (3.009) Stroški pokojninskih zavarovanj (206 tisoč EUR) skupaj s stroški prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (96 tisoč EUR) so v letu 2007 znašali 302 tisoč EUR. V letu 2007 je imela banka v povprečju 67 zaposlenih, stanje zaposlenih na dan 31.12.2007 je bilo 69, od tega je bilo 14 zaposlenih s srednješolsko, 6 z višješolsko, 42 z visokošolsko izobrazbo, 6 z magisterijem in 1 z doktoratom. V letu 2007 so znašali zaslužki uprave (mag. Sibil Svilan, Jožef Bradeško, Marko Plahuta) 445 tisoč EUR, ostalih zaposlenih na podlagi individualnih pogodb 350 tisoč EUR, članov nadzornega sveta (dr. Andrej Bajuk, mag. Gonzalo Caprirolo, mag. Jožko Čuk, mag. Helena Kamnar, dr. Andrej Kitanovski, dr. Mojmir Mrak, Stanislav Berlec, Ivan Govše, mag. Stanislava Zadravec-Caprirolo, dr.Robert Kokalj, dr. Marko Jaklič) pa 41 tisoč EUR. Banka po stanju 31.12.2007 ni oblikovala rezervacij iz naslova prevrednotenja plač. b) Splošni in administrativni stroški 2007 2006 Stroški materiala Stroški storitev (129) (142) (1.664) (1.617) Skupaj (1.793) (1.759) V letu 2007 je imela SID banka naslednje stroške za revizorja: EUR in stroški predrevizije za leto 2007 30 tisoč EUR. revidiranje letnega poročila 2006 v višini 54 tisoč 5.6.9. Amortizacija 2007 2006 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih sredstev (426) (332) (136) (100) Skupaj (562) (432) Letno poročilo SID banka - 2007 81 5.6.10. Rezervacije 2007 2006 Neto sprememba rezervacij za garancije 166 1.441 - odhodki za oblikovanje rezervacij (1.189) (1.311) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 1.355 2.752 Neto sprememba rezervacij za nečrpane kredite 671 (228) - odhodki za oblikovanje rezervacij (1.920) (2.452) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 2.591 2.224 Neto sprememba rezervacij za pravno nerešene tožbe (44) 0 - odhodki za oblikovanje rezervacij (44) 0 Neto spremembe rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti (84) 3 - odhodki za oblikovanje rezervacij (98) (3) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 14 6 Skupaj 709 1.216 5.6.11. Oslabitve 2007 2006 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti (16.775) (9.623) Oslabitve drugih sredstev (43) (15) Prihodki iz odprave oslabitev kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 13.430 7.062 Prihodki iz odprave oslabitev drugih sredstev 1 1 Skupaj (3.387) (2.575) 5.6.12. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2007 2006 Odmerjeni davek v izkazu poslovnega izida - poslovanje 770 905 - prehod na MSRP 0 1.229 Skupaj odmerjeni davek v izkazu poslovnega izida 770 2.134 Odložene terjatve za davek (24) (21) Odhodek za davek v izkazu poslovnega izida 746 2.113 Dobiček pred obdavčitvijo (brez uskladitvenih knjiženj) 4.091 3.462 Efektivna davčna stopnja iz odhodka za davek * 18,23% 25,53% Efektivna davčna stopnja iz odmerjenega davka * 18,81% 26,14% Odmerjeni davek od dohodka predstavlja znesek davka, ki ga je treba poravnati v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb po predpisani davčni stopnji. Stopnja davka za plačilo akontacije davka je bila 25%. Za leto 2007 se je v skladu z Zakonom o dohodku pravnih oseb zmanjšala davčna stopnja z 2 odstotni točki in znaša 23%. Obveznost davka iz dohodka pravnih oseb za leto 2007 znaša 750 tisoč EUR. Obveznost je zmanjšana za manjšo obveznost davka iz dohodka pravnih oseb iz prehoda na MSRP v višini 295 tisoč EUR, kar povečuje čisti dobiček poslovnega leta 2007. Za leto 2007 je bilo plačane 2.155 tisoč EUR akontacije davka od dohodka, terjatev do države iz naslova preveč plačane akontacije davka na dan 31.12.2007 znaša 1.409 tisoč EUR. Odloženi davčni prihodek ali odhodek izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloženih terjatev oz. obveznosti za davek. Iz naslova odloženih davkov ima družba 24 tisoč EUR neto terjatev. Na dan 31.12.2007 SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. Letno poročilo SID banka - 2007 82 5.7. Odnosi z odvisnimi družbami (v tisoč EUR) 5.7.1. Dani krediti 31 .12.2007 31 .12.2006 PRO KOLEKT Ljubljana Kratkoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 0 0 49 (2) PRVI FAKTOR Ljubljana Kratkoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR Kratkoročni kredit v tisoč USD Popravek vrednosti v tisoč USD 5.307 (117) 0 0 5.356 (166) 433 (16) PRVI FAKTOR Zagreb Kratkoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR Dolgoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 11.021 (583) 11.241 (595) 11.148 (954) 0 0 PRVI FAKTOR Beograd Dolgoročni kredit v tisoč EUR Popravek vrednosti v tisoč EUR 5.134 (490) 8.284 (969) Skupaj glavnica v tisoč EUR Skupaj popravek vrednosti v tisoč EUR 32.703 (1.785) 24.818 (2.090) Skupaj odvisne družbe v tisoč EUR 30.918 22.775 5.7.2. Prejeti krediti 31 .12.2007 31 .12.2006 PRO KOLEKT Ljubljana Kratkoročni kredit 80 0 PKZ Ljubljana Kratkoročni kredit Potrdilo o vlogi 3.569 961 0 0 4.610 0 5.7.3. Druge terjatve 31 .12.2007 31 .12.2006 PKZ Ljubljana Terjatve za storitve 14 11 PRO KOLEKT Zagreb Terjatve za storitve 2 0 16 11 5.7.4. Čiste obresti 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki PKZ Ljubljana PRO KOLEKT Ljubljana PRVI FAKTOR Ljubljana PRVI FAKTOR Zagreb PRVI FAKTOR Beograd 0 0 222 861 563 (100) (6) 0 0 0 2 0 266 435 174 0 0 00 0 Skupaj Čiste obresti 1.646 1.540 (106) 88 0 Letno poročilo SID banka - 2007 83 Obrestno tveganje - realizirane obrestne mere % 2007 Aktiva PKZ Ljubljana 3,57 PRO KOLEKT Ljubljana 3,42 PRVI FAKTOR Ljubljana 4,82 PRVI FAKTOR Zagreb* 5,23 PRVI FAKTOR Beograd 5,66 "upoštevan tudi sindiciran kredit (7-58/7) z NLB 5.7.5. Prihodki od dividend 2007 2006 PRVI FAKTOR Ljubljana 92 33 PKZ Ljubljana 939 0 Skupaj 1.031 33 5.7.6. Čiste opravnine 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki PRVI FAKTOR Ljubljana 4 0 5 0 PRVI FAKTOR Zagreb 22 0 14 0 PRVI FAKTOR Beograd 18 0 21 0 Skupaj 44 0 40 0 Ciste opravnine 44 40 5.7.7. Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki PKZ Ljubljana 259 0 396 0 PRO KOLEKT Zagreb 10 0 0 0 PRO KOLEKT Ljubljana 25 0 34 0 Skupaj 294 0 430 0 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 294 430 Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na zaračunane najemnine za poslovne prostore, opravljene storitve izdelave bonitetnih informacij in storitve informacijske podpore. Letno poročilo SID banka - 2007 84 5.8. Upravljanje s tveganji Upravljanje s tveganji v SID banki je predstavljeno v točki 6.8. poslovnega dela letnega poročila. 5.8.1. Prikaz bilance stanja po ročnosti na dan 31.12.2007 v tisoč EUR Na vpogled Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 0 0 0 0 0 298 298 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0 28 0 73 28 0 129 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 0 1.266 0 10.320 19.605 9.537 40.728 Krediti 63 9.106 19.504 98.589 378.475 686.759 1.192.496 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 5.091 5.091 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 600 600 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 7.712 7.712 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0 1.229 0 144 1.373 Druga sredstva 0 129 15 146 0 0 290 SKUPAJ SREDSTVA SID BANKE 63 10.529 19.519 110.357 398.108 710.141 1.248.717 NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 0 2.841 400 21.597 44.409 38.031 107.278 NALOŽBE PIO 24 0 701 1.761 2.415 494 5.395 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 12 0 162 12 0 186 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 0 14.338 7.811 40.765 366.398 707.758 1.137.069 Rezervacije 0 0 0 0 0 883 883 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0 0 2.163 27 2.190 Druge obveznosti 0 417 14 404 0 0 835 Osnovni kapital 0 0 0 0 0 89.600 89.600 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 0 0 0 0 (331) (331) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 0 17.566 17.566 Lastne delnice 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 0 904 904 SKUPAJ OBVEZNOSTI SID BANKE 0 14.767 7.825 41.331 368.573 816.222 1.248.717 OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV 0 0 0 0 0 107.278 107.278 OBVEZNOSTI PIO 0 0 0 0 0 5.395 5.395 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO SID BANKE 63 (4.238) 11.694 69.026 29.535 (106.081) 0 Letno poročilo SID banka - 2007 85 5.8.2. Izpostavljenost valutnim tveganjem 31.12.2007 v tisoč EUR Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA SID BANKE NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV NALOŽBE PIO Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Druge obveznosti Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) Lastne delnice Čisti dobiček poslovnega leta SKUPAJ OBVEZNOSTI SID BANKE OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV OBVEZNOSTI PIO EUR_USD Druge valute_Skupaj 298 0 0 298 119 10 0 129 40.728 0 0 40.728 1.168.997 23.499 0 1.192.496 5.091 0 0 5.091 600 0 0 600 7.712 0 0 7.712 1.373 0 0 1.373 290 0 0 290 1.225.208 23.509 0 1.248.717 107.278 0 0 107.278 5.395 0 0 5.395 186 0 0 186 1.115.738 21.331 0 1.137.069 845 8 30 883 2.190 0 0 2.190 835 0 0 835 89.600 0 0 89.600 1.139 0 0 1.139 (331) 0 0 (331) 17.566 0 0 17.566 (1.324) 0 0 (1.324) 904 0 0 904 1.227.348 21.339 30 1.248.717 107.278 0 0 107.278 5.395 0 0 5.395 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO SID BANKE_(2.140)_2.170_(30)_0 Letno poročilo SID banka - 2007 86 5.8.3. Izpostavljenost obrestnemu tveganju 31.12.2007 Neobresto- Od 3 - Skupaj Na Do ■j 1 Od 1 - 3 12 Od 1 - 5 Nad v tisoč EUR Skupaj vano obrestovano vpogled meseca mesecev mesecev let 5 let Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 298 0 298 0 0 0 0 0 298 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 129 129 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 40.728 534 40.194 266 1.220 0 10.137 19.459 9.112 Krediti 1.192.496 13.824 1.178.672 63 9.103 19.455 97.645 374.507 677.899 Opredmetena osnovna sredstva 5.091 5.091 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva 600 600 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 7.712 0 0 0 0 0 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.373 1.373 0 0 0 0 0 0 0 Druga sredstva 290 290 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA SID BANKE 1.248.717 29.553 1.219.164 329 10.323 19.455 107.782 393.966 687.309 NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 107.278 1.011 106.267 0 2.784 400 21.250 40.403 41.430 NALOŽBE PIO 5.395 30 5.365 24 0 700 1.750 2.399 492 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 186 186 0 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.137.069 12.555 1.124.514 0 14.414 37.188 10.818 312.761 749.333 Rezervacije 883 883 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.190 2.190 0 0 0 0 0 0 0 Druge obveznosti 835 835 0 0 0 0 0 0 0 Osnovni kapital 89.600 89.600 0 0 0 0 0 0 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 0 0 0 0 0 0 Presežek iz prevrednotenja (331) (331) 0 0 0 0 0 0 0 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 17.566 17.566 0 0 0 0 0 0 0 Lastne delnice (1.324) (1.324) 0 0 0 0 0 0 0 Čisti dobiček obdobja 904 904 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI SID BANKE 1.248.717 124.203 1.124.514 0 14.414 37.188 10.818 312.761 749.333 OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV 107.278 107.278 0 0 0 0 0 0 0 OBVEZNOSTI PIO 5.395 5.395 0 0 0 0 0 0 0 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju SID banke 0 (94.650) 94.649 329 (4.091) (17.733) 96.963 81.205 (62.024) Kumulativna izpostavljenost SID banke 0 (94.650) (1) 328 (3.762) (21.495) 75.468 156.673 94.649 Letno poročilo SID banka - 2007 87 5.9. Dogodki po datumu bilance stanja Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na posamične računovodske izkaze za leto 2007. Letno poročilo SID banka - 2007 88 6. Razkritja 6.1. Sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti v tisoč EUR 2007 2006 Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena vrednost vrednost vrednost. vrednost. Denar v blagajni in stanje na računih pri Centralni banki 298 298 0 0 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 129 129 157 157 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 40.728 40.728 35.411 35.411 Krediti 1.192.496 1.194.007 758.517 759.073 - krediti bankam 915.674 916.858 594.174 594.557 - krediti strankam, ki niso banke 276.822 277.149 164.343 164.516 Opredmetena osnovna sredstva 5.091 5.698 5.152 5.698 Neopredmetena sredstva 600 600 609 609 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 7.712 6.322 6.322 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.373 1.373 55 55 - terjatve za davek od dobička 1.229 1.229 0 0 - terjatve za odloženi davek 144 144 55 55 Druga sredstva 290 290 254 254 SKUPAJ SREDSTVA SID BANKE 1.248.717 1.250.835 806.477 807.579 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 186 186 163 163 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.137.069 1.137.553 694.395 694.708 - vloge bank 26.205 26.205 0 0 - vloge strank, ki niso banke 32.880 32.880 43 43 - krediti bank 1.069.125 1.069.609 694.352 694.665 - dolžniški vrednostni papirji 8.859 8.859 0 0 Rezervacije 883 883 1.742 1.742 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.190 2.190 2.558 2.558 - obveznosti za davek 2.163 2.163 2.521 2.521 - obveznosti za odložene davke 27 27 37 37 Druge obveznosti 835 835 3.221 3.221 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.141.163 1.141.163 702.079 702.079 SKUPAJ KAPITAL 107.554 104.398 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL SID BANKE 1.248.717 1.141.647 806.477 702.392 Finančni instrumenti, ki jih banka v bilanci stanja izkazuje po pošteni vrednosti so finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izdani dolžniški vrednostni papirji. Poštene vrednosti kreditov, opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti pa se razlikujejo od njihovih knjigovodskih vrednosti, izkazanih v bilanci stanja. Vsi našteti finančni instrumenti so ob začetnem pripoznanju pripoznani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov pa se upošteva tržna cena (nakupna oziroma ponudbena cena) finančnega instrumenta. Pošteno vrednost kreditov bankam, kreditov strankam, ki niso banke in najetih kreditov predstavlja vrednost glavnice na dan 31.12.2007 in obračunane obresti obdobja. Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je bila izračunana le za gradbeni objekt. Ocena je bila pripravljena na osnovi opravljenih poizvedb po nakupu podobnih objektov, ki so primerljivi po velikosti, dejavnosti in lokaciji. Za ostala opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se najmanj enkrat letno preverja materialne osnove, ki bi utemeljevale razloge, da knjigovodska vrednost odstopa od poštene vrednosti. Ocena je, da je knjigovodska vrednost dober približek poštene vrednosti. Letno poročilo SID banka - 2007 89 6.2. Analiza občutljivosti 6.2.1. Krediti in vloge Analiza občutljivosti za celotni obseg kreditov in vlog je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1% p. a.), kar po oceni poslovodstva predstavlja spremembe obrestnih mer, ki so bile razumno mogoče na ta datum. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki v letu 2008 povečali za 540.000 EUR (v 2007 za 418.000 EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri - neto obrestni prihodki bi se v letu 2008 zmanjšali za 540.000 EUR, (v letu 2007 za 418.000 EUR). 6.2.2. Dolžniški vrednostni papirji SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri, kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. V izračunu je upoštevana povprečna ročnost portfelja, ki je v letu 2007 znašala 3,13 leta (2006: 3 leta). Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1% p.a.). Pri obveznicah z variabilno obrestno mero se sprememba tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk odrazi v enakem znesku spremembe kupona takšnih obveznic. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se portfelj SID banke v letu 2007 povečal za 94.840 EUR (v 2006 za 80.663 EUR), relativno pa to predstavlja povečanje portfelja za 1 %. Sprememba bi se odrazila kot dobiček v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri - portfelj bi se v letu 2007 zmanjšal za 94.840 EUR (v letu 2006 za 80.663 EUR), vsa sprememba bi se odrazila kot izguba v izkazu poslovnega izida. Pri obveznicah s fiksno obrestno mero bi povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk pomenilo v letu 2007 zmanjšanje portfelja za 270 bazičnih točk oz. 2,7 %. Za leto 2007 to pomeni zmanjšanje za 843.811 EUR (2006: 773.461 EUR). Celotna razlika bi se odrazila kot zmanjšanje neposredno v kapitalu. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri - portfelj bi se v letu 2007 povečal za 843.811 EUR (2006: 773.461 EUR), celotna razlika bi se odrazila kot povečanje neposredno v kapitalu. Za celoten portfelj obveznic bi se povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2007 odrazilo v zmanjšanju vrednosti portfelja za 748.971 EUR, od tega bi se zmanjšanje v višini 843.811 EUR odrazilo neposredno v kapitalu, dobiček v višini 94.840 pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2006: sprememba 692.798 EUR, od tega zmanjšanje v kapitalu za 773.461 EUR, dobiček v izkazu poslovnega izida 80.663 EUR). Za cel portfelj obveznic bi se zmanjšanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2007 odrazilo v povečanju vrednosti portfelja za 748.971 EUR, od tega bi se povečanje 843.811 EUR odrazilo neposredno v kapitalu, izguba 94.840 pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2006: sprememba 692.798 EUR, od tega povečanje neposredno v kapitalu 773.461 EUR, izguba v izkazu poslovnega izida 80.663 EUR). 6.3. Kreditno tveganje 6.3.1. Celotna kreditna izpostavljenost v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 bruto izpostavljenost 1.209.664 761.528 posamične oslabitve (6.258) (5.806) ostale oslabitve (9.381) (7.571) razmejene opravnine (1.529) (555) neto izpostavljenost 1.192.496 747.596 6.3.2. Reprogram kreditov Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov je na dan 31.12.2007 znašala 4.824 tisoč EUR. Nov dogovor o pogojih odplačila obveznosti je bil dosežen za dve slovenski družbi. Pri ugotavljanju višine oslabitev je banka upoštevala pričakovani denarni tok. 90 Letno poročilo SID banka - 2007 6.3.3. Posamično oslabljeni krediti v tisoč EUR 2007 2006 bruto izpostavljenost 18.393 14.165 posamične oslabitve (6.258) (5.806) razmejene opravnine (37) 0 neto izpostavljenost 12.098 8.359 Terjatve do strank, za katere so oblikovane posamične oslabitve, so zavarovane s pogodbo o odstopu terjatev, zastavo kapitalskih deležev, zastavo na poslovni nepremičnini, zastavo pravic na zalogah in asignacijo zavarovalnih polic. 6.4. Vrednost zavarovanj za dane in prejete kredite Skupna vrednost zavarovanj za dane kredite na dan 31.12.2007 je znašala 212.118 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja predstavlja odstop terjatev v zavarovanje največji del, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oz. z oceno manj kot A-, zastava komercialne nepremičnine vrednoteno tržno, zastava terjatev v zavarovanje z oceno vrednosti, zavarovalna polica SID banke za račun RS in druga zavarovanja, Obveznosti po najetih tujih kreditih so v celoti zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. 6.5. Zapadle, neplačane terjatve Knjigovodska vrednost zapadle neplačane terjatve iz danih jamstev na dan 31.12.2007 je znašala 318 tisoč EUR. Terjatve SID banke do BIRO 71 d.o.o. je nastala v letu 2002 in 2003, ko je bila (v več obrokih) unovčena garancija izdana na podlagi Pogodbe o izdaji garancije št. GP-00066 z dne 31.08.2000. Navedena terjatev, ki je na dan 31.12.2007 znašala 2.253 tisoč EUR glavnice ter 74 tisoč EUR obresti (bruto vrednost terjatve) je na podlagi notarskega zapisa opr. št. SV 1489/2000, sklenjenega pri notarju Miru Košaku zavarovana s hipoteko na nepremičnini parc. št. 263, k.o. Ljubljana - Mesto (trenutno še idealni solastniški delež do 322/1000). Hipoteka SlD banke je vpisana na drugem mestu takoj za hipoteko Republike Slovenije, Ministrstva za finance, DURS, Davčnega urada Ljubljana. SID banka se s pooblaščenko BIRO 71 d.o.o., odvetnico Carmen Dobnik dogovarja o možnosti prodaje navedene nepremičnine izven izvršilnega postopka, pri čemer se pričakuje, da bo iztrženo več kot znaša knjigovodska vrednost neplačane terjatve. 6.6. Kapital SID banka v skladu z Zakonom o bančništvu izračunava kapital in kapitalsko ustreznost za posle, ki jih opravlja v svojem imenu za svoj račun iz lastnih virov, brez vključevanja poslov, za katere se zadolžuje na tujih finančnih trgih v svojem imenu in za svoj račun ter s poroštvom Republike Slovenije. v tisoč EUR 31.12.2007 Osnovni kapital 89.600 Lastne delnice (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 17.566 Odbitne postavke od temeljnega kapitala (14.611) Temeljni kapital 92.370 Dodatni kapital I 46 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (7.293) Dodatni kapital II 0 Skupaj kapital 82.329 a) Odbitne postavke od temeljnega kapitala v tisoč EUR 31.12.2007 Neopredmetena sredstva 600 Razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub 6.718 Skupaj 7.318 Letno poročilo SID banka - 2007 91 b) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala v tisoč EUR 31.12.2007 Naložbe v druge finančne institucije, ki posamično presegajo 10% kapitala finančne institucije 3.087 Udeležbe v zavarovalnicah 4.206 Skupaj 7.293 Letno poročilo SID banka - 2007 92 7. Priloge PRILOGA 1 7.1. Ločena bilanca stanja za obveznosti in naložbe iz lastnih virov in obveznosti in naložbe iz virov s poroštvo Republike Slovenije Obveznosti in naložbe iz lastnih virov v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 298 0 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 129 157 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 30.689 35.411 Krediti 138.613 72.267 - krediti bankam 94.405 50.059 - krediti strankam, ki niso banke 44.208 22.208 Opredmetena osnovna sredstva 5.091 5.152 Neopredmetena sredstva 600 609 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 6.322 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.373 55 - terjatve za davek od dobička 1.229 0 - terjatve za odloženi davek 144 55 Druga sredstva 290 254 SKUPAJ SREDSTVA 184.795 120.227 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 186 163 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 67.944 42 - vloge bank 26.205 0 - vloge strank, ki niso banke 32.880 42 - dolžniški vrednostni papirji 8.859 0 Rezervacije 863 1.053 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.190 2.558 - obveznosti za davek 2.163 2.521 - obveznosti za odložene davke 27 37 Druge obveznosti 5.971 12.013 SKUPAJ OBVEZNOSTI 77.154 15.829 Osnovni kapital 89.600 38.906 Kapitalske rezerve 1.139 27.631 Presežek iz prevrednotenja (244) 130 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 17.566 38.747 Lastne delnice (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 904 308 SKUPAJ KAPITAL 107.641 104.398 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 184.795 120.227 Obveznosti in naložbe iz virov s poroštvom RS v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 10.039 0 Krediti 1.053.883 686.250 - krediti bankam 821.269 538.957 - krediti strankam, ki niso banke 232.614 147.293 Druga sredstva 5.136 8.791 SKUPAJ SREDSTVA 1.069.058 695.041 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.069.125 694.352 - krediti bank 1.069.125 694.352 Rezervacije 20 689 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.069.145 695.041 Presežek iz prevrednotenja (87) 0 SKUPAJ KAPITAL (87) 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 1.069.058 695.041 Letno poročilo SID banka - 2007 93 PRILOGA 1 7.2. Ločeni izkazi poslovnega izida za poslovanje iz lastnih virov in za poslovanje s poroštvom Republike Slovenije Poslovanje iz lastnih virov v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 6.367 5.053 Odhodki za obresti in podobni odhodki (1.216) (268) Čiste obresti 5.151 4.785 Prihodki iz dividend 1.031 33 Prihodki iz opravnin (provizij) 336 273 Odhodki za opravnine (provizije) (34) (42) Čiste opravnine (provizije) 302 231 Realizirani dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (21) (33) Čisti dobiček / izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 20 130 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 0 20 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 68 (41) Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 0 (6) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.480 2.490 Administrativni stroški (5.240) (4.767) Amortizacija (562) (432) Rezervacije 40 1.449 Oslabitve 504 (2.403) Dobiček iz rednega poslovanja * 3.773 1.456 Poslovanje s poroštvom RS v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 41.181 22.280 Odhodki za obresti in podobni odhodki (37.594) (19.565) Čiste obresti 3.587 2.715 Prihodki iz dividend 0 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 230 62 Odhodki za opravnine (provizije) (68) (41) Čiste opravnine (provizije) 162 21 Realizirani dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3 0 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik (325) (441) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 113 116 Rezervacije 668 (233) Oslabitve (3.890) (172) Dobiček iz rednega poslovanja * 318 2.006 * prikaz le do bruto dobička, obračun davka izračunan na skupnem rezultatu Letno poročilo SID banka - 2007 94 PRILOGA 1 7.3. Računovodski izkazi zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki (v imenu Republike Slovenije) Bilanca stanja v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Druga sredstva 62.803 2.520 38.278 3.677 68.425 2.686 27.891 3.702 SKUPAJ NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 107.278 102.704 Varnostne rezerve Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Druge obveznosti 102.965 (330) 4.643 97.848 (124) 4.980 SKUPAJ OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV 107.278 102.704 Poslovni izid v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 4.249 2.586 Čiste obresti 4.249 2.586 Zavarovalno-tehnične postavke - zavarovalne in pozavarovalne premije 3.875 6.660 - pozavarovalne in obdelovalne provizije (155) (439) - škode (349) (994) - regresi 68 81 - bonusi (1) 0 Skupaj zavarovalno-tehnične postavke 3.438 5.307 Druge čiste opravnine 6 13 Čisti poslovni izid iz finančnih poslov (90) (26) Operativni stroški (2.486) (2.487) Presežek prihodkov nad odhodki 5.117 5.393 Vsebina in podlaga poslovanja SID banke v imenu Republike Slovenije sta opisani v točkah 5.3.1. tega poročila. Letno poročilo SID banka - 2007 95 PRILOGA 1 7.4. Računovodski izkazi programa PIO (v imenu Republike Slovenije) Bilanca stanja v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Krediti bankam Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.476 3.918 1.461 0 SKUPAJ NALOŽBE PROGRAMA PIO 5.394 1.461 Varnostne rezerve Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Druge obveznosti 5.402 (9) 1 1.461 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI PROGRAMA PIO 5.394 1.461 Poslovni izid v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 95 0 Čiste obresti 95 0 Čisti poslovni izid iz finančnih poslov 2 0 Operativni stroški (2) 0 Presežek prihodkov nad odhodki 95 0 Vsebina in podlaga poslovanja SID banke v imenu Republike Slovenije sta opisani v točkah 5.3.2. tega poročila. Letno poročilo SID banka - 2007 96 DELOlTTE REVIZIJA do O Dunajska cesta 9 1«HJ Ljubljana Slovenija Tel: +356 1 30 72 S00 Faks -335 1 30 72 900 www.deloilte.£; POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA UPRAVI SID - SLOVENSKE IZVOZNE iN RAZVOJNE BANKE, |.d.p LJUBLJANA ZA POTREBE POROČANJA BANKI SLOVENIJE V SKLADU S SKLEPOM O REVIZIJSKEM PREGLEDU LETA/EGd POROČILA BANK IN HRANILNIC Pri SID - Slovenski izvozni in razvojni banki, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju "banka"} smo za poslovno leto, ki se je končalo 31.12. 2007, v povezavi: - z razkritji M prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, Št 131/2006 in 1-2/2008; odslej ZBan-1); - s kvaliteto informacijskega sistema in - z izpoinjevanjem pravil o upravljanju s tveganji pregledali/revidirati njeno upoštevanje določb ZBan-1 in njegovih podzakonskih predpisov - Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic (Uradni list RS, fflt 135/2006; odslej Sklep o razkritjih), Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice {Uradni list RS, št. 135/2006, 23/2007 in 104/2007; odslej G k lep o upravljanju s tveganji), Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni lisi RS, št. 28/2007; odslej Sklep o ocenjevanju izgub) in Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, it. 135/2006 in 104/2007; odslej Sklep o izračunu kapitala) - v poslovnem letu, ki seje končalo 31.12. 2007, Za ustreznost razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu, za zagotavljanje kvalitete informacijskega sistema in izpolnjevanje pravil o upravljanju s tveganji v skladu z na ved enimi predpisi je odgovorno poslovodstvo banke. Naša odgovornost je izdaja poročila na podlagi pregleda/nevizije upoštevanja določb navedenih sklepov. Področje preiskave/revizije Preiskavo zs področje pregleda informacijskega sistema smo opravili v skladu z mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400. Ta standard zahteva od nas načrtovanje In izvedbo preiskave za pridobitev zmernega zagotovila, da pregledane informacije ne vsebujejo pomembno napačnih navedb. Preiskava je omejena predvsem na poizvedovanje pri osebju banke in na analitične postopke v zvezi z informacijami ter tako daje manjše zagotovilo kot revizija. Revizije nismo opravili, zato ne izražamo revizijskega mnenja. Prepričani smo, da je naša preiskava primerna podlaga za dano zagotovilo. Pregled ustreznosti razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu in pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji smo, opravili v skladu z mednarodnim standardom revidiranja 800 - Revtzoqevo poročijo o revizijskih poslih za posebne namene. Standard od nas zahteva načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev Deloitte Letno poročilo SID banka - 2007 97 sprejemljivega zagotovila, da izkazana razkritja v letnem poročilu, zahtevana v skladu z prvim odstavkom 207. člena Zakona o bančništvu, ne vsebujejo pomembno napačnih navedb ter da je banka upoštevala vse ustrezne določbe splošnih standardov upravljanja s tveganji kot je opredeljeno v Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih načel in ocen poslovodstva ter ovrednotenje celovite predstavitve ustreznosti razkritij in izpolnjevanja pravil s tveganji. Prepričani smo, da je revizija primerna podlaga za naše mnenje. Mnenje o razkritjih Po našem mnenju so razkritija Banke iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 za obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31.12.2007, v vseh pomembnih pogledih skladna z določili Zban-1 in Sklepa o razkritjih. Razkritja iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 so vsebinsko skladna z letnim poročilom. Po našem mnenju so politike o razkritjih banke v vseh pomembnih pogledih ustrezne in skladne s Sklepom o razkritjih. Zagotovilo o kvaliteti informacijskega sistema V preiskavi nismo opazili nič takega, zaradi česar bi menili: - da informacijska podpora upravljanju s tveganji ni v vseh pomembnih pogledih skladna z zapisanimi notranjimi pravili banke in zahtevami Banke Slovenije, - da politika varnosti informacijskih sistemov ni v vseh pomembnih pogledih usklajena z zapisano strategijo razvoja informacijskih sistemov banke in da ni upoštevala priporočil slovenskih standardov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 1799:2003, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo oziroma drug pooblaščen organ. Ne da bi izrazili pridržek v svojem mnenju bi želeli opozoriti na naslednje: • informacijski sistemi za upravljanje tržnih tveganj, obrestnega tveganja, operativnega tveganja in likvidnostnega tveganja se nahajajo pretežno v obliki Excelovih preglednic ter so s tem podvrženi možnosti napak v zajemanju in prezentiranju podatkov • naši preizkusi so pokazali, da banka tako v pismenih politikah, kot tudi v praksi uporablja številna priporočila standarda politika varnosti informacijskih sistemov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 17799:2003, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo .in druge dobre prakse. Določeni odmiki od dobrih praks, ki so jih pokazali naši revizijski postopki so Banki znani. Mnenje o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji Po našem mnenju so bili na dan 31.12.2007 v vseh pomembnih pogledih: - izpolnjeni splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem, tržnimi tveganji, obrestnim tveganjem, operativnim tveganjem in likvidnostnim tveganjem, določeni s Prilogami I - V Sklepa o upravljanju s tveganji; - v povezavi s kreditnim tveganjem upoštevana določila Sklepa o ocenjevanju izgub; - v povezavi s kapitalom in kapitalskimi zahtevami upoštevana določila Sklepa o izračunu kapitala; - v povezavi z delovanjem službe notranje revizije upoštevana določila ZBan-1. Ne da bi izrazili pridržek v zvezi z 16. členom Sklepa o revizorjevem pregledu letnega poročila bank in hranilnic, bi želeli opozoriti na naslednje: Letno poročilo SID banka - 2007 98 • banka ima po manj kij Ivo oblikovane metodologije ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja tveganja koncentracije v okviru kreditnega tveganja po panogah in državah, • ban ka še nima dol ocen e metodol og ije ocenjevanja vred nostl zavarovan ja. Ne da bi izrazili pridržek opozarjamo, da v povezavi s 2 5. členom Sklepa o revizorje vem pregledu letnega poročila bank rn hranilnic, Banka nima izdelanega scenarija upravljanja likvidnosti za pojav Izjemnih situacij -ustrezni postopki se definirajo ob nastanku pojava. Ne da bi izrazili pridržek opozarjamo, v povezavi s točko 6.4. Sklepa o revizorjevem pregledu letnega poročila bank in hranilnic, da ima Banka sicer sprejet načrt fizičnega varovanja, vendar v letu 2007 še ni izvedla nadzora nad izvajanjem zasebnega varovanja v banki kot določa priloga IV- Splošni standardi upravljanja z operativnimi tveganju v skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke In hranilnice. V skladu z omenjenimi določili mora Banka zagotovi omenjeni pregled najmanj enkrat v dveh letih, tako da zavezujoč pogoj do datuma izdaje revizorjevega poročila še ni pretekel. Ne da bi izrazili pridržek bi želeli opozoriti, da ima Banka še vedno nerešena revizorjeva priporočila iz preteklih let, ki se nanašajo na naslednja področja: • Računovodsko evidentrranje izvedenih finančnih inštrumentov fpriporočilo delno reali^irano), • Informacijska podpora za i zdelo vanj e po noči I, ki se nanašajo na kapital (pri poroč i I o d e I no re al Iz I ra no), • Pom a nj¡kij i vost v n ačrtu nepreki n j en eg a poslovanj a (pri poroč i I o d e I no n&alizi rano), • Vključevanje strategije v procesu planiranja na področju IT (pripočilo delno realizirano), • Metodologija aplikativnega razvoja in prenosa programov v produkcijsko okolje ni definirana (priporočilo delno realizirano). Dsloltte revizija d.o,o. Andreja Bajuk Mušič Yuri Sidorovich Poobla™1" Ljubljana, 27. april 2008 QELCITTE REVIZIJA D.O.O. Ljusljanfl;, Slovenija f Letno poročilo SID banka - 2007 99 III. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine SID banka Vsebina Izjava uprave o konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banka Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih 1. Konsolidirana bilanca stanja na dan 31.12.2007 2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2007 3. Konsolidirani izkaz denarnega toka za poslovno leto 2007 4. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2007 5. Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom 6. Razkritja 7. Priloge 8. Poročilo neodvisnega revizorja za potrebe poročanja Banki Slovenije v skladu s Sklepom o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic Stran 101 102 104 105 107 108 109 143 148 157 Letno poročilo SID banka - 2007 100 Izjava uprave o konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banka Uprava na dan 10.3.2008 potrjuje konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka za leto, končano na dan 31. december 2007. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Iz tega razloga je bila pri pripravi računovodskih izkazov upravičeno uporabljena predpostavka o nadaljnjem poslovanju. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, - vsakršna materialna odstopanja od uporabljenih računovodskih standardov ustrezno razkrita in pojasnjena, - računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju Skupine SID banka, razen če ni utemeljeno predvidevati o prenehanju poslovanja. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva Skupine SID banka in mora torej opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Jožef Bradeško član uprave predsednik uprave 101 Letno poročilo SID banka - 2007 PELOrTTE REVIZUAd.oo Du-najska cesta 3 1000 Ljubljana Slovenija Tet i 30 72 ™ Faks: +386 1 72 300 wwVi>.deloilte.si POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA Lastnikom skupine S1D - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.cL, Ljubljana Poročilu o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene računovodske izkaze skupine SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d .4;, Ljubljana (v nadalje vanju "Skupina");, ki vključujejo konsolidirano bilanco stanja na dan 31. decembra 2007, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz gibanja kapitala in konsolidiran izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe. Odgovornost za računovodske izkaze Poslovodstvo skupine je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU. Ta odgovornost vključuje: vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah. Revizorjeva odgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu % mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake, Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov barke, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja banke. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje. Deloitte. Letno poročilo SID banka - 2007 102 Mnenje Po našem mnenju so konsolidirani računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja skupine rta dan 31. decembra 2007 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, veljavnimi v EU. Ne da bi izrazili pridržek, opozaijamo na pojasnilo »5.3. - Prerazvrstitev v prikazanih računovodskih izkazih za leto 2006« h konsolidiranim računovodskim izkazom, kjer je prikazano, da je skupina spremenila računovodsko usmeritev evidentiranja izravnalnih rezervacij in regresnih poslov faktoringa. V primeru upoštevanja sprememb računovodskih usmeritev po stanju na dan 31.12.2006 bi bila bilančna vsota nižja za 3.177 tisoč EUR. Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah V skladu s prvim odstavkom, 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) smo pregledali poslovno poročilo skupine. Po našem mnenju je poslovno poročilo usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi. DELOITTE REVIZIJA d.o.o. DELOiTTE REVIZIJA D.O.O. Ljubljana, Slovenija 1 Ljubljana, 24.april 2008 103 Letno poročilo SID banka - 2007 1. Konsolidirana bilanca stanja na dan 31.12.2007 v tisoč EUR Pojasnilo 31 .12.2007 31.12.2006 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 299 2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 5.4.1. 129 157 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 5.4.2. 63.034 54.620 Krediti 5.4.3. 1 .346.026 860.414 - krediti bankam 922.927 603.855 - krediti strankam, ki niso banke 423.099 256.559 Opredmetena osnovna sredstva 5.4.4. 5.569 5.549 Neopredmetena sredstva 5.4.5 1.237 1.148 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 5.4.6. 419 29 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 5.4.7. 2.269 683 - terjatve za davek od dobička 1.491 548 - terjatve za odloženi davek 778 135 Druga sredstva 5.4.8. 18.052 14.729 - pozavarovalne pogodbe 17.570 14.252 - drugo 482 477 SKUPAJ SREDSTVA SKUPINE SID BANKA 1 .437.034 937.331 NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 107.278 102.704 NALOŽBE PIO 5.395 1.461 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 5.4.9. 186 163 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 5.4.10. 1 .274.967 786.533 - vloge bank 22.637 0 - vloge strank, ki niso banke 32.878 43 - krediti bank 1 .211.554 780.597 - krediti strank, ki niso banke 0 5.893 - dolžniški vrednostni papirji 7.898 0 Rezervacije 5.4.11. 26.956 21.610 - bančne 778 1.623 - zavarovalno tehnične 23.803 18.322 - ostale 2.375 1.665 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 5.4.12. 2.427 3.719 - obveznosti za davek 2.400 2.521 - obveznosti za odložene davke 27 1.198 Druge obveznosti 5.4.13 4.908 5.604 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1 .309.444 817.629 Osnovni kapital 5.4.14. 89.600 38.906 Kapitalske rezerve 1.139 27.631 Presežek iz prevrednotenja 5.4.15. (396) 251 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 5.4.16. 31.835 50.516 Lastne delnice 5.4.17. (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 6.736 3.722 SKUPAJ KAPITAL 127.590 119.702 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL SKUPINE SID BANKA 1 .437.034 937.331 OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV 107.278 102.704 OBVEZNOSTI PIO 5.395 1.461 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. _ 104 Letno poročilo SID banka - 2007 2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2007 V tisoč EUR Pojasnilo 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 57.635 32.577 Odhodki za obresti in podobni odhodki (44.614) (22.143) Ciste obresti 5.5.1. 13.021 10.434 Prihodki iz opravnin (provizij) 4.168 2.901 Odhodki za opravnine (provizije) (1.583) (548) Ciste opravnine (provizije) 5.5.2. 2.585 2.353 Realizirani dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 5.5.3. (78) 48 Cisti dobiček / izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 5.5.4. 20 130 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 0 20 Cisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 5.5.5. 1.487 (490) Cisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 5.5.6. 0 (6) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 5.5.7. 9.379 7.260 - prihodki iz zavarovalnih premij 8.060 5.846 - odhodki od zavarovalnih poslov (1.267) (947) - drugo 2.586 2.361 Administrativni stroški 5.5.8. (10.036) (9.185) Amortizacija 5.5.9. (746) (537) Rezervacije 5.5.10. (2.818) (1.159) - bančne 836 1.212 - zavarovalno tehnične (2.803) (1.745) - ostale (851) (626) Oslabitve 5.5.11. (4.564) (478) DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA 8.250 8.390 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 5.5.12. (1.514) (1.480) Cisti dobicek poslovnega leta 6.736 6.910 a) večinskih delničarjev 6.736 6.910 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov Letno poročilo SID banka - 2007 105 3. Konsolidirani izkaz denarnega toka za poslovno leto 2007 v tisoč EUR 2007 2006 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 8.250 8.390 Amortizacija 745 535 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev (42) (13) Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik 1.537 490 Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih 0 nepremičnin 6 Neto nerealizirani dobički v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (brez učinka odloženega davka) (418) 467 Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 5.792 (915) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 15.864 8.960 b) (Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (517.903) (201.122) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 18 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (8.461) (9.592) Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (508.813) (187.680) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (647) (3.850) c) Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 485.436 232.837 Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 23 (166) Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 486.110 230.198 Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (697) 2.805 č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (16.603) 40.675 d) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (3.298) (2.003) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) (19.901) 38.672 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 248 205 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 1 83 Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 247 122 Drugi prejemki iz naložbenja 0 0 b) Izdatki pri naložbenju 1.471 3.473 (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) 545 3.265 (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) 536 188 (Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) 390 20 c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (1.223) (3.268) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 500 0 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 500 b) Izdatki pri financiranju 1.324 (Izplačila za nakup lastnih delnic) 0 1.324 c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) 500 (1.324) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (67) 0 E. Učinki spremembe poštene vrednosti na denarna sredstva in njihove ustreznike 0 0 F. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) (20.624) 34.080 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 43.286 9.206 H. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F+G)* 22.595 43.286 * Postavka vključuje denarna sredstva na poslovnem računu in v blagajni ter vloge pri bankah do 90 dni. 31.12.2007 31.12.2006 Depoziti pri bankah do 90 dni 17.242 39.283 Denar v blagajni 1 2 Denar na poslovnih računih pri bankah 5.352 4.001 Skupaj 22.595 43.286 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov 106 Letno poročilo SID banka - 2007 4. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala V letu 2007: Kapitalsk Presežek Osnovni e iz Rezerve iz Zadržani Lastne Cisti Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve prevredn. dobička dobiček delnice dobiček kapital STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2006) 38.906 27.631 251 24.618 25.898 (1.324) 3.722 119.702 Učinek sprememb ob prehodu na MSRP 0 0 0 1.588 0 0 0 1.588 ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2007) 38.906 27.631 251 26.206 25.898 (1.324) 3.722 121.290 Cisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 (581) 0 0 0 0 (581) Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu - presežku iz prevrednotenja 0 0 (581) 0 0 0 0 (581) Cisti dobiček/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida) 0 0 0 0 0 0 6.735 6.735 Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta pripoznan v kapitalu 0 0 (581) 0 0 0 6.735 6.154 Dokapitalizacija iz obstoječih sestavin kapitala 50.694 (26.492) 0 (6.893) (17.308) 0 0 0 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 3.355 1.156 0 (4.511) 0 Usklajevalne razlike v postopku uskupinjevanja 0 0 (66) (94) 0 0 0 (160) Prekvalifikacija postavk kapitala zaradi spremenjenih računovodskih usmeritev 0 0 0 7.945 (8.458) 513 0 Drugo 0 0 0 28 0 0 277 305 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2007) 89.600 1.139 (396) 30.547 1.288 (1.324) 6.736 127.590 Izvedena je bila dokapitalizacija v višini 50.694 tisoč EUR in sicer iz obstoječih sestavin kapitala (kapitalske rezerve, rezerve iz dobička in zadržani dobiček). V začetnem stanju je bilo upoštevano novo stanje kapitala, ki ga je ugotovil zavarovalniški del Skupine SID banka pri preračunu postavk na MSRP. Preračunu na MSRP je tudi pripisati prekvalifikacijo postavk kapitala zaradi spremenjenih računovodskih usmeritev, kjer je bil ugotovljen zadržani dobiček nižji za 7.464 tisoč EUR ter posledično za enak znesek višje rezerve iz dobička. Preostali del razlike je pretežno pripisati usklajevanju čistega dobička med konsolidiranim izkazom poslovnega izida in konsolidirano bilanco stanja. V postopku uskupinjevanja so nastale tudi določene razlike, ki so ustrezno izkazane. Pod postavko drugo je prikazan učinek postopka zmanjševanja izravnalnih rezervacij, davčni učinek iz kreditnih tveganj in neizrabljenih davčnih izgub ter odloženih davkov iz kreditnega tveganja. Zmanjšanje v višini 581 tisoč EUR je pripisati izgubam iz prevrednotenj finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička je izkazan pod posebno postavko. Letno poročilo SID banka - 2007 107 V letu 2006: v tisoč EUR Presežek Rezerve Osnovni Kapitalske iz iz Zadržani Lastne kapital rezerve prevredn. dobička dobiček delnice Čisti dobiček SKUPAJ ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2006) 38.906 27.631 536 19.197 26.810 0 1.282 114.362 Čisti dobički/izgube iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 (283) 0 0 0 0 (283) Čisti dobički/izgube iz prevedbenih valutnih razlik iz uskupinjevanja 0 0 (2) 0 0 0 0 (2) Skupaj čisti dobički/izgube po obdavčitvi, pripoznani neposredno v kapitalu - presežki iz prevrednotenja 0 0 (285) 0 0 0 0 (285) Čisti dobički/izgube poslovnega leta 0 0 0 0 0 0 6.910 6.910 Skupaj čisti dobiček/izguba poslovnega leta pripoznan v kapitalu 0 0 (285) 0 0 0 6.910 6.625 Čisti nakup/prodaja lastnih delnic 0 0 0 0 0 (1.324) 0 (1.324) Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 5.421 (951) 0 (4.470) 0 Drugo* 0 0 0 0 39 0 0 39 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2006)_ 38.906 27.631 251 24.618 25.898 (1.324) 3.722 119.702 Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov Letno poročilo SID banka - 2007 108 5. Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom V točkah 1 .-4. tega poročila so predstavljeni konsolidirani računovodski izkazi Skupine SID banka: • konsolidirana bilanca stanja na dan 31.12.2007, • konsolidirani izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2007, • konsolidirani izkaz denarnega toka za poslovno leto 2007 in • konsolidirani izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2007. Kot primerjalni podatki navedenih izkazov so prikazani podatki za stanje 31.12.2006 oziroma za poslovno leto 2006 in so preračunani v EUR po tečaju 1 EUR je 239,64 SIT. Konsolidirani računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč EUR, razen če ni drugače navedeno. Konsolidirani računovodski izkazi so računovodski izkazi skupine, predstavljeni kot izkazi ene gospodarske celote. 5.1. Osnovni podatki V Skupino SID banko so vključene: Obvladujoča družba SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju SID banka). SID banka je bila ustanovljena 22.10.1992 kot posebna zasebnopravna finančna institucija za zavarovanje in financiranje izvoza. Osnovni kapital banke na dan 31.12.2007 znaša 89.600 tisoč EUR in je razdeljen na 932.354 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v več izdajah. Zadnja dokapitalizacija, po sklepu Skupščine z dne 31.07.2007, je bila iz sredstev banke v višini 50.694 tisoč EUR. Povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register 30.08.2007. Večinski delničar banke je Republika Slovenija (91,15%), poleg nje pa so delničarji SID banke še banke, zavarovalnice, Gospodarska zbornica Slovenije ter številna druga slovenska podjetja . Na dan 31.12.2007 je SID banka imela 85 delničarjev. SID banka za lasten račun opravlja predvsem naslednje dejavnosti: • financira pripravo na mednarodne gospodarske posle in mednarodne gospodarske posle oziroma mednarodno gospodarsko sodelovanje, • izdaja garancije, • sklepa posle z instrumenti denarnega, valutnega in kapitalskega trga ter trga izvedenih finančnih instrumentov, • izdeluje bonitetne in druge kreditne informacije. V imenu Republike Slovenije SID banka, kot pooblaščena izvozna kreditna agencija (IKA), izvaja: • zavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, • zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, • zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, • program izravnave obresti (PIO) pri financiranju mednarodnih gospodarskih poslov in • druge posle po posebnih pooblastilih. Navedena delitev delovanja SID banke izhaja iz Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP), ki je začel veljati 14.2.2004 in ureja tako pretežni del poslovanja SID banke. Dejavnosti, ki jih SID banka izvaja za lasten račun, financira iz lastnih virov, mednarodne gospodarske posle pa v skladu z ZZFMGP predvsem z zadolževanjem na tujih finančnih trgih v svojem imenu in za svoj račun ter s poroštvom Republike Slovenije. Poslovanje SID banke za lasten račun iz lastnih virov oziroma poslovanje, ki ni zavarovalniško poslovanje in ni predmet urejanja ZZFMGP, je urejeno z bančnimi predpisi. Glede na navedeno so v računovodskih izkazih SID banke vključena sredstva in obveznosti oziroma rezultati poslovanja za lasten račun, za poslovanje v imenu Republike Slovenije pa se sestavljajo ločeni računovodski izkazi (več o tem poslovanju v točki 5.2.17.). Na dan 31.12.2007 je imela SID banka 69 zaposlenih (31.12.2006 68 zaposlenih). Po merilih iz 55. člena ZGD-1 je SID banka velika družba. Letno poročilo SID banka - 2007 109 Odvisne družbe: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PKZ), v kateri ima SID banka 100 % lastniški delež, • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Ljubljana), v kateri ima SID 100 % lastniški delež in ima šest hčerinskih družb: • PRO KOLEKT d.o.o. Zagreb s sedežem na Savski cesti 41, 10144 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRO KOLEKT Zagreb), • PRO KOLEKT d.o.o. Skopje s sedežem na Bulevarju Goce Delčev 11, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Skopje), • PRO KOLEKT, društvo za izterjavo duga, d.o.o. Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 10ž, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Beograd), • S.C. PRO KOLEKT Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Bukarešta s sedežem na Prof. George Murgoci Str.2, District 4, 040526 Bukarešta, Romunija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Bukarešta), • PRO KOLEKT SOFIA EOOD, Sofija s sedežem na 65, Shipchenski prohod Blvd.,1574 Sofija, Bolgarija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sofija), • PRO KOLEKT d.o.o., Sarajevo s sedežem na Ulici Hamdije Čermeliča 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sarajevo). Skupni podvigi: • PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o.,Ljubljana s sedežem na Slovenski cesti 17, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Ljubljana), v kateri ima SID banka 50% lastniški delež in ima štiri hčerinske družbe: - PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb s sedežem na Hektorovičeva 2/V, 10000 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Zagreb) - PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Beograd) - PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, d.o.o., Sarajevo s sedežem na Džemala Bijediča bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Sarajevo) - PRVI FAKTOR d.o.o. Skopje s sedežem v Mito Hasivasilev-Jasmin 20, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Skopje). Soustanoviteljstvo: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana, s sedežem na Kardeljevi ploščad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju CMSR) z dejavnostjo podjetniškega, poslovnega svetovanja - zavod s pravico javnosti. Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2007: Zneski v tisoč EUR Lastniški delež SID banke Glasov. pravice Nominal na vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Čisti prihodki od prodaje Čisti dobiček (izguba) Število zaposl enih SID banka 107.550 1.248.71 3 1.141.163 *48.113 3.612 69 PKZ 100% 100% 4.206 18.685 46.706 28.021 9.112 1.526 40 PK Ljubljana 100% 100% 419 259 370 111 346 (144) 7 PK Zagreb 100% 100% 14 (23) 3.598 3.621 121 (19) 3 PK Skopje 80% 80% 8 2 2 0 5 (6) 1 PK Beograd 100% 100% 25 (21) 22 43 28 (46) 1 PK Bukarešta 80% 80% 20 1 7 6 6 (23) 1 PK Sofija 100% 100% 26 15 26 11 5 (11) 1 PK Sarajevo 100% 100% 26 6 21 15 0 (19) 1 PF Ljubljana 50% 50% 3.087 6.806 123.811 117.005 2.031 1.661 35 PF Zagreb 50% 50% 2.651 4.507 158.980 154.473 1.573 1.161 39 PF Beograd 50% 50% 1.250 6.201 75.570 69.369 2.155 4.294 25 PF Sarajevo 50% 50% 451 570 13.189 12.619 360 131 9 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 0 CMSR Ljubljana 0 50% 0 97 1.727 1.630 343 35 9 * Med čiste prihodke SID banke so vključene obresti in opravnine kot njena glavna dejavnost. Letno poročilo SID banka - 2007 110 Osnovni podatki o družbah v Skupini SID na 31.12.2006: Zneski v tisoč Lastniški Glasov. Nominal Kapital Sredstva Obveznosti Cisti Cisti Število EUR delež SID banke pravice na vrednost naložbe prihodki od prodaje dobiček (izguba) zaposl enih SID banka 102.704 806.477 702.079 *34.832 2.557 68 PKZ 100% 100% 4.206 18.420 40.150 21.731 7.313 968 38 PK Ljubljana 100% 100% 29 13 121 108 355 (17) 3 PK Zagreb 100% 100% 14 (4) 3.672 3.676 22 (17 2 PK Skopje 80% 80% 8 8 7 1 3 (3) 1 PK Beograd 100% 100% 25 25 25 0 0 0 0 PF Ljubljana 50% 50% 2.087 3.330 70.300 66.970 1.430 185 30 PF Zagreb 50% 50% 1.851 2.890 95.317 92.427 1.083 877 30 PF Beograd 50% 50% 550 2.088 52.134 50.046 1.368 1.261 12 PF Sarajevo 50% 50% 51 65 2.754 2.689 62 14 4 PF Skopje 50% 50% 5 5 5 0 0 0 0 CMSR Ljubljana 0 50% 0 97 101 4 245 (13) 7 Družbe vključene v konsolidacijo V konsolidirane računovodske izkaze so vključene: • po metodi popolne konsolidacije: obvladujoča družba - SID banka odvisna družba - PKZ, v kateri ima SID banka 100% delež • po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. SID banka ima v matični družbi Skupine PRVI FAKTOR, PRVI FAKTOR Ljubljana, 50% delež (skupni podvig). PRVI FAKTOR Ljubljana sestavlja konsolidirane računovodske izkaze za Skupino PRVI FAKTOR. Skupino PRVI FAKTOR sestavljajo: - PRVI FAKTOR Ljubljana - PRVI FAKTOR Zagreb - PRVI FAKTOR Beograd - PRVI FAKTOR Sarajevo V postopku konsolidiranja so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini SID banka, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. V primeru Skupine PRVI FAKTOR so vključeni računovodski odnosi in izključeni medsebojni odnosi v višini 50 %. Manjšinskega deleža ni. Družbe izključene iz konsolidacije SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala ni vključila v konsolidacijo naslednjih družb: - PRO KOLEKT Ljubljana - PRO KOLEKT Zagreb - PRO KOLEKT Skopje - PRO KOLEKT Beograd - PRO KOLEKT Bukarešta - PRO KOLEKT Sofija - PRO KOLEKT Sarajevo - CMSR Ljubljana Bilančna vsota vseh družb skupine PRO KOLEKT znaša manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke. V nadrejeni družbi PRO KOLEKT Ljubljana ima SID banka prevladujoč (100%) vpliv. Naložba v odvisno družbo PRO KOLEKT Ljubljana je v konsolidiranih računovodskih izkazih vrednotena po naložbeni metodi. Bilančna vsota CMSR Ljubljana je tudi manjša od 1 odstotka bilančne vsote SID banke. SID banka nima finančne naložbe v njej. Je le soustanoviteljica z Republiko Slovenijo. Letno poročilo SID banka - 2007 111 5.2. Računovodske usmeritve Računovodski izkazi Skupine SID banka so sestavljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela Evropska Unija (v nadaljevanju MSRP) z upoštevanjem predpisov Banke Slovenije in Agencije za zavarovalni nadzor z izjemo določil o izkazovanju izravnalnih rezervacij. Pri pripravi računovodskih izkazov so bile uporabljene temeljne računovodske predpostavke: - upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, - upoštevanje časovne neomejenosti delovanja, - upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti EUR in posamičnih cen, ne pa tudi hiperinflacije. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba: - obvezna po standardu ali pojasnilu ali - če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. V nadaljevanju podajamo pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo podlago za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov in druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje. 5.2.1. Funkcijska in predstavitvena valuta Konsolidirani računovodski izkazi so predstavljeni v EUR, ki je funkcijska in predstavitvena valuta Skupine SID banka. Računovodski izkazi družb Skupine SID banka, katerih funkcijska valuta je drugačna od predstavitvene valute Skupine SID bankla, se preračunajo v predstavitveno valuto na naslednji način: a) sredstva in obveznosti se preračunajo po končnem tečaju na datum bilance stanja, b) prihodki, odhodki in stroški se preračunajo po povprečnem mesečnem tečaju, c) vse nastale tečajne razlike se pripoznajo kot uskupinjevalni popravek kapitala. 5.2.2. Prevedba tujih valut Sredstva in obveznosti nominirana v tuji valuti so preračunana v EUR po srednjem tečaju Evropske Centralne Banke na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki, nominirani v tuji valuti, so preračunani v EUR po tečaju Evropske Centralne Banke na datum nastanka poslovnega dogodka oziroma evidentiranja. Vsi poslovni dogodki v tuji valuti se preračunajo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznanju, se pripoznajo v postavki dobički ali izgube iz tečajnih razlik v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Tečajne razlike finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednoti skozi poslovni izid, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del dobička ali izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo se prikažejo v presežku iz prevrednotenja, skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti. Ob datumu vsake bilance stanja so: • denarne postavke v tujih valutah pretvorjene po končnem tečaju, • nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, pretvorjene po menjalnem tečaju na dan posla in • nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pretvorjene po menjalnih tečajih z dneva, ko je bila poštena vrednost določena. 5.2.3. Denarna sredstva z denarnimi ustrezniki Denarna sredstva so denar in denarni ustrezniki. Denar so gotovina v blagajni, denar na poslovnih računih pri bankah in denar na poti. Denarna sredstva se ločeno izkazujejo v domači in tuji valuti. V bilanci stanja je gotovina v blagajni sestavni del postavke Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki. Stanje na računih pri bankah in denar na poti pa je del postavke Krediti bankam. V izkazu denarnega toka so kot denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazana vsa denarna sredstva in depoziti pri bankah z originalno zapadlostjo manj kot 90 dni od dneva pridobitve. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. _ 112 Letno poročilo SID banka - 2007 5.2.4. Finančna sredstva, namenjena trgovanju Med finančnimi sredstvi, namenjenimi trgovanju kot eni izmed dveh vrst finančnih sredstev merjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so v Skupini SID banka vključeni izvedeni finančni instrumenti, ki ne izpolnjujejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji. Finančna sredstva se pripoznajo na datum poravnave. Izvedeni finančni inštrumenti so predvsem rokovni posli (forwards) in zamenjave obrestnih mer (swap). Po začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti se izvedeni finančni inštrumenti izkazujejo po pošteni vrednosti, ki se določi na podlagi objavljenih tržnih cen ali če te ni po modelu diskontiranih bodočih denarnih tokov. V izkazu poslovnega izida so vključeni realizirani dobički ali izgube teh sredstev, v bilanci stanja pa kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se izkazuje v postavki čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. 5.2.5. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so uvrščena sredstva, ki jih Skupina SID banka namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih in drugih potreb. Ta sredstva predstavljajo predvsem dolžniški vrednostni papirji . Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju merijo po pošteni vrednosti, ki je običajno enaka nabavni vrednosti. Nabavna vrednost vključuje poleg nakupne vrednosti tudi stroške posla, ki so neposredno pripisljivi pridobitvi sredstva. Finančna sredstva se evidentirajo na dantum sklenitve posla. Običajni datumi nakupa/prodaje vrednostnih papirjev so za tuje vrednostne papirje določeni na T + 3 dni za obveznice oziroma T + 2 dni za zakladne menice, za domače vrednostne papirje pa je datum sklenitve posla o nakupu/prodaji običajno enak datumu poravnave. Obresti so pri vseh vrednostnih papirjih plačane do dneva poravnave pogodbenega zneska. Ob začetnem pripoznanju se za dolžniške vrednostne papirje izračuna odplačna vrednost po metodi efektivne obrestne mere, ki prihodke enakomerno porazdeli v vsem obdobju posedovanja sredstva, to je od nakupa do zapadlosti v plačilo - izračun na podlagi donosnosti do dospetja. Po začetnem pripoznanju se dolžniški vrednostni papirji izkazujejo po pošteni vrednosti praviloma na podlagi objavljenih tržnih cen. Tečajne razlike od dolžniških vrednostnih papirjev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Učinek prevrednotenja s tečajnimi razlikami na pošteno vrednost se izkazuje kot presežek iz prevrednotenja (v kapitalu). Če je negativen učinek prevrednotenja pomemben in trajnega značaja, lahko predstavlja nepristranki dokaz o oslabitvi. V primeru obstoja dokaza se nabrana izguba pripoznana v presežku iz prevrednotenja prenese v izkaz poslovnega izida. 5.2.6. Krediti (posojila in terjatve) Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Sredstva se zunajbilančno evidentirajo ob datumu sklenitve posla in bilančno ob datumu poravnave. Postavka vključuje kredite bankam, kredite strankam, ki niso banke, vloge bankam in odkupljene terjatve (faktoring). Krediti in vloge se ob začetnem pripoznavanju izmerijo po nakupni vrednosti (v višini nakazanih sredstev), povečani za neposredno pripisljive stroške posla. Po začetnem pripoznavanju se izkazujejo po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila in povečana za obračunane obresti obdobja ter zaračunane opravnine za odobritev kreditov. Dobiček ali izguba iz naložb v posojila se pripozna v poslovnem izidu, ko so ta sredstva prevrednotena zaradi oslabitve ali je zanje odpravljeno pripoznavanje. Preračun finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripozna v poslovnem izidu. Tako se prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Uprava SID banke meni, da je enakomerno razporejanje prihodkov iz naslova teh opravnin skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju teh prihodkov z uporabo metode veljavne efektivne obrestne mere. 5.2.7. Oslabitve a) Oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in prevzetih zunajbilančnih obveznosti _ 113 Letno poročilo SID banka - 2007 Kot finančna sredstva so v tej točki upoštevani krediti bankam, krediti strankam, ki niso banke, vloge bankam in garancije. Banka razvršča finančna sredstva v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene bilančne in zunajbilančne postavke so: • netvegane bilančne postavke, • izpostavljenosti do komitentov, kjer vsaj za eno finančno sredstvo obstaja nepristranski dokaz za oslabitev in je skupni znesek oslabitve za komitenta večji, kot bi bil v primeru skupinskega slabljenja. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično slabljene, se razvršča v skupine glede na vrste finančnega sredstva in rizičnega razreda komitenta. Stopnja oslabitve pri skupinskem slabljenju je tako odvisna od vrste finančnega sredstva in rizičnega razreda komitenta. Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in primerna zavarovanja ter druga zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 9. točke Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. b) Oslabitve terjatev iz faktoringa Oslabitve za finančna sredstva iz naslova faktoringa (odkupljene terjatve, menice, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa - v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo. Terjatve iz faktoringa so razvrščene v posamično ocenjevanje. Oslabitve posamično pomembnih terjatev se oblikujejo ob upoštevanju ocene nadomestljive vrednosti terjatve. 5.2.8. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazuje kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti sredstva. Stroški tekočih vzdrževanj in popravil se vključujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko nastanejo. Kot povečanje nabavne vrednosti opredmetenega osnovne sredstva se izkazuje kasneje nastale stroške v zvezi z njim, če povečujejo prihodnje ekonomske koristi sredstva oziroma kot zmanjšanje obračunanega amortizacijskega popravka sredstev, če taki stroški omogočajo podaljšanje dobe koristnosti sredstva. Po začetnem pripoznanju uporabljamo model nabavne vrednosti, po katerem razvidujemo osnovna sredstva po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so določene tako, da je vrednost sredstev razporejena v stroške v ocenjeni dobi koristnosti. Skupina SID banka uporablja navedene amortizacijske stopnje: zgradbe 5,0% računalniška oprema 50,0% osebni avtomobili 12,5% računalniški programi 20,0% razni stroji in inventar 25,0% pohištvo 11,0-25,0% drobni inventar 25,0-100,0% Preostala vrednost in doba koristnosti sredstva se pregledujeta konec vsakega poslovnega leta in ustrezno prilagodi, v kolikor so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen. _ 114 Letno poročilo SID banka - 2007 Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev kakega sredstva. V primeru obstoja teh znamenj, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva, ki je: • poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali • vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Opredmetena osnovna sredstva se slabi, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripozna v izkazu poslovnega izida. V kolikor je vrednost pri uporabi višja od knjigovodske vrednosti, sredstva ni potrebno oslabiti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi. Morebitni dobiček ali izguba vpliva na izkaz poslovnega izida. 5.2.9. Neopredmetena sredstva a) Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti Postavka vključuje naložbe v programsko opremo in premoženjske pravice. Sredstva se ob začetnem pripoznanju vrednotijo po nabavni vrednosti. Neopredmeteno sredstvo se izkazuje po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Dobo koristnosti neopredmetenega sredstva se ocenjuje kot končno. Če je doba koristnosti končna, ga amortiziramo po amortizacijski stopnji, ki se v Skupini SlD banka giblje okoli 20%. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. Najmanj na koncu vsakega poslovnega leta se pregleda doba koristnosti in preostala vrednost. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev kakega sredstva. V primeru obstoja teh znamenj, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva, ki je: • poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali • vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Neopredmetena sredstva se slabi, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna v izkazu poslovnega izida. V kolikor je vrednost sredstva pri uporabi višja od knjigovodske vrednosti, sredstva ni potrebno oslabiti. b) Neopredmetena sredstva z nedoločljivo dobo koristnosti Postavka vključuje dobro ime, ki je nastalo kot rezultat nakupa lastniškega deleža v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se opravi preizkus oslabitve dobrega imena, tako da se primerja celotna knjigovodska vrednost naložbe, ki jo sestavljata delež v kapitalu in dobro ime, z njeno nadomestlijvo vrednostjo - vrednostjo pri uporabi. Vrednost pri uporabi predstavlja sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, izračunana z uporabo diskontne stopnje, ki odraža zahtevano stopnjo donosnosti naložbe. Bodoče denarne tokove predstavljajo pričakovane dividende. 5.2.10. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih družb V konsolidiranih računovodskih izkazih se naložba v kapital odvisne družbe, ki ni vključena v konsolidacijo, izkazuje po nabavni vrednosti. V kolikor se pojavijo dokazi, ki označujejo potrebo po oslabitvi naložbe, se nadomestljiva vrednost oceni za posamično naložbo. 5.2.11. Druga sredstva - pozavarovalne pogodbe Postavka vključuje: a) Delež pozavarovateljev v prenosnih premijah (Točka 5.2.15. Računovodskih usmeritev) b) Delež pozavarovateljev v škodnih rezervacijah (Točka 5.2.15. Računovodskih usmeritev) c) Delež pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in popuste (Točka 5.2.15. Računovodskih usmeritev) d) Terjatve _ 115 Letno poročilo SID banka - 2007 Terjatve se pripoznajo kot sredstvo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Na bilančni datum se preverja poštena, to je udenarljiva vrednost za različne vrste terjatev (regresne terjatve na en način in vse ostale terjatve na drug način) na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki v zvezi s terjatvami; knjigovodska vrednost terjatve pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti. Poštena, to je udenarljiva vrednost terjatev se ocenjuje na podlagi posamične ocene plačilne sposobnosti. Popravki vrednosti se oblikujejo za posamezne skupine terjatev različno. Povečanje popravkov vrednosti v tekočem letu bremeni prevrednotovalne odhodke, ki predstavljajo del drugih čistih poslovnih izgub/dobičkov. Posamične terjatve ne dosegajo zneska pomembnosti, zato zanje ni prikazano gibanje pavšalnega popravka vrednosti. Pomembnejše vrste terjatev: • Terjatve do zavarovalcev iz naslova zavarovalnih premij in bonitet ter druge terjatve Poštena, to je udenarljiva vrednost teh terjatev in njihovi popravki se ocenijo na podlagi posamične ocene plačilne sposobnosti zavarovalca, pri čemer se upošteva tudi finančni položaj zavarovalca in izpolnjevanje zavarovalčevih obveznosti do zavarovalnega dela Skupine SID banka v preteklih obdobjih. Terjatve do zavarovalcev niso zavarovane, zato se ta vidik pri oceni popravkov vrednosti ne upošteva. • Regresne terjatve Regresne terjatve se evidentirajo kot uveljavljene ob izplačilu zavarovalnine, in sicer v obsegu, za katerega se upravičeno pričakuje, da bo vodil do prejemkov. Razlika med tem zneskom in izplačano zavarovalnino se izkazuje v zunajbilančni evidenci do končnega zaključka regresnega primera. Popravki vrednosti regresnih terjatev se oblikujejo na osnovi individualne ocene udenarljive vrednosti. Regresne terjatve se za ocenjevanje vrednosti popravkov razdelijo v tri skupine glede na vzrok škode, zaradi katerega so sploh nastale in znotraj teh skupin (posamično) ocenjujejo po opisanih kriterijih. Likvidacijski postopki: - v primeru stečaja je lahko ocena udenarljive vrednosti regresne terjatve največ 1%, kar temelji na izkušnjah zaključenih pravnih stečajnih postopkov; - v primeru drugih insolventnih postopkov (npr. »Administrative Receiverhip, Administration, Liquidation«) se ocena oblikuje na podlagi konkretnih pisnih informacij, ki jih zavarovalni del Skupine SlD banka prejme od dolžnika ali upravitelja, - v primeru, da teh informacij še ni, pa se sme oblikovati ocena udenarljive vrednosti največ v višini 5%. Rehabilitacijski postopki: V takih postopkih se ocena opravi na podlagi konkretnih pisnih informacij, če teh ni, pa se sme oblikovati ocena udenarljive vrednosti največ v višini 20 %. Plačilo zavarovalnine zaradi podaljšane zamude plačil: V primeru regresnih terjatev, ki so nastali zaradi izplačila zavarovalnine v primeru podaljšane zamude plačila, se pri oceni udenarljive vrednosti upoštevajo naslednji dejavniki: - ocena regresne terjatve ne sme presegati 50 %, razen v primeru pravnomočne sodne odločbe ter dobre - ocene kreditne sposobnosti dolžnika/poroka, - bonitetna ocena dolžnika, - država dolžnika, - ocena izterljivosti terjatev, ki jo posreduje izterjevalna agencija ali odvetnik, ki izvaja izterjavo, - starost terjatve. Zaradi določil zavarovalne pogodbe se regresne terjatve sicer izkazujejo po posameznih zavarovalcih, pri oceni popravkov vrednosti posamičnih terjatev pa se upoštevajo predhodno predstavljena dejstva za posamezne dolžnike. 5.2.12. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Postavka vključuje dolgove do bank in dolgove do strank, ki niso banke. Ob začetnem pripoznanju se dolgovi izmerijo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za pripisljive stroške. Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po odplačni vrednosti z metodo efektivnih obrestnih mer, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila in povečana za obračunane obresti obdobja ter zaračunane opravnine za odobritev kreditov. Odhodki iz opravnin ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kredita. Uprava SID banke meni, da je enakomerno razporejanje navedenih odhodkov skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju odhodkov, z upoštevanjem metode efektivne obrestne mere. Letno poročilo SID banka - 2007 116 5.2.13 Rezervacije Rezervacija je obveznost, če ima Skupina SID banka zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo in je verjetno, da bo potreben denarni tok, ki ga je mogoče zanesljivo izmeriti. Vrste rezervacij: - bančne rezervacije - zavarovalno tehnične rezervacije - ostale rezervacije a) Bančne rezervacije Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s odobreni nečrpani okvirni krediti in kreditne linije) in so tega poročila - oslabitve. b) Zavarovalno tehnične rezervacije tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih postavk (garancije, izračunane po postopkih, ki so navedeni v točki 5.2.7. • Prenosne premije Rezervacije za prenosne premije predstavljajo nezaslužen del obračunane premije. Kosmate rezervacije za prenosne premije se izračunavajo za vsako fakturo posebej V izračunu prenosnih premij je upoštevana ocenjena porazdelitev verjetnosti nastanka škodnega dogodka, ki je za tveganje neplačila zaradi trajne nesolventnosti oziroma stečaja kupca enakomerna, za tveganje podaljšane zamude plačila pa neenakomerna (ob zapadlosti fakture). Prav tako je v rezervacijah za prenosno premijo predvideno, da so obratovalni stroški v času trajanja zavarovanja porazdeljeni enakomerno. Pozavarovalni del prenosne premije je oblikovan iz naslova kvotne in fakultativne pozavarovalne zaščite. Za tisti del premije, ki je ocenjen (decembrska prodaja, za katero je zavarovalni del Skupine SID banka že v kritju, nima pa še prijav), je prenosna premija izračunana po pavšalni metodi v sorazmerju od obračunane premije po posameznih nivojih pozavarovalnih razredov in glede na statistične podatke v preteklosti; pozavarovalni deleži za ta del prenosne premije so bili izračunani z upoštevanjem ustreznih deležev posameznih razredov. • Škodne rezervacije Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je zavarovalni del Skupine SID banka dolžan izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede na to ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremeni zavarovalni del Skupine SID banka. Škodne rezervacije obsegajo rezervacije za nastale, prijavljene, a še ne rešene škodne zahtevke in rezervacije za nastale, a še neprijavljene škodne zahtevke. Neposredni cenilni stroški so že upoštevani v statistični skupni oceni škodnih rezervacij, rezervacije za posredne cenilne stroške so oblikovane posebej. Škodne rezervacije za prijavljene in nerešene škode na bilančni datum so določene s popisom, ločeno za vsako tako škodo posebej na osnovi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v zvezi z likvidacijo teh škod. Škodne rezervacije za nastale in neprijavljene škode na dan bilančni datum so določene na podlagi izkušenj preteklih let z metodo Chain Ladder, s popravki z informacijami glede potencialnih, prijavljenih in velikih škod zaradi zagotavljanja varnosti. Kosmate škodne rezervacije so povečane za notranje (posredne) cenilne stroške v višini 2,6% (2006 2,1 %). Rezervacije za zunanje (neposredne) cenilne stroške so zajete v kosmatih škodnih rezervacijah, saj so zunanji (neposredni) cenilni stroški zajeti v plačanih škodah v trikotnikih. Pozavarovalne škodne rezervacije so izračunane kot delež od kosmatih škodnih rezervacij in sicer po deležih iz pozavarovalnih pogodb posameznih let. Pozavarovalne škodne rezervacije so povečane za notranje (posredne) cenilne stroške, ki se izračunajo kot 78,7% (2006 78 %) od kosmatih cenilnih stroškov (t.j. izračunani delež pozavarovalne provizije v skupnih obratovalnih stroških). • Rezervacije za bonuse Rezervacije za bonuse se oblikujejo za pogodbe s tistimi zavarovalci, ki imajo vključen člen o povračilu dela premije v primeru nizkega škodnega rezultata ali v primeru, ko zavarovalci sploh nimajo odškodninskih zahtevkov v roku, ki ga opredeljuje pogodba. Rezervacije za bonuse se izračunavajo posamično, tako da se v izračun vključijo vse pogodbe, ki imajo člen o bonusu in se za vsako od pogodb preveri izpolnjevanje pogodbenih določil za pridobitev pravice do bonusa do bilančnega datuma. V skladu z določili pogodb je zavarovalni del Skupine SID banka pri izračunu rezervacij za bonuse upošteval obračunano premijo za posamezno koledarsko leto, izplačane škode v posameznem letu, prijavljene škode in potencialne škode na bilančni datum. Na podlagi teh podatkov je zavarovalni del Skupine SID _ 117 Letno poročilo SID banka - 2007 banka izračunal višino rezervacij za bonuse, pri čemer je upoštevala, da je tisti del bonusa, ki se nanaša na še nezasluženo premijo, vsebovan v prenosni premiji, zato je temu ustrezno oblikovala nižjo rezervacijo za bonuse. Pozavarovalni del rezervacije za bonuse je izračunan kot delež od kosmatih rezervacij za bonuse in sicer v deležih iz pozavarovalnih pogodb ustreznih let. c) Ostale rezervacije • Rezervacije za jubilejne nagrade Izračunane so na osnovi zneskov nagrad, ki jih določa veljavna kolektivna pogodba na dan 31.12.2007. V izračunu je upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero je bila nagrada že zaslužena in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za izplačilo jubilejne nagrade. Izračun je bil narejen ob predpostavki, da bodo v trenutku, ko bodo stekli pogoji za izplačilo nagrade, vsi zaposleni še sodelavci družb Skupine SID banka. • Rezervacije za odpravnine pri upokojitvi Izračunane so bile po določilih kolektivne pogodbe, stopnje prispevkov delodajalcev in pogojev za upokojitev, ki veljajo na dan 31.12.2007, ob predpostavki, da bodo vsi sedaj zaposleni pogoje za upokojitev izpolnili v družbah Skupine SID banka in da bodo najprej izpolnili starostni pogoj za upokojitev, ki ga bodo tudi izkoristili. V izračunu je bila upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero so bile odpravnine že zaslužene in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za upokojitev. SID banka in njene slovenske odvisne in pridružene družbe plačuje skladno z zakonodajo prispevke za socialno in pokojninsko varnost delavcev, ki se obračunavajo na kosmate plače in so v izkazu poslovnega izida pripoznajo v okviru stroških dela obdobja. Plačila za kratkotrajne odsotnosti (plačani letni dopusti) se vključujejo v stroške obdobja. • Dolgoročne pasivne časovne razmejitve za odložene prihodke iz naslova pozavarovalnih provizij Zavarovalni del Skupine SID banka ima v pozavarovalni pogodbi opredeljeno drsečo lestvico za provizijsko stopnjo. Minimalna stopnja znaša 24,5% (če ni potrebno aktivirati določbe o udeležbi v izredno slabem škodnem rezultatu), začasno pozavarovatelji plačujejo provizijo po 33% stopnji, ki se poračunava, in sicer se bo za leto 2007 prvič poračunala v letu 2008. Razlika med izračunoma po obeh stopnjah je začasno do poračuna odložina in izkazana med dolgoročnimi rezervacijami za odložene prihodke. 5.2.14. Druge obveznosti Ob začetnem pripoznavanju se obveznosti ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki pri poslovnih dolgovih dokazujejo prejem proizvoda, storitve, opravljeno delo oz. obračunan strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. Obveznosti se lahko kasneje neposredno povečajo ali ne glede na opravljeno plačilo ali drugačno poravnavo zmanjšajo, če obstaja za to sporazum z upniki. Obveznosti iz pozavarovalnih poslov se poravnavajo skladno s pozavarovalnimi pogodbami, običajno do konca prvega ali drugega kvartala po tistem, v katerem je bil izstavljen obračun. Po določilih pozavarovalne pogodbe se plačuje le saldo iz pozavarovalne pogodbe, tako da se terjatve in obveznosti do posameznega pozavarovatelja medsebojno pobotajo. Obveznosti niso obrestovane. 5.2.15. Pozavarovalne pogodbe in deleži pozavarovateljev Sklenjene pozavarovalne pogodbe prenašajo pomembno zavarovalno tveganje na pozavarovalnice in izpolnjujejo pogoje iz MSRP za uvrstitev med zavarovalne pogodbe, zato so v izkazih ovrednotene, izkazane in razkrite kot take. Deleži pozavarovateljev na zavarovalno tehničnih rezervacijah so izračunani na osnovi pozavarovalne pogodbe in izkazani med pozavarovalnimi sredstvi cedenta. Ob poročanju zavarovalni del Skupine SID banka (cedent) preverja, če so pozavarovalna sredstva oslabljena in če se slabitev potrdi, se zmanjša knjigovodska vrednost pozavarovalnih sredstev in izkaže izguba iz naslova slabitev v izkazu poslovnega izida. Deleži pozavarovateljev na obračunanih premijah, škodah in bonusih so obračunani na osnovi pozavarovalne pogodbe in priznani v izkazu poslovnega izida v istem obdobju in v deležih, kot jih določajo pogodbe, na katere se nanašajo obračunane kosmate premije in škode, za kritje katerih je bilo pozavarovanje sklenjeno. V pozavarovalni pogodbi je predvideno upoštevanje plačanih regresov v pozavarovalnih obračunih. V izkazu poslovnega izida se med prihodki priznavajo ocenjeni obračunani regresi. V izkazu poslovnega izida so zato zaradi načela ujemanja prihodkov in odhodkov ne glede na pozavarovalno pogodbo izračunani deleži _ 118 Letno poročilo SID banka - 2007 pozavarovateljev na obračunanih regresih; saldo obveznosti do pozavarovateljev iz obračunanih, še neplačanih regresov, je evidentiran ločeno od pozavarovalnega obračuna. Pozavarovalna pogodba vsebuje določilo o pozavarovalni proviziji, ki je odvisna od škodnega rezultata. Pozavarovatelji ob kvartalnih obračunih plačujejo provizijo v višini 33%, med prihodki zavarovalni del Skupine SID banka priznava najnižjo provizijo z drseče lestvice (24,5%), kar je tudi skladno z oceno škodnega rezultata za tekoče leto v škodnih rezervacijah. Razlika med provizijo po pozavarovalnih obračunih in v prihodkih priznano provizijo se odloži do prvega poračuna (v drugem letu po zaključenem letu pozavarovalne pogodbe) med rezervacijami za odložene prihodke. 5.2.16. Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala - lastne delnice in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali njegovi lastniki. Pridobljene lastne delnice so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazane kot znižanje lastniškega kapitala. Zakon o zavarovalništvu nalaga zavarovalnicam, ki izvajajo kreditna zavarovanja, oblikovanje izravnalnih rezervacij. Hkrati zakon od 1.1.2007 zahteva od zavarovalnic uporabo MSRP, ki takih rezervacij ne dovoljujejo med obveznostmi in njihovega spreminjanja ne v izkazu poslovnega izida. Zavarovalni del Skupine SID banka je izravnalne rezervacije izkazal v posebni postavki kapitala (del rezerv iz dobička, poimenovanih rezerve za izravnavo kreditnih tveganj). Rezerve se spreminjajo na enak način, kot so se predhodno izravnalne rezervacije, le da se njihova sprememba ne odraža v izkazu poslovnega izida, temveč direktno v kapitalu in da v bilanci stanja ne predstavljajo dela obveznosti iz zavarovalnih pogodb, temveč del kapitala. Izravnalne rezervacije se oblikujejo v višini 75 % tehničnega izida kreditnih zavarovanj če je le-ta pozitiven, pri tem pa oblikovanje ne sme preseči 12 % obračunane čiste premije v letu. Presežek iz prevrednotenja vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo in uskupinjevalni popravek kapitala. 5.2.17. Zunajbilančna sredstva V zunajbilančni evidenci so izkazane naložbe in obveznosti za varnostne rezerve, naložbe in obveznosti za program izravnave obresti, izdane garancije, nečrpani odobreni krediti in kreditne linije, nečrpani najeti krediti, in drugo. a) Varnostne rezerve Kot je navedeno v 4. odstavku 5.1. točke tega poročila izvaja SID banka v imenu Republike Slovenije kot pooblaščena izvozno - kreditna agencija predvsem zavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki in zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki. Sredstva za izvajanje zavarovanja za račun države je banki zagotovila Republika Slovenija v obliki denarnih sredstev, iz katerih so bile oblikovane varnostne rezerve, ki so namenjene pokrivanju obveznosti do zavarovancev iz naslova zavarovanj pred srednjeročnimi komercialnimi riziki, nekomercialnimi in nemarketabilnimi kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki jih opravlja SID banka za račun države. ZZFMGP ureja v 4. členu poslovanje z varnostnimi rezervami in določa, da se varnostne rezerve oblikujejo iz plačanih premij, opravnin, regresov in drugih prihodkov, ki jih pooblaščena institucija kot zastopnica države ustvari s posli zavarovanja, pozavarovanja, retrocesije in drugimi posli ter storitvami, s katerimi se zagotavlja udeležencem mednarodne menjave kritje pred nemarketabilnimi riziki. Varnostne rezerve se oblikujejo tudi iz sredstev, ki jih pooblaščena institucija pridobi iz naslova upravljanja s tem premoženjem in s prevzetimi riziki, iz proračuna Republike Slovenije, lahko pa tudi iz drugih virov in sredstev. Varnostne rezerve se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev, plačilo stroškov preprečevanja in zmanjševanja bodočih ali že nastalih škod, za kritje izgub iz teh poslov in poslov upravljanja s tem premoženjem in riziki ter za plačilo stroškov v zvezi z opravljanjem poslov pooblaščene institucije, ki jih ta opravlja na podlagi tega zakona. Na podlagi ZZFMGP je SID dne 1.12.2004 z Ministrstvom za finance podpisala pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. Skladno z navedenimi zakonskimi določili in pogodbo z Ministrstvom za finance je v poslovnih knjigah SID banke poslovanje v imenu države vodeno v celoti ločeno od ostalega poslovanja SID banke. Za poslovanje SID banke v imenu in za račun države se sestavlja ločeni izkaz poslovnega izida, v katerem so vključeni vsi prihodki in odhodki tega poslovanja. Prav tako se za to poslovanje sestavlja ločena bilanca stanja. Izkaza sta predstavljena v PRILOGI 5. _ 119 Letno poročilo SID banka - 2007 V pogodbi z Ministrstvom za finance o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov z dne 1.12.2004 je dogovorjena tudi provizija za opravljanje storitev po ZZFMGP in tej pogodbi, ki se obračunava od 1.1.2005 dalje. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas, vendar ne dalj kot do dne podelitve pooblastil pooblaščeni instituciji, izbrani na podlagi 11. člena ZZFMGP. b) Program izravnave obresti Na osnovi pogodbe o izvajanju programa izravnave obresti (PIO) in upravljanja s sredstvi rezerv PIO, sklenjene z Ministrstvom za finance dne 24.11.2006, so bila sredstva rezerv PIO oblikovana dne 29.12.2006. Skladno z zakonskimi določili in pogodbo z Ministrstvom za finance je v poslovnih knjigah SID banke poslovanje v imenu države - program izravnave obresti vodeno v celoti ločeno od ostalega poslovanja SID banke. Za poslovanje SID banke v imenu in za račun države se sestavlja ločeni izkaz poslovnega izida, v katerem so vključeni vsi prihodki in odhodki tega poslovanja. Prav tako se za to poslovanje sestavlja ločena bilanca stanja. Izkaza sta predstavljena v PRILOGI 6. c) Ostala zunajbilančna evidenca Prevzete finančne obveznosti za izdane garancije, tako finančne kot storitvene, predstavljajo nepreklicno obvezo skupine za plačilo, če komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretje osebe. Osnovni namen prevzetih in nepreklicnih obveznosti iz naslova odobrenih nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij je, skladno s sklenjeno pogodbo, zagotovitev sredstev komitentu. Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obvezami, se ocenjujejo na podlagi veljavnih predpisov (MSRP in ob upoštevanju usmeritev Banke Slovenije) in so podrobno opisana v poglavju 5.2.7. Pogojne obveznosti zavarovalnega dela Skupine SID banka obsegajo neuveljavljene regresne terjatve. 5.2.18. Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po veljavnih obrestih. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti enakomerno porazdelijo znotraj obdobja posedovanja vrednostnega papirja. 5.2.19. Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij. Kot navedeno v točki 5.2.6. se prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Odhodki za opravnine vključujejo predvsem opravnine za najete tuje kredite. Tudi odhodki za opravnine se enakomerno porazdelijio skozi celotno dobo vračanja kredita. 5.2.20. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/izgubami se vključujejo: - prihodki iz zavarovalnih premij, - odhodki od zavarovalnih poslov, - drugi poslovni dobički/izgube. Zavarovalne premije so priznane med prihodki ob izdaji računov tretjim osebam in so že zmanjšane za davek od prometa zavarovalnih poslov. Premije vsebujejo tudi oceno za še ne obračunano premijo za že prevzeta tveganja (prodaja, ki so jo zavarovanci opravili v decembru in o njej poročajo januarja). Del obračunane kosmate prenosne premije se zaradi razpršitve in obvladovanja tveganj cedira pozavarovateljem. Delež pozavarovateljev na obračunani kosmati premiji zmanjšuje kosmate obračunane premije. Letno poročilo SID banka - 2007 120 Odhodki od zavarovalnih poslov so predvsem obračunane škode, regresne terjatve in bonusi. Obračunane škode vsebujejo zavarovalnine, izplačane zavarovancem zaradi nastanka škodnega dogodka. Zneski čistih obračunanih škod so zmanjšani za uveljavljene regresne terjatve. Obračunani bonusi predstavljajo izplačila bonusov zavarovancem v tekočem letu. Vse drugo, kar ni mogoče evidentirati med navedenimi prihodki ozrioma odhodki, se vključuje med druge poslovne dobičke /izgube. 5.2.21. Oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Izgube zaradi oslabitve kreditov se pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi, da komitent ne bo sposoben poplačila celotnega zneska odobrenega mu posojila in obresti. Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita, veljavne obrestne mere. Osnova za slabitev kreditov je predvsem kreditna sposobnost in uspešnost posojilojemalca ob upoštevanju vrednosti prejetih zavarovanj in garancij tretjih oseb. 5.2.22. Obdavčitev Davek od dohodkov pravnih oseb se obračuna od ugotovljene davčne osnove v skladu z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb. Za leto 2007 velja 23 % davčna stopnja davka. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb je izkazan z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb se določi z uporabo davčnih stopenj, ki veljajo na dan bilance stanja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se terjatev za odloženi davek realizira ali pa se obveznost za odloženi davek poravna. Zakon o davku od dohoka pravnih opseb določa padajočo stopnjo, in sicer: za leto 2008 22%, za leto 2009 21 % in dalje 20 %. Odloženi davki se pojavljajo pri rezervacijah za odpravnine in jubilejne nagrade in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo. Davčne posledice se obračunajo na enak način kot sam posel, in sicer se pripoznajo v izkazu poslovnega izida ali v kapitalu. Knjigovodska vrednost odloženih terjatev in obveznosti se pregleda na vsak datum bilance stanja. Terjatve za odloženi davek se pripoznajo do višine, do katere je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dohodek, v breme katerega se lahko porabijo začasne razlike. Obveznosti za odloženi davek se pripozna za vse obdavčljive začasne razlike. 5.2.23. Zneski pomembnosti Pomembne postavke v bilanci stanja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1% vseh sredstev oziroma 14.370 tisoč EUR v bilanci stanja na dan 31.12.2007. Pomembne postavke v izkazu poslovnega izida pa so tiste, ki presegajo 0,5% vseh sredstev oziroma 7.185 tisoč EUR v izkazu poslovnega izida za poslovno leto 2007. 5.2.24. Izkaz denarnega toka Izkaz denarnega toka je sestavljen po posredni metodi iz podatkov konsolidirane bilance stanja na dan 31.12.2007 in iz konsolidirane bilance stanja na dan 31.12.2006, iz podatkov konoslidiranega izkaza poslovnega izida za poslovno leto 2007 ter iz dodatnih podatkov,ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk. Za predstavitev izkaza denarnega toka se uporablja obrazec, ki ga je izdala Banka Slovenije in je usklajen z MRS 7. 5.2.25. Izkaz gibanja kapitala Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju. Oblika izhaja iz zahtev MRS 1.96. V obrazcu posebej prikazujemo gibanje vsake postavke kapitala iz bilance stanja. 5.2.26. Prilagoditve na nove oziroma spremenjene standarde z rokom uporabe od 01.01.2007 dalje in vpliv še ne uveljavljenih in neuporabljenih standardov in pojasnil V letu 2007 je stopil v veljavo MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, ki velja za letna obdobja poročanja z začetkom 1. januarja 2007 in iz tega izhajajočo spremembo MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov. Skupina SID banka je oboje upoštevala pri pripravi izkazov za leto 2007. Sprejetje MSRP 7 in sprememb MRS 1 pomeni za Skupino SID banko širši obseg razkritij, ki jih ti računovodski standardi določajo v zvezi s finančnimi instrumenti banke. V tekočem obdobju veljajo štiri pojasnila, ki jih je izdal Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja, in sicer: _ 121 Letno poročilo SID banka - 2007 • OPMSRP 7 Uporaba pristopa preračunavanja na podlagi MRS 29 Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih, • OPMSRP 8 Področje uporabe MSRP 2, • OPMSRP 9 Ponovna ocenitev vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov in • OPMSRP 10 Medletno računovodsko poročanje in oslabitev sredstev. Sprejetje teh pojasnil ni privedlo do sprememb računovodskih usmeritev Skupine SID banka. Na datum potrditve teh računovodskih izkazov so bila v postopku izdaje naslednja pojasnila, ki pa še niso stopila v veljavo: • OPMSRP 11 MSRP 2 - Transakcije z delnicami skupine in lastnimi delnicami (velja od 1. marca 2007) • OPMSRP 12 - Dogovori o koncesiji storitev (velja od 1. januarja 2008); in • OPMSRP 14 MRS 19 - Omejitev sredstev pokojninskega načrta, minimalne potrebe po financiranju in njuno medsebojno delovanje (velja od 01.01.2008). Uprava je mnenja, da pojasnila k zgoraj omenjenim standardom v prihodnje ne bodo imela materialnih posledic na finančne izkaze. 5.3. PRERAZVRSTITEV POSTA VK V PRIKAZANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZIH ZA LETO 2006 Skupina SID banka je ugotovila določene prerazvrstitve podatkov za leto 2006. Poslovodstvo ocenjuje, da omenjene spremembe niso pomembne, zato Skupina SID banka ni popravljala otvoritvenih podatkov za leto 2006, temveč jih je aplicirala v leto 2007. Po stanju na dan 31.12.2006 bi bile ugotovljene sledeče prerazporeditve na postavkah: a) izkaz poslovnega izida: • prihodki iz zavarovalnih premij, odhodki od zavarovalnih poslov bi bili iz samostojne postavke čisti zavarovalniški posli prerazvrščeni v postavko drugi čisti poslovni dobički/izgube zaradi uskladitve postavk v shemi IPI, b) bilanca stanja: • izravnalne rezervacije iz obveznosti v druge rezerve (kapital) zaradi določil Zakona o zavarovalništvu, kar bi rezultiralo v spremembah postavk kapitala in drugih obveznostih. Posledično bi nastale spremembe tudi na obveznostih in terjatvah za odložene davke ter v čistem dobičku. Zaradi vpliva izravnalnih rezervacij, ki so bile izračunane po novih in starih predpisih ob istočasnem prehodu na MSRP, bi Skupina SID banka ugotovila zmanjšanje terjatev za odložene davke, kar bi se odrazilo tudi v spremenjenem poslovnem izidu, • spremembe na kreditih in finančnih obveznostih, merjenih po odplačni vrednosti bi zaradi spremenjenega načina evidentiranja regresnih poslov faktoringa v Skupini SID banka. Regresne terjatve faktoringa so se do leta 2007 izkazovale v 100 % (nominalni) višini terajtve, čeprav je imel komitent pravico uveljaviti regres do zneska financiranja, kar predstvalja 80 do 90 % višine terjatve. Razlika se je evidentirala kot obveznost do odstopnika. S spremembo računovodske usmeritve se regresni faktoring knjiži v financirani višini. Tako bi znašala sprememba regresnih terjatev (krediti) 4.128 tisoč EUR, medtem ko bi se finančne obveznosti spremenijo za 5.860 tisoč EUR. Pregled prerazvrstitve v bilanci stanja Revidirano letno poročilo za Po prerazvrstitvi v letnem 2006 poročilu za 2006 Krediti 860.414 856.286 Terjatve za odloženi davek 683 1.819 Druga sredstva 14.729 14.544 Razlika 3.177 Finančne obveznosti, merjene po odplačni 786.533 780.673 vrednosti Obveznosti za odložene davke 3.719 2.558 Druge obveznosti 5.604 7.129 Rezerve iz dobička 50.516 52.104 Čisti dobiček 3.722 4.453 Razlika 3.177 Bilančna vsota 937.331 934.154 Letno poročilo SID banka - 2007 122 5.4. Pojasnila h konsolidirani bilanci stanja (v tisoč EUR) 5.4.1. Finančna sredstva, namenjena trgovanju 31 .12.2007 31 .12.2006 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po forward pogodbah Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po swap pogodbah 56 73 32 125 Skupaj 129 157 Postavka vključuje vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, obrestnega swapa v višini 5.000 tisoč EUR in dveh valutnih forwardov v višini 2.000 tisoč USD. 5.4.2. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 31. 12.2007 31. 12.2006 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji 7.410 55.624 11.865 42.755 Skupaj 63.034 54.620 c) Vrednostni papirji po vrsti izdajatelja 31 .12.2007 31 .12.2006 Vrednostni papirji Republike Slovenije - obveznice RS - zakladne menice RS 15.907 14.914 993 28.013 16.660 11.353 Obveznice tujih držav - obveznice centralne ravni države - obveznice lokalne ravni države 744 696 48 808 753 55 Obveznice bank - domačih bank - domačih bank-podrejena obveznica - tujih bank 16.297 3.635 4.039 8.623 17.792 4.556 4.153 9.083 Obveznice tujih drugih finančni organizacij 4.685 2.085 Obveznice nefinančnih družb - domače NFD - tuje NFD 24.564 11.508 13.056 5.142 1.523 3.619 Kapitalska naložba 837 780 Skupaj 63.034 54.620 Izkazano stanje vrednostnih papirjev vključuje tudi natečene obresti izračunane po efektivni obrestni meri v višini 695 tisoč EUR. d) Vrednostni papirji po načinu obrestovanja 31.12.2007 31.12.2006 S fiksno obrestno mero 45.962 43.343 Z variabilno obrestno mero 16.236 10.496 Brez obresti 836 781 Skupaj 63.034 54.620 123 Letno poročilo SID banka - 2007 c) Razčlenitev vrednostnih papirjev po ratingu izdajatelja Poštena vrednost Bonitetna ocena 31.12.2007 Struktura v % Bonitetna ocena po S&P AAA 2.344 3,7 AA+ 2.395 3,8 AA 18.887 30,0 AA- 612 1,0 A+ 1.515 2,4 A 4.682 7,4 A- 7.282 11,6 BBB+ 5.426 8,6 BBB- 1.131 1,8 BBB 3.752 5,9 Brez ratinga 15.008 23,8 Skupaj 63.034 100,0 d) Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev 2007 2006 Stanje 1.1. 54.620 45.031 Nakupi, prenosi 45.300 54.933 Tečajne razlike (48) (8) Prodaja, vnovčenje (36.684) (45.097) Sprememba poštene vrednosti (154) (239) Stanje 31.12. 63.034 54.620 Med dolžniškimi vrednostnimi papirji je izkazano 4.039 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev, to so obveznice BDM11, NKBMFL09, NKBMFL49 in NLB13. Od skupnega portfelja na dan 31.12.2007 na borzi ne kotirajo le obveznice DRK1, BDM11 in TALLIN v višini 10.796 tisoč EUR in vzajemni sklad MP Plus v višini 266 tisoč EUR. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 5.6.3. in 5.5.1. podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 5.6.2. 5.4.3. Krediti 31.12.2007 31 .12.2006 Krediti bankam 922.927 603.855 Krediti strankam, ki niso banke 423.099 256.559 Skupaj 1.346.026 860.414 a) Krediti bankam 31.12.2007 31 .12.2006 Kratkoročni krediti 72.159 44.005 Dolgoročni krediti 817.043 502.069 Namenske vloge 28.372 53.780 Vloge na vpogled 5.353 4.001 Skupaj 922.927 603.855 Krediti in namenske vloge so bili dani slovenskim bankam za financiranje in refinanciranje izvoznih in drugih mednarodnih gospodarskih poslov, v skladu s poslovno politiko SID banke za posamezno poslovno leto. Stopnja refinanciranja izvoznih kreditov bank v domači valuti je praviloma znašala od 50% do 90% vrednosti izvoznega kredita. Stopnja financiranja izvoznih kreditov bank v tuji valuti in zagotovitev sredstev za financiranje izvoznih kreditov bank v tuji valuti je praviloma do 100%. SID banka neposredno financira mednarodne gospodarske posle praviloma do 100% vrednosti posla oziroma v skladu z OECD pravili do 85% vrednosti izvoznega posla. Letno poročilo SID banka - 2007 124 a1) Kratkoročni krediti bankam 31.12.2007 31.12.2006 Krediti v EUR 71.390 42.966 Krediti z valutno klavzulo 812 0 Krediti v tuji valuti 0 1.039 Popravki vrednosti kreditov (43) 0 Skupaj 72.159 44.005 a2) Dolgoročni krediti bankam 31.12.2007 31.12.2006 Krediti v EUR 797.588 485.377 Krediti v tuji valuti 20.733 16.751 Popravki vrednosti kreditov (1.278) (59) Skupaj 817.043 502.069 Dolgoročni krediti v tuji valuti znašajo 30.462 tisoč USD. a3) Namenske vloge bankam 31.12.2007 31.12.2006 Kratkoročne v EUR 24.479 50.697 Kratkoročne v tuji valuti 648 0 Dolgoročne v EUR 3.245 3.083 Skupaj 28.372 53.780 Kratkoročni krediti v tuji valuti znašajo 952 tisoč USD. a4) Gibanje kreditov 2007 2006 Stanje 1.1. 603.855 457.488 Novi krediti in vloge 2.066.664 3.218.914 Odplačila (1.747.592) (3.072.547) Stanje 31.12. 922.927 603.855 a5) Gibanje popravkov (oslabitev) 2007 2006 Stanje 1.1. 59 334 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 1.934 496 Odprava popravkov vrednosti kreditov (672) (771) Stanje 31.12. 1.321 59 a6) Obrestne mere Obrestne mere SID banke za refinancirane kredite v domači valuti se glede na ročnost kredita obravnavajo od primera do primera. Obrestna mera za kredite bankam v tuji valuti je sestavljena iz 3 ali 6 mesečnega EURIBOR-ja/LIBOR-ja in marže v višini od 0,25% p.a. do 1,4% p.a Obrestna mera Skupine PRVI FAKTOR za vloge v domači valuti znaša 3,3 % in v tuji valuti 3,4 %. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 5.6.3. in 5.5.1. podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 5.6.2. b) Krediti strankam, ki niso banke 31.12.2007 31.12.2006 Kratkoročni krediti 77.224 44.455 Dolgoročni krediti 220.357 117.928 Terjatve iz danih jamstev 318 1.451 Faktoring 125.200 92.725 Skupaj 423.099 256.559 Letno poročilo SID banka - 2007 125 b1) Kratkoročni krediti strankam, ki niso banke 31.12.2007 31.12.2006 Krediti nefinančnim družbam v tuji valuti 16.887 782 Krediti nefinančnim družbam v domači valuti 25.952 28.285 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 5.307 0 Krediti drugim finančnim organizacijam v tuji valuti 0 328 Krediti do tujih oseb v domači valuti 30.775 17.261 Popravki vrednosti kratkoročnih kreditov (1.697) (2.201) Skupaj 77.224 44.455 Kratkoročni krediti nefinančnim družbam v tuji valuti znašajo 1.027 tisoč USD in drugih valutah 16 tisoč EUR. b2) Dolgoročni krediti strankam, ki niso banke 31.12.2007 31.21.2006 Krediti nefinančnim organizacijam v tuji valuti 1.100 1.227 Krediti nefinančnim organizacijam v domači valuti 152.076 92.131 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 33.773 12.109 Krediti tujim osebam v tuji valuti 319 711 Krediti tujim osebam v domači valuti 43.770 19.530 Popravki vrednosti dolgoročnih kreditov (10.681) (7.780) Skupaj 220.357 117.928 Krediti nefinančnim organizacijam v tuji valuti znašajo 1.616 tisoč USD in tujim osebam v tuji valuti 468 tisoč USD. b3) Terjatve iz danih jamstev 31.12.2007 31.12.2006 Terjatve iz naslova unovčenih garancij 2.335 3.821 Popravki vrednosti unovčenih garancij (2.017) (2.370) Skupaj 318 1.451 Za terjatve iz naslova unovčenih garancij so oblikovani popravki vrednosti v višini 86%. b4) Faktoring 31.12.2007 31.12.2006 Faktoring v državi 109.288 77.021 Izvozni faktoring 13.254 8.589 Uvozni faktoring 5.089 531 Faktoring v državi - kredit 0 6.516 Izvozni faktoring - kredit 0 69 Dvom. in spor. krat. terjatve do kupcev - faktoring 0 2.591 Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev - faktoring (2.431) (2.592) Skupaj 125.200 92.725 b5) Gibanje kreditov strankam, ki niso banke 2007 2006 Stanje 1.1. 256.559 179.548 Novi krediti in vloge 643.706 355.468 Odplačilo (477.166) (278.457) Stanje 31.12. 423.099 256.559 b6) Gibanje popravkov (oslabitev) 2007 2006 Stanje 1.1. 14.943 10.701 Oblikovani popravki vrednosti kreditov (oslabitve) 16.526 11.046 Odprava popravkov vrednosti kreditov (odprava oslabitev) (14.643) (6.804) Stanje 31.12. 16.826 14.943 Letno poročilo SID banka - 2007 126 b7) Obrestne mere Obrestne mere za kredite strankam, ki niso banke na področju neposrednega financiranja pravnih oseb znašajo od EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,50% p.a. do EURIBOR/LIBOR 6 mesečni + 1,85% p.a. Za posle faktoringa je razpon obrestnih mer velik zaradi dejstva, da delujemo na različnih tržiščih, tako imajo najugodnejše pogoje prvovrstni slovenski komitenti, najslabše pogoje imajo v povprečju komitenti v Srbiji. Pri odobravanju financiranja s fiksno obrestno mero je bila najnižja 5,75%, najvišja pa 13% letno. Pri financiranju z referenčno obrestno mero je bil razpon med EURIBOR 3 mesečni +1,35% do EURIBOR 1 mesečni + 9%. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 5.6.3. in 5.5.1., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 5.6.2. 5.4.4. Opredmetena osnovna sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2007 Nepremičnine Oprema v Oprema Skupaj pripravi Nabavna vrednost Stanje 1.1.2007 6.404 19 1.942 8.365 Prenos 0 0 0 0 Povečanje 184 0 511 695 Zmanjšanje 0 0 (213) (213) Stanje 31.12.2007 6.588 19 2.240 8.847 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2007 (1.545) 0 (1.271) (2.816) Prenos 0 0 0 0 Amortizacija (307) 0 (263) (570) Zmanjšanje 0 0 108 108 Stanje 31.12.2007 (1.852) 0 (1.426) (3.278) Neodpisana vrednost 1.1.2007 4.859 19 671 5.549 Neodpisana vrednost 31.12.2007 4.736 19 814 5.569 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2006 Nepremičnine Oprema v Oprema Skupaj pripravi Nabavna vrednost Stanje 1.1.2006 3.478 5 1.685 5.168 Prenos 203 (201) 196 198 Povečanje 2.723 215 144 3.082 Zmanjšanje 0 0 (83) (83) Stanje 31.12.2006 6.404 19 1.942 8.365 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2006 (1.381) 0 (1.056) (2.437) Prenos 0 0 (59) (59) Amortizacija (164) 0 (198) (362) Povečanje 0 0 (33) (33) Zmanjšanje 0 0 75 75 Stanje 31.12.2006 (1.545) 0 (1.271 (2.816) Neodpisana vrednost 1.1.2006 2.097 5 629 2.731 Neodpisana vrednost 31.12.2006 4.859 19 671 5.549 Glavno povečanje opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja prenova 4. in 5. nadstropja v poslovni stavbi in nakup opreme za omenjene poslovne prostore. Poslovni prostore je kupila SID banka v letu 2006. Na dan 31.12.2007 znašajo obveznosti do dobaviteljev za opredmetena osnovna sredstva 5 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2007 127 5.4.5. Neopredmetena sredstva 31.12.2007 15.12.2006 Premoženjske pravice 749 660 Dobro ime 488 488 Skupaj 1.237 1.148 a) Gibanje premoženjskih pravic v letu 2007 V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2007 62 846 908 Prenos (258) 258 0 Povečanje 248 116 364 Zmanjšanje 0 (181) (181) Stanje 31.12.2007 52 1.039 1.091 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2007 0 (248) (248) Amortizacija 0 (174 (174) Zmanjšanje 0 80 80 Stanje 31.12.2007 0 (342) (342) Neodpisana vrednost 1.1.2007 62 598 660 Neodpisana vrednost 31.12.2007 52 697 749 Gibanje premoženjskih pravic v letu 2006 V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2006 520 336 856 Prenos (700) 478 (222) Povečanje 362 31 393 Zmanjšanje (120) 0 (120) Stanje 31.12.2006 62 845 907 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2006 0 (126) (126) Amortizacija 0 (110) (110) Zmanjšanje 0 (11) (11) Stanje 31.12.2006 0 (247) (247) Neodpisana vrednost 1.1.2006 520 210 730 Neodpisana vrednost 31.12.2006 62 598 660 Postavka vključuje predvsem programsko opremo. V letu 2007 je bila nabavljena nova programska oprema (za vodenje vrednostnih papirjev, program za izvajanje SWIFT plačilnega prometa, LN baze) in dograditve obstoječih programov. b) Dobro ime Dobro ime je nastalo kot posledica nakupa kapitalskega deleža v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana. Na osnovi preizkusa oslabitve, ki je bil izvršen po stanju na dan 31.12.2007, je bilo ugotovljeno, da oslabitev dobrega imena ni potrebna. 5.4.6. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 31.12.2007 31.12.2006 Naložba v PRO KOLEKT 419 29 Skupaj 419 29 SID banka je v letu 2007 dokapitalizirala družbo PRO KOLEKT v višini 390 tisoč EUR. Letno poročilo SID banka - 2007 128 Gibanje dolgoročnih naložb 2007 2006 Stanje 1.1. 29 9 Povečanje 390 20 Stanje 31.12. 419 29 5.4.7. Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 31 .12.2007 31 .12.2006 Terjatve za plačane akontacije davka od dohodkov pravnih oseb 1.491 548 Terjatve za odloženi davek 778 135 Skupaj 2.269 683 Terjatve za odloženi davek 31 .12.2007 31 .12.2006 Terjatve 62 73 Pozavarovalne provizije 220 0 Rezervacije za opravnine in jubilejne nagrade 38 35 Finančne naložbe, RZP 114 (4) Tožbe 0 31 Oslabitev neopredmetenih sredstev 10 0 Davčne izgube 267 0 Razmejeni stroški oz. prihodki 67 0 Skupaj 778 135 5.4.8. Druga sredstva 31 .12.2007 31 .12.2006 Pozavarovalne pogodbe 17.570 14.252 Drugo 482 477 Skupaj 18.052 14.729 a) Pozavarovalne pogodbe 31 .12.2007 31. 12.2006 Delež pozavarovateljev v prenosnih premijah 1.126 794 Delež pozavarovateljev v škodnih rezervacijah 11.546 9.540 Delež pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in 1.184 843 popuste Terjatve za premije 1.148 1030 Popravki vrednosti terjatev za premije (25) (47) Terjatve za regrese 1.434 919 Terjatve za bonitete 95 98 Terjatve iz naslova pozavarovanja 11 0 Druge aktivne časovne razmejitve 1.051 1.075 Skupaj 17.570 14.252 b) Ostalo 31 .12.2007 31. 12.2006 Zaloge 3 23 Predujmi dobaviteljem za obratna sredstva 35 3 Terjatve do kupcev 3 33 Terjatve za opravnine 14 21 Druge terjatve 122 156 Usredstvene časovne razmejitve 121 59 Drugi kratkoročno odloženi stroški 45 45 Druge časovne razmejitve 139 137 Skupaj 482 477 Letno poročilo SID banka - 2007 129 5.4.9. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 31 .12.2007 31 .12.2006 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju, vrednotenje forward pogodb Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju, vrednotenje swap pogodbe 24 162 0 163 Skupaj 186 163 5.4.10. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 31 .12.2007 31 .12.2006 Vloge bank Vloge strank, ki niso banke Krediti bank Krediti strank, ki niso banke Dolžniški vrednostni papirji 1 22.637 32.878 .211.554 0 7.898 0 43 780.597 5.893 0 Skupaj 1 .274.967 786.533 a) Vloge bank 31 .12.2007 31. 12.2006 Vloge v EUR Vloge v tuji valuti 12.285 10.352 0 0 Skupaj 22.637 0 Vloge v tuji valuti znašajo 15.208 tisoč USD. b) Vloge strank, ki niso banke 31 .12.2007 31. 12.2006 Vloge v EUR Vloge v tuji valuti 32.878 0 43 0 Skupaj 32.878 43 c) Krediti bank 31 .12.2007 31 .12.2006 Kratkoročni v EUR Kratkoročni v tuji valuti Dolgoročni v EUR Dolgoročni v tuji valuti 1 127.111 2.778 .070.685 10.980 0 0 694.352 86.245 Skupaj 1 .211.554 780.597 Dolgoročni krediti v tuji valuti znašajo 16.131 tisoč USD. d) Krediti strank, ki niso banke 31 .12.2007 31 .12.2006 Kratkoročni v EUR Dolgoročni v EUR Dolgoročni v tuji valuti 0 0 0 0 0 5.893 Skupaj 0 5.893 e) Dolžniški vrednostni papirji 31 .12.2007 31 .12.2006 Potrdila o vlogi 7.898 0 Skupaj 7.898 0 Dolgoročne obveznosti do tujih bank se nanašajo na obveznosti do najetih posojil na mednarodnem trgu sindiciranih posojil v letih 2000 do 2005 ter na bilateralne kreditne linije v sodelovanju s KfW - Kredit fuer Wiederaufbau in Razvojno banko Sveta Evrope, ki so zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Letno poročilo SID banka - 2007 130 f) Obrestne mere Obresti SID banke za dolgoročna posojila najeta pri tujih bank se gibajo od EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,05% p.a. do EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,225% p.a. Obresti Skupine PRVI FAKTOR za posojila v tuji valuti se gibajo od EURIBOR/LIBOR 1 ali 3 ali 6 + 0,5 % p.a. do EURIBOR/LIBOR 1 ali 3 ali 6 + 2,25 % p.a. 5.4.11. Rezervacije 31.12.2007 31.12.2006 Bančne rezervacije Zavarovalno tehnične rezervacije Ostale rezervacije 778 23.803 2.375 1.623 18.322 1.665 Skupaj 26.956 21.610 a) Bančne rezervacije Postavka vključuje posebne rezervacije za pokrivanje potencialnih izgub iz naslova izdanih garancij in nečrpanih okvirnih kreditov: 31.12.2007 31.12.2006 Rezervacije za garancije Rezervacije za nečrpane kredite 718 60 932 691 Skupaj 778 1.623 Gibanje 2007 2006 Stanje 1.1. Oblikovane rezervacije Tečajne razlike Ukinjene rezervacije Stanje 31.12. 1.623 3.769 (9) (4.605) 778 2.857 4.030 (24) (5.240) 1.623 b) Zavarovalno tehnične rezervacije 31.12.2007 31.12.2006 Kosmate prenosne premije Kosmate škodne rezervacije Kosmate rezervacije za bonuse in popuste 1.853 19.928 2.022 1.199 15.745 1.378 Skupaj 23.803 18.322 Prikazane so kosmate zavarovalno tehnične rezervacije, ki vsebujejo tudi delež pozavarovateljev v njih. Kosmate škodne rezervacije 31.12.2007 31.12.2006 Rezervacije za nastale in prijavljene škodne primere Rezervacije za nastale in neprijavljene škodne primere Rezervacije za cenilne stroške 3.023 16.400 505 2.506 12.915 324 Skupaj 19.928 15.745 Gibanje 2007 2006 Stanje 1.1. Spremembe Stanje 31.12. 18.322 5.481 23.803 13.600 4.722 18.322 c) Ostale rezervacije 31.12.2007 31.12.2006 Dolgoročne rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev Odloženi prihodki od pozavarovalnih provizij 245 2.130 222 1.443 Skupaj 2.375 1.665 _ 131 Letno poročilo SID banka - 2007 c1) Dolgoročne rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 31.12.2007 31.12.2006 Dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade 10 16 Dolgoročne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 235 154 Dolgoročne rezervacije za neplačani dopust 0 52 Skupaj 245 222 Zneski nagrad so bili diskontirani na sedanjo vrednost prihodnjih izdatkov, z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil jubilejnih nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera (3,6 %). Uporabljeni vhodni parametri: jubilejne nagrade za 10 let 354,46 EUR, za 20 let 531,69 EUR, za 30 let 708,92 EUR. Zneski odpravnin so bili diskontirani na sedanjo vrednost prihodnjih izdatkov z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance. Upoštevana je bila polna tako izračunana obrestna mera ( 3,6 %). Uporabljeni vhodni parametri: znesek na osnovi zakona o delovnih razmerjih (dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece ali dve povprečni mesečni plači v RS za pretekle tri mesece, kar je za delavca ugodneje), povečan za doseženo rast plač v bančnem sektorju v zadnjih petih letih, delovna doba ob upokojitvi za moške 40 let, za ženske 38 let. c2) Gibanje dolgoročnih rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 2007 2006 Stanje 1.1. 222 187 Oblikovane rezervacije 39 45 Ukinjene in porabljene rezervacije (16) (10) Stanje 31.12. 245 222 c3) Gibanje odloženih prihodkov od pozavarovalnih provizij 2007 2006 Stanje 1.1. 1.443 855 Oblikovane rezervacije 687 588 Stanje 31.12. 2.130 1.443 5.4.12. Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 31.12.2007 1.1.2007 Obveznosti za davek od dohodkov 2.400 2.521 Obveznosti za odložene davke 27 1.198 Skupaj 2.427 3.719 Pregled obveznosti za odložene davke 31.12.2007 31.12.2006 Izravnalne rezervacije 0 1.387 Terjatve 0 (28) Pozavarovalne provizije 0 (220) Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 0 (11) Presežek iz prevrednotenja vrednostnih papirjev 27 70 Skupaj 27 1.198 5.4.13. Druge obveznosti 31.12.2007 31.12.2006 Ciste plače in nadomestila čistih plač zaposlenih 448 423 Dobavitelji 2.090 3.019 Obveznosti iz pozavarovanja 7 87 Druge obveznosti iz zavarovalnih poslov 14 15 Druge obveznosti 84 393 Udolgovane pasivne časovne razmejitve: 2.265 1.667 - vnaprej vračunani stroški 561 140 - vračunani pozavarovalni obračun 654 913 - vračunani str. pozavarovateljev na regresih 1.002 592 - kratkoročno odloženi prihodki 48 22 Skupaj_4.908_5.604 _ 132 Letno poročilo SID banka - 2007 5.4.14. Osnovni kapital Vpisani kapital znaša 89.600 tisoč EUR in je razdeljen na 932.354 navadnih imenskih kosovnih delnic in je v celoti vplačan. Število delnic se v letu 2007 ni spremenilo. Na podlagi skupščinskega sklepa je SID banka v letu 2007 iz obstoječih sestavin kapitala povečala osnovni kapital banke, povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register 30.8.2007. Čisti dobiček na delnico je na dan 31.12.2007 znašal 7,37 EUR, pri tem je upoštevan čisti dobiček v višini 6.736 tisoč EUR in število 913.909 delnic. Čisti dobiček na delnico je na dan 31.12.2006 znašal 7,56 EUR, pri tem je upoštevan čisti dobiček v višini 6.910 tisoč EUR in število 913.909 delnic. 5.4.15. Presežek iz prevrednotenja 31.12.2007 31.12.2006 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Uskupinjevalni popravek kapitala (332) (64) 249 2 Skupaj (396) 251 5.4.16. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 31.12.2007 31.12.2006 Zakonske rezerve 8.217 8.127 Rezerve za lastne deleže 1.324 1.324 Statutarne rezerve 9.238 7.215 Druge rezerve iz dobička 2.257 7.952 Rezerve za izravnavo kreditnih zavarovanj 9.511 0 Zadržani dobiček 1.288 0 Zadržani dobiček iz prehoda na MSRP 0 25.898 Skupaj 31.835 50.516 V primeru obravnave izravnalnih rezervacij kot dela zavarovalno tehničnih rezervacij, bi bile le te za 9.511 tisoč EUR večje, za enak znesek bi bile manjše rezerve iz dobička. Odhodki za oblikovanje rezervacij bi bili za 478 tisoč EUR manjši (ker se izravnalne rezervacije zmanjšujejo). V izkazu poslovnega izida bi bil odhodek za davek za 201 tisoč EUR višji, zato pa v izkazu gibanja kapitala ne bi bilo za 201 tisoč EUR davčnega učinka prihodkov/odhodkov, ki se priznavajo neposredno v kapitalu. Čisti izid poslovnega leta v izkazu poslovnega izida bi bil kot posledica preje navedenih razlik za 277 tisoč EUR višji, zato pa v izkazu gibanja kapitala ne bi bilo za 277 tisoč EUR čistega učinka prihodkov/odhodkov po obdavčenju, ki se pripoznavajo neposredno v kapitalu. Čisti poslovni izid poslovnega leta pred oblikovanjem zakonskih in statutarnih rezerv bi bil v obeh primerih enak in bi znašal 1.803 tisoč EUR. 5.4.17. Zunajbilančne postavke 31.12.2007 31.12.2006 Naložbe iz varnostnih rezerv 107.278 102.704 Obveznosti varnostnih rezerv (107.278) (102.704) Naložbe iz programa izravnave obresti 5.395 1.461 Obveznosti programa izravnave obresti (5.395) (1.461) Dolžniki za garancije 52.481 35.998 Prevzete finančne obveznosti 34.564 41.495 Dolžniki po prevzetih finančnih obveznostih 92.500 179.500 Dolžniki po izvedenih finančnih instrumentih 7.779 6.551 Druge prevzete finančne obveznosti 6.350 148 Zastavljena sredstva 0 0 Neuveljavljene regresne terjatve 8.676 6.653 Dana jamstva 2.947 1.730 Skupaj 205.297 272.075 Letno poročilo SID banka - 2007 133 a ) Naložbe iz varnostnih rezerv 31.12.2007 31.12.2006 Krediti bankam 62.803 68.425 Krediti strankam, ki niso banke 2.520 2.686 Vrednostni papirji 38.278 27.891 Druga sredstva 3.677 3.702 Skupaj 107.278 102.704 b) Obveznosti varnostnih rezerv 31.12.2007 31.12.2006 Varnostne rezerve (102.965) (97.848) Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 330 124 Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve (4.643) (4.980) Skupaj (107.278) (102.704) Gibanje varnostnih rezerv 2007 2006 Stanje 1.1. 97.848 92.455 Presežek prihodkov nad odhodki 5.117 5.393 Stanje 31.12. 102.965 97.848 Varnostne rezerve so se v letu 2007 povečale za 5.117 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države. c) Naložbe iz programa izravnave obresti 31 .12.2007 31.12.2006 Krediti 1.476 1.461 Vrednostni papirji 3.919 0 Skupaj 5.395 1.461 d) Obveznosti programa izravnave obresti 31 .12.2007 31.12.2006 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti (5.395) (1.461) Skupaj (5.395) (1.461) e) Dolžniki za garancije Pregled garancij po ročnosti 31 .12.2007 31.12.2006 Kratkoročne 15.272 19.925 Dolgoročne 37.209 16.073 Skupaj 52.481 35.998 Pregled garancij po vrstah 31 .12.2007 31.12.2006 Plačilne 4.991 3.742 Storitvene 16.075 16.923 Prevzem tveganj 17.300 0 Carinske 2.492 4.419 Garancije za odvoz odpadkov 11.623 10.914 Skupaj 52.481 35.998 Pregled garancij po valutah 31 .12.2007 31.12.2006 EUR 49.509 33.176 USD 636 169 HRK 2.314 2.628 EGP 22 25 Skupaj 52.481 35.998 _ 134 Letno poročilo SID banka - 2007 f) Prevzete finančne obveznosti 31 .12.2007 31.12.2006 Odobreni nečrpani krediti 34.564 41.495 Skupaj 34.564 41.495 g) Dolžniki po prevzetih finančnih obveznostih 31 .12.2007 31.12.2006 Najeti nečrpani krediti 92.500 179.500 Skupaj 92.500 179.500 V tej postavki so izkazani odobreni nečrpani krediti najeti v tujini, za katere jamči RS v znesku 72.500 tisoč EUR in odobrena kreditna linija v višini 20.000 tisoč EUR. h) Dolžniki po izpeljanih finančnih instrumentih 31 .12.2007 31.12.2006 Forward pogodbe 2.779 1.551 Obrestni swap 5.000 5.000 Skupaj 7.779 6.551 Obrestni swap je bil sklenjen v novembru 2005 s Sumitomo - SMBC za varovanje donosnosti portfelja obveznic RS s fiksno obrestno mero. Obračunska glavnica znaša 5.000 tisoč EUR, zapadlost posla je 17.4.2008. i) Druge prevzete finančne obveznosti 31 .12.2007 31.12.2006 Druge prevzete finančne obveznosti 6.350 148 Skupaj 6.350 148 j) Neuveljavljene regresne terjatve 31 .12.2007 31.12.2006 Neuveljavljene regresne terjatve 8.676 6.653 Skupaj 8.676 6.653 k) Dana jamstva 31 .12.2007 31.12.2006 Prejete odškodnine 15 38 Dana jamstva za faktoring 2.932 1.692 Skupaj 2.947 1.730 5.5. Pojasnila h konsolidiranemu izkazu poslovnega izida (v tisoč EUR) 5.5.1. Čiste obresti 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Obresti iz danih kreditov in vlog Obresti iz drugih finančnih sredstev 274 2.268 55.090 3 (163) 0 (44.451) 0 218 1.383 30.972 4 (245) 0 (21.897) (1) Skupaj Čiste obresti 57.635 13.021 (44.614) 32.577 10.434 (22.143) Letno poročilo SID banka - 2007 135 5.5.2. Čiste opravnine 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (89) 0 (24) Opravnine za opravljanje plačilnega prometa 0 (283) 0 (33) Opravnine od kreditnih poslov 3.361 (194) 2.068 (60) Opravnine za garancijske posle 207 (377) 194 0 Opravnine za bonitetne informacije 573 (629) 639 (427) Opravnine od vrednostnih papirjev 0 (9) 0 (4) Druge opravnine 27 (2) 0 0 Skupaj 4.168 (1.583) 2.901 (548) Ciste opravnine 2.585 2.353 5.5.3. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 7 (85) 116 (68) Skupaj 7 (85) 116 (68) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (78) 48 5.5.4. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po forward poslih 128 (55) 52 0 Izpeljani finančni instrumenti po swap poslih 0 (53) 78 0 Skupaj 128 (108) 130 0 Cisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 20 130 5.5.5. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 9.109 (7.622) 4.666 (5.156) Skupaj 9.109 (7.622) 4.666 (5.156) Cisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1.487 (490) 5.5.6. Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Odprave pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 0 0 24 (30) Skupaj 0 0 24 (30) Cisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 0 (6) 5.5.7. Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2007 2006 Prihodki iz zavarovalnih premij 8.060 5.846 Odhodki od zavarovalnih poslov (1.267) (947) Drugo 2.586 2.361 Skupaj 9.379 7.260 Letno poročilo SID banka - 2007 136 a) Prihodki iz zavarovalnih premij 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane kosmate zavarovalne premije 13.766 0 11.184 0 Pozavarovalna provizija 2.649 0 1.676 0 Obračunane pozavarovalne premije 0 (8.355) 0 (7.014) Skupaj 16.415 (8.355) 12.860 (7.014) Čiste obračunane zavarovalne premije 8.060 5.846 b) Odhodki od zavarovalnih poslov 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane kosmate odškodnine 0 (4.185) 0 (4.693) Obračunani bonusi 0 (405) 0 (167) Odloženi prihodki od pozavar. provizij 0 0 0 588 Stroški preventive 0 0 0 (1) Obračunani kosmati regresi 1.441 0 1.025 0 Pozavarovalni delež v regresih in odškod. 1.638 0 2.199 0 Pozavarovalni delež v bonusih 244 0 102 0 Skupaj 3.323 (4.590) 3.326 (4.273) Čiste odhodki od zavarovalnih poslov (1.267) (947) c) Drugo 2007 2006 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve 2.730 0 2.203 0 Drugi poslovni prihodki 53 0 223 0 Članarine 0 (114) 0 (53) Drugi poslovni odhodki 0 (83) 0 (12) Skupaj 2.783 (197) 2.426 (65) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.586 2.361 5.5.8. Administrativni stroški 2007 2006 Stroški dela (6.961) (5.692) Splošni in administrativni stroški (3.075) (3.493) Skupaj (10.036) (9.185) a) Stroški dela 2007 2006 Stroški bruto plač (4.851) (3.968) Stroški pokojninskih zavarovanj (343) (495) Stroški socialnih zavarovanj (549) (239) Davek na izplačane plače (233) (219) Drugi stroški dela (985) (771) Skupaj_(6.961)_(5.692) Skupina SID banka po stanju 31.12.2007 ni oblikovala rezervacij iz naslova prevrednotenja plač. V letu 2007 so znašali zaslužki članov uprav oziroma vodstev družb 1.015 tisoč EUR, ostalih zaposlenih na podlagi individualnih pogodb 489 tisoč EUR in članov nadzornega sveta SID banke 41 tisoč EUR. Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2007 niso prejeli nagrad ali drugih prejemkov (sejnin) iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka. b) Splošni in administrativni stroški 2007 2006 Stroški materiala (243) (236) Stroški storitev (2.832) (3.257) Skupaj (3.075) (3.493) _ 137 Letno poročilo SID banka - 2007 c) Stroški iz naslova plačil revizorjem (delno iz postavke stroški storitev) 31.12.2007 31.12.2006 Revidiranje letnega poročila (147) (184) Druge storitve revidiranje (3) 0 Druge revizijske storitve 0 (18) Skupaj (150) (202) 5.5.9. Amortizacija 2007 2006 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (567) (422) Amortizacija neopredmetenih sredstev (179) (115) Skupaj (746) (537) 5.5.10. Rezervacije 2007 2006 Bančne rezervacije 836 1.212 Zavarovalno tehnične rezervacije (2.803) (1.745) Ostale rezervacije (851) (626) Skupaj (2.818) (1.159) a) Bančne rezervacije 2007 2006 Neto sprememba rezervacij za garancije 166 1.440 - odhodki za oblikovanje rezervacij (1.189) (1.311) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 1.355 2.751 Neto sprememba rezervacij za nečrpane kredite 670 (228) - odhodki za oblikovanje rezervacij (1.921) (2.452) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 2.591 2.224 Skupaj 836 1.212 b) Zavarovalno tehnične rezervacije 2007 2006 Spremembe kosmatih prenosnih premij 654 387 Spremembe prenosnih premij za pozavarovalni del (332) (292) Spremembe kosmatih škodnih rezervacij 4.183 3.235 Spremembe škodnih rezervacij za pozavarovalni del (2.006) (2.018) Sprememba kosmatih rezervacij za bonuse in popuste 645 1.099 Delež pozavarovateljev v odhodkih za bonuse in popuste (341) (666) Skupaj (2.803) (1.745) c) Ostale rezervacije 2007 2006 Neto spremembe rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti (121) (38) - odhodki za oblikovanje rezervacij (136) (48) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 15 10 Neto spremembe rezervacij za pravno nerešene tožbe (44) 0 - odhodki za oblikovanje rezervacij (44) 0 Neto odloženi prihodki od pozavarovalnih provizij (686) (588) - odhodki za oblikovanje rezervacij (686) (588) Skupaj (851) (626) Letno poročilo SID banka - 2007 138 5.5.11. Oslabitve 2007 2006 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti (18.343) (12.760) Oslabitve drugih sredstev (155) (16) Popravek oslabitev kreditov družbam v Skupini (546) 2.102 Prihodki iz odprave oslabitev kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 14.344 10.195 Prihodki iz odprave oslabitev drugih sredstev 136 1 Skupaj (4.564) (478) 5.5.12. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2007 2006 Odmerjeni davek v izkazu poslovnega izida - poslovanje 1.803 1.561 - prehod na MSRP 0 1.222 Skupaj odmerjeni davek v izkazu poslovnega izida 1.803 2.783 Odloženi davek (18) (54) Odhodek za davek v izkazu poslovnega izida 1.785 2.729 Davek po predpisani davčni stopnji 2.249 1.593 Dobiček pred obdavčitvijo (brez uskladitvenih knjiženj) 9.779 6.370 Predpisana davčna stopnja 23,0% 25,0% Efektivna davčna stopnja iz odmerjenega davka * 18,4% 43,7% Efektivna davčna stopnja iz odhodka za davek * 18,3% 42,8% * Za leto 2007 je izračun efektivne davčne stopnje le z upoštevanjem odmerjenega davka in odhodka za davek. Odmerjeni davek od dohodka predstavlja znesek davka, ki ga je treba poravnati v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb po predpisani davčni stopnji in prilagoditve na MSRP. Davčna stopnja je za leto 2007 23% in 2006 25 %. Na dan 31.12.2007 Skupina SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. Letno poročilo SID banka - 2007 139 5.6. Upravljanje s tveganji Upravljanje in obvladovanje tveganj je predstavljeno v točki 6.8. poslovnega dela letnega poročila. 5.6.1. Prikaz bilance stanja po ročnosti na dan 31.12.2007 v tisoč EUR Na vpogled Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 1 0 0 0 0 298 299 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0 28 0 73 28 0 129 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 0 2.365 184 16.631 28.747 15.107 63.034 Krediti 7.870 56.263 76.907 139.753 378.475 686.758 1.346.026 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 5.569 5.569 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 1.237 1.237 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 1 262 1.235 646 125 2.269 Druga sredstva 3.793 298 691 895 829 11.546 18.052 SKUPAJ SREDSTVA SKUPINE SID BANKA 11.664 58.955 78.044 158.587 408.725 721.059 1.437.034 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 12 0 162 12 0 186 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 0 85.029 8.039 79.230 394.912 707.757 1.274.967 Rezervacije 0 716 1.328 9.595 14.383 934 26.956 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 27 210 0 2.163 27 2.427 Druge obveznosti 68 2.267 859 1.107 607 0 4.908 Osnovni kapital 0 0 0 0 0 89.600 89.600 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 (3) 0 (21) (50) (322) (396) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 0 31.835 31.835 Lastne delnice 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 1.498 0 0 0 0 5.238 6.736 SKUPAJ OBVEZNOSTI SKUPINE SID BANKA 1.566 88.048 10.436 90.073 412.027 834.884 1.437.034 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO 10.098 (29.093) 67.608 68.514 (3.302) (113.825) 0 Letno poročilo SID banka - 2007 140 5.6.2. Izpostavljenost valutnim tveganjem 31.12.2007 v tisoč EUR EUR EUR z valutno klavzulo USD Druge valute Skupaj Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 298 0 0 1 299 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 119 0 10 0 129 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 62.554 0 137 343 63.034 Krediti 1.204.696 109.700 23.558 8.072 1.346.026 Opredmetena osnovna sredstva 5.343 0 0 226 5.569 Neopredmetena sredstva 1.211 0 0 26 1.237 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 0 0 0 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.201 0 0 68 2.269 Druga sredstva 17.943 0 0 109 18.052 SKUPAJ SREDSTVA SKUPINE SID BANKA 1.294.784 109.700 23.705 8.845 1.437.034 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 186 0 0 0 186 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.250.858 0 21.331 2.778 1.274.967 Rezervacije 26.873 0 8 75 26.956 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.190 0 0 237 2.427 Druge obveznosti 3.986 309 34 579 4.908 Osnovni kapital 89.600 0 0 0 89.600 Kapitalske rezerve 1.139 0 0 0 1.139 Presežek iz prevrednotenja (397) 0 1 2 (396) Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 31.835 0 0 0 31.835 Lastne delnice (1.324) 0 0 0 (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 6.736 0 0 0 6.736 SKUPAJ OBVEZNOSTI SKUPINE SID BANKA 1.411.682 309 21.372 3.671 1.437.034 RAZLIKA MED AKTIVO IN PASIVO (116.898) 109.391 2.333 5.174 0 Letno poročilo SID banka - 2007 141 5.6.3. Izpostavljenost obrestnemu tveganju 31.12.2007 v tisoč EUR Skupaj Neobresto-vano Skupaj obrestovano Na vpogled Do 1 meseca Od 1 - 3 mesecev Od 3 - 12 mesecev Od 1 - 5 let Nad 5 let Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 299 0 299 1 0 0 0 0 298 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 129 129 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 63.034 1.208 61.826 266 1.645 183 16.448 28.601 14.683 Krediti 1.346.026 16.603 1.329.423 5.091 56.260 76.111 139.555 374.507 677.899 Opredmetena osnovna sredstva 5.569 5.569 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva 1.237 1.237 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 419 0 0 0 0 0 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.269 2.269 0 0 0 0 0 0 0 Druga sredstva 18.052 18.052 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA SKUPINE SID BANKA 1.437.034 45.486 1.391.548 5.358 57.905 76.294 156.003 403.108 692.880 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 186 186 0 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.274.967 13.203 1.261.764 0 128.762 60.188 10.720 312.761 749.333 Rezervacije 26.956 26.956 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.427 2.427 0 0 0 0 0 0 0 Druge obveznosti 4.908 4.908 0 0 0 0 0 0 0 Osnovni kapital 89.600 89.600 0 0 0 0 0 0 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 0 0 0 0 0 0 Presežek iz prevrednotenja (396) (396) 0 0 0 0 0 0 0 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 31.835 31.835 0 0 0 0 0 0 0 Lastne delnice (1.324) (1.324) 0 0 0 0 0 0 0 Čisti dobiček poslovnega leta 6.736 6.736 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI SKUPINE SID BANKA 1.437.034 175.270 1.261.764 0 128.762 60.188 10.720 312.761 749.333 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 0 (129.784) 129.784 5.358 (70.857) 16.106 145.283 90.347 (56.453) Kumulativna izpostavljenost_0 (129.784)_0_5.358 (65.499) (49.393) 95.890 186.237 129.784 Letno poročilo SID banka - 2007 142 6. Razkritja 6.1. Sredstva in obveznosti po pošteni vrednosti v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena vrednost vrednost vrednost vrednost Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 299 299 2 2 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 129 129 157 157 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 63.034 63.034 54.620 54.620 Krediti 1.346.026 1.347.537 860.414 860.970 - krediti bankam 922.927 924.112 603.855 604.238 - krediti strankam, ki niso banke 423.099 423.425 256.559 256.732 Opredmetena osnovna sredstva 5.569 6.527 5.549 6.095 Neopredmetena sredstva 1.237 1.237 1.148 1.148 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 419 29 29 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.269 2.269 683 683 - terjatve za davek od dobička 1.491 1.491 548 548 - terjatve za odloženi davek 778 778 135 135 Druga sredstva 18.052 18.052 14.729 14.729 SKUPAJ SREDSTVA SKUPINE SID BANKA 1.437.034 1.439.503 937.331 938.433 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 186 186 163 163 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.274.966 1.275.473 786.533 786.846 - vloge bank 22.636 22.636 0 0 - vloge strank, ki niso banke 32.878 32.878 43 43 - krediti bank 1.211.554 1.212.061 780.597 780.910 - krediti strank, ki niso banke 5.893 5.893 - dolžniški vrednostni papirji 7.898 7.898 0 0 Rezervacije 26.956 26.956 21.610 21.610 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.427 2.427 3.719 3.719 - obveznosti za davek 2.400 2.400 2.521 2.521 - obveznosti za odložene davke 27 27 1.198 1.198 Druge obveznosti 4.909 4.909 5.604 5.604 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.309.444 1.309.951 817.629 817.942 SKUPAJ KAPITAL 127.590 119.702 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL SKUPINE SID BANKA 1.437.034 1.309.951 937.331 817.942 Finančni instrumenti, ki se izkazujejo po pošteni vrednosti so: - finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, - finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in - izdani dolžniški vrednostni papirji. Vsi finančni instrumenti so ob začetnem pripoznanju pripoznani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju je običajno nabavna cena. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov se upošteva tržna cena (nakupna oziroma ponudbena cena). Poštene vrednosti: - kreditov, ki se merijo po odplačni vrednosti, - opredmetenih osnovnih sredstev, ki se merijo po nabavni vrednosti in - finančnih obveznosti, ki se merijo po odplačni vrednosti se razlikujejo od njihovih knjigovodskih vrednosti, izkazanih v bilanci stanja. Pošteno vrednost danih in prejetih kreditov bankam in kreditov strankam, ki niso banke predstavlja vrednost glavnice na dan 31.12.2007 in obračunane obresti obdobja. _ 143 Letno poročilo SID banka - 2007 Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je bila izračunana le za gradbeni objekt. Ocena je bila pripravljena na osnovi opravljenih poizvedb po nakupu podobnih objektov, ki so primerljivi po velikosti, dejavnosti in lokaciji. Za ostala opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se najmanj enkrat letno preverja materialne osnove, ki bi utemeljevale razloge, da knjigovodska vrednost odstopa od poštene vrednosti. Ocena je, da je knjigovodska vrednost dober približek poštene vrednosti. 6.2. Kreditno tveganje 6.2.1. Celotna kreditna izpostavljenost - dani krediti 31.12.2007 31.12.2006 Bruto izpostavljenost 1.367.726 875.882 Posami čne slabitve (8.758) (8.088) Ostale slabitve (9.381) (6.825) Razmejene opravnine in obresti (3.561) (555) Neto izpostavljenost 1.346.026 860.414 6.2.2. Reprogram kreditov Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov je na dan 31.12.2007 znašala 4.824 tisoč EUR. Nov dogovor o pogojih odplačila obveznosti je bil dosežen za dve slovenski družbi. Pri ugotavljanju višine oslabitev se je upošteval pričakovani denarni tok. 6.2.3. Analiza občutljivosti 6.2.3.1. Krediti in vloge Analiza občutljivosti za kredite in vloge je narejena ob predpostavki, da se spremeni obrestna mera za 100 bazičnih točk (1% p. a.) za vse kredite in vloge, kar po oceni poslovodstva predstavlja spremembe obrestnih mer, ki so bile razumno mogoče na ta datum. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2008 povečali za 917 tisoč EUR (v letu 2007 za 702 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. 6.2.3.2. Dolžniški vrednostni papirji Analiza občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev je narejena na spremembo višine obrestne mere. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vseh vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. V izračunu je upoštevana povprečna ročnost portfelja, ki je v letu 2007 znašala 3,13 leta (2006: 3,00 leta). Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1% p.a.). Pri obveznicah z variabilno obrestno mero se sprememba tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk odrazi v enakem znesku spremembe kupona takšnih obveznic. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se portfelj Skupine SID banka v letu 2007 povečal za 173 tisoč EUR (v 2006 za 105 tisoč EUR), relativno pa to predstavlja povečanje portfelja za 1 %. Sprememba bi se odrazila kot dobiček v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Pri obveznicah s fiksno obrestno mero bi povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk pomenilo v letu 2007 zmanjšanje portfelja za 270 bazičnih točk oz. 2,7 %. Za leto 2007 to pomeni zmanjšanje za 1.190 tisoč EUR (2006: 1.197 tisoč EUR). Celotna razlika bi se odrazila kot zmanjšanje neposredno v kapitalu. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Za celoten portfelj obveznic bi se povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2007 odrazilo v zmanjšanju vrednosti portfelja za 1.017 tisoč EUR, od tega bi se zmanjšanje v višini 1.190 tisoč EUR odrazilo neposredno v kapitalu, dobiček v višini 173 tisoč EUR pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2006: sprememba 1.092 tisoč EUR, od tega zmanjšanje v kapitalu za 1.197 tisoč EUR, dobiček v izkazu poslovnega izida 105 tisoč EUR). Za cel portfelj obveznic bi se zmanjšanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2007 odrazilo v 144 Letno poročilo SID banka - 2007 povečanju vrednosti portfelja za 1.017 tisoč EUR, od tega bi se povečanje 1.190 tisoč EUR odrazilo neposredno v kapitalu, izguba 173 tisoč EUR pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2006: sprememba 1.092 tisoč EUR, od tega povečanje neposredno v kapitalu 1.197 tisoč EUR, izguba v izkazu poslovnega izida 105 tisoč EUR). 6.3. Vrednost zavarovanj za dane in prejete kredite Skupna poštena vrednost zavarovanj za dane kredite Skupine SID banka na dan 31.12.2007 je znašala 233.101 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja predstavlja odstop terjatev v zavarovanje največji del, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oz. z oceno manj kot A-, zastave komercialnih nepremičnin vrednotenih tržno, zastave terjatev v zavarovanje z oceno vrednosti, zavarovalne police SID banke za račun RS in drugih vrednotenih zavarovanj. Obveznosti po najetih tujih kreditih SID banke so v celoti zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Skupina PRVI FAKTOR ima prejete kredite zavarovane predvsem z menicami in patronatskimi izjavami lastnikov (SID banke in NLB d.d.). 6.4. Zapadla posojila in terjatve ter oslabitve Knjigovodska vrednost edine zapadle neplačane terjatve iz danih jamstev na dan 31.12.2007 je znašala 318 tisoč EUR. Posamično oslabljeni krediti in terjatve v tisoč EUR 2007 2006 Bruto izpostavljenost 28.018 26.345 Posamične oslabitve (8.758) (8.398) Razmejene opravnine in obresti (2.069) 0 Neto izpostavljenost 17.191 17.947 Terjatve do strank, za katere so oblikovane posamične oslabitve, so zavarovane s pogodbami o odstopu terjatev, zastavami kapitalskih deležev, zastavami na poslovnih nepremičninah, zastavami pravic na zalogah in asignacijami zavarovalnih polic. Struktura neto izpostavljenosti posojil in terjatev po zapadlosti Leto 2007 Nezapadle Zapadle do Zapadle Zapadle Zapadle Skupaj 1 meseca od 1 - 3 od 3 - 12 nad 1 mesecev mesecev letom Posojila bankam 920.970 1.957 0 0 0 922.927 Posojila strankam, ki niso banke 410.372 3.528 6.683 2.264 252 423.099 Druga sredstva (brez zavarovalniških 482 0 0 0 0 482 postavk) Skupaj 1.331.824 5.485 6.683 2.264 252 1.346.508 V letu 2006 Nezapadle Zapadle do Zapadle Zapadle Zapadle Skupaj 1 meseca od 1 - 3 od 3 - 12 nad 1 mesecev mesecev letom Posojila bankam 603.855 0 0 0 0 603.855 Posojila strankam, ki niso banke 246.281 5.343 4.935 0 0 256.599 Druga sredstva (brez zavarovalniških 477 0 0 0 0 477 postavk) Skupaj 850.613 5.343 4.935 0 0 860.891 V letu 2007 so bi oblikovani le popravki kreditov v višini 18.147 tisoč EUR (v 2006 v 15.002 tisoč EUR). 6.5. Likvidnostno tveganje Upravljanje likvidnostnega tveganja pomeni vzdrževanje zadostnih likvidnostnih virov za poravnavanje tekočih obveznosti. Družbe Skupine SID banka obvladujejo likvidnostno tveganje z načrtovanjem prilivov in odlivov in primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. Iz tega razloga je ustrezni del naložb Skupine SID banka kratkoročne narave, kar zmanjšuje tveganja nelikvidnosti. Vsaka družba v Skupini SID banka je odgovorna za svojo likvidnost, občasni presežki in primanjkljaji likvidnih sredstev se znotraj Skupine SID banka premostijo z medsebojnim plasiranjem sredstev. _ 145 Letno poročilo SID banka - 2007 6.6. Koncentracija tveganj kreditnega portfelja po dejavnostih 2007 2006 Banke 913.388 67,9% 603.855 70,2% Nefinančne organizacije 341.969 25,4% 200.514 23,3% Druge finančne organizacije 90.668 6,7% 56.045 6,5% Skupaj 1.346.025 100% 860.414 100% Zaradi različne narave posla in specifičnih tveganj značilnih za zavarovalnice so v nadaljevanju prikazana dodatna razkritja za zavarovalni del Skupine SID banka. 6.7. Ostala razkritja za zavarovalni del Skupine SID banka 6.7.1. Zavarovalno tveganje Zavarovalni del Skupine SID banka ima portfelj kreditnih zavarovanj, ki je v vseh glavnih karakteristikah enovit (tradicionalno kreditno zavarovanje) zato poročanje po odsekih ni potrebno. V letu 2007 so se sklepale direktne in indirektne zavarovalne pogodbe. S slednjimi so se s fakultativnim kvotnim pozavarovanjem sprejemala v kritje zavarovalne posle kreditnih zavarovanj, zavarovanih pri izvoznih kreditni agencijah. Zavarovalni posli, ki se jih na ta način pozavaruje, so po vseh pomembnih karakteristikah enaki direktnim zavarovalnim poslom in so bili po obsegu v letu 2007 v primerjavi z direktnimi posli zanemarljivi. Zavaruje se kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to krediti dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta) za komercialne in nekomercialne rizike za prodajo v tujini ali/in doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma se zavaruje celoten promet zavarovancev na domačem in/ali tujih trgih. Pogodbe se običajno sklepajo za eno leto, izjemoma do treh let. Pogodbe imajo določbo o samopridržaju, ki je določen v odstotku od škode. Zavarovanec pridobi zavarovalno kritje za posameznega kupca šele, ko se mu odobri limit zanj. Limiti posameznega kupca predstavljajo pomembno orodje obvladovanja tveganj, saj se s tem določa maksimalni znesek škode. Poleg tega zavarovalnica lahko zmanjša ali prekliče odobreni limit za kateregakoli kupca v katerem koli trenutku. S preklicem ali zmanjšanjem limita za kupca se zmanjšuje izpostavljenost do njega. Tveganja se lahko obvladuje tudi z omejitvijo izpostavljenosti po posameznih dejavnostih. Prav tako se lahko določa skupne omejitve izpostavljenosti po posameznih državah ali v celoti izključi kritje za posamezno državo, kar predstavlja pomembno orodje za obvladovanje političnih tveganj. 6.7.2. Pristojnosti in upravljanje z zavarovalnimi tveganji ter orodja za obvladovanje zavarovalnih tveganj Pogodbe o zavarovanju lahko sklepa le uprava. Pooblastilo uprave za dogovarjanje o kreditnem zavarovanju do določene višine letne premije ima direktor prevzemanja rizikov, nad določeno višino letne premije pa le uprava. Priprava ponudb in pogodb za zavarovanje poteka po principu »štirih oči«. Zaposleni na Oddelku za prevzemanje rizikov imajo v skladu z izkušnjami določena pooblastila za oceno rizika, na osnovi katerega odobravajo zavarovanje terjatev do posameznega dolžnika ali do dolžnikov, ki pripadajo isti skupini (lastniško ali/in upravljalsko povezanih podjetij). V odvisnosti od višine izpostavljenosti do dolžnika ali skupine dolžnikov je potrebno zagotoviti podpise zaposlenih z ustreznimi pooblastili. O zavarovanju večjih izpostavljenosti do dolžnikov odloča uprava, nad določenim zneskom pa tudi vodeči pozavarovatelji. Za večino v zavarovanje prevzetih terjatev se zahteva ocena dolžnika in potrditev zavarovanja (vsaj) dveh strokovnih sodelavcev ali vodstva z ustreznimi pooblastili (princip štirih oči). Poslovodstvo matične družbe zahteva, da odvisna družba, ki se ukvarja z zavarovanjem redno poroča o sklenjenih zavarovalnih poslih na agregatni osnovi istočasno poroča kako se zavarovanja gibajo v povezavi s pomembnimi dogodki, ki vplivajo na rizičnost poslovanja (gospodarske panoge, bonitetne informacije na deželnem nivoju, bonitetne informacije po panogah in pomembne informacije s trga. Odvisna družba izkazuje izpostavljenost po posameznih komitentih, po gospodarskih panogah in po geografskih regijah. 6.7.3. Pozavarovanje Zavarovalni del Skupine SID banka ščiti svoj portfelj zavarovanih rizikov z več pozavarovalnimi pogodbami. Glavnina posla je zaščitena s kvotno pozavarovalno pogodbo ki je večstopenjska, s prevladujočim 55 % deležem. Svojo retencijo je tudi nadalje zaščitila s škodno-presežkovnim pozavarovanjem, ki je bil strukturiran na način, da zadržani znesek po riziku oz. skupini rizikov ne presega 1.500 tisoč EUR. Škodno-presežkovni pozavarovalni program ima razpoložljivo kvoto v skupni višini 2.000 tisoč EUR z možnostjo dokupa. Letno poročilo SID banka - 2007 146 Pozavarovalna pogodba krije vse rizike zavarovanega portfelja (zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki). V letu 2007 je zavarovalni del Skupine SID banka svoj portfelj dodatno zaščitila še s pogodbo, v kateri na eni strani nastopa SID banka, vendar le kot pooblaščena institucija, ki zastopa Republiko Slovenijo (pozavarovatelj) in na drugi strani zavarovalnica (cedent). Za zavarovalni del Skupine SID banka pomeni ta pogodba pozavarovalno kritje za rizike v tistih državah, za katere na zasebnem pozavarovalnem trgu ne more dobiti pozavarovalnega kritja in pa za kumul rizikov po posameznih državah, vendar le v primeru, ko v teh državah krije tudi nekomercialne rizike. 6.7.4. Pogostost in obseg škod Na pogostost in obseg škod vpliva več dejavnikov, ki tudi sicer vplivajo na kreditna tveganja. Najmočnejši vpliv ima gospodarska situacija. Tudi ravnanje zavarovancev lahko pomembno vpliva na obseg in pogostost škod - po eni strani preko inherentnega tveganja, povezanega z dejavnostjo zavarovanca, po drugi pa z načinom obvladovanja tveganj, ki jih zavarovanec uporablja. Poslovni proces zavarovalnega dela Skupine SID banka je naravnan tako, da v čim večji meri obvladuje vpliv velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na obseg in pogostost škod. Način je bil opisan v predhodnih točkah poročila. 6.8. Dogodki po datumu bilance stanja Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze za leto 2007. Letno poročilo SID banka - 2007 147 7. Priloge 7.1 Ločene bilance stanja po odsekih PRILOGA 1 SID BANKA V tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 298 0 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 129 157 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 40.728 35.411 Krediti 1.192.496 758.517 - krediti bankam 915.674 594.174 - krediti strankam, ki niso banke 276.822 164.343 Opredmetena osnovna sredstva 5.091 5.152 Neopredmetena sredstva 600 609 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 6.323 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.373 55 Druga sredstva 290 253 SKUPAJ SREDSTVA 1.248.717 806.477 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Druge obveznosti OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) Lastne delnice Čisti dobiček/izguba poslovnega leta KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 186 1.137.069 883 2.190 835 1.141.163 89.600 1.139 (331) 17.566 (1.324) 904 107.554 1.248.717 163 694.395 1.742 2.558 3.221 702.079 38.906 27.631 130 38.747 (1.324) 308 104.398 806.477 Letno poročilo SID banka - 2007 148 PKZ V tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 22.306 19.209 Krediti 5.802 4.857 Opredmetena osnovna sredstva 81 95 Neopredmetena sredstva 85 3 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 760 548 Druga sredstva 17.673 14.302 - pozavarovalne pogodbe 17.570 14.177 - drugo 103 125 SKUPAJ SREDSTVA 46.707 39.014 Rezervacije 25.984 19.816 - zavarovalno tehnične 23.804 18.321 - druge 2.180 1.495 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 1.161 Druge obveznosti 2.037 1.915 OBVEZNOSTI 28.021 22.892 Osnovni kapital 4.206 4.206 Presežek iz prevrednotenja (1) 119 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 12.983 11.569 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 1.498 228 KAPITAL 18.686 16.122 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 46.707 39.014 Letno poročilo SID banka - 2007 149 SKUPINA PRVI FAKTOR V tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 1 2 Krediti 161.799 107.379 - krediti bankam 5.981 4.824 - krediti strankam, ki niso banke 155.818 102.555 Opredmetena osnovna sredstva 397 302 Neopredmetena sredstva 64 48 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 136 80 Druga sredstva 112 253 SKUPAJ SREDSTVA 162.509 108.064 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 153.160 104.580 Rezervacije 89 52 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 237 0 Druge obveznosti 2.106 479 OBVEZNOSTI 155.592 105.111 Osnovni kapital 1.584 584 Kapitalske rezerve 1.015 1.015 Presežek iz prevrednotenja (64) 2 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 1.260 167 Cisti dobiček/izguba poslovnega leta 3.122 1.185 KAPITAL 6.917 2.953 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 162.509 108.064 Letno poročilo SID banka - 2007 150 PRILOGA 1 7.2. Ločeni izkazi poslovnega izida po odsekih SID BANKA V tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 47.547 27.333 Odhodki za obresti in podobni odhodki (38.810) (19.834) Čiste obresti 8.737 7.499 Prihodki iz dividend 1.031 33 Prihodki iz opravnin (provizij) 566 335 Odhodki za opravnine (provizije) (101) (83) Čiste opravnine (provizije) 465 252 Realizirani dobički/izgube iz fin.sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izid (17) (33) Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 20 130 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 0 20 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (258) (482) Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 0 (6) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.593 2.607 Administrativni stroški (5.240) (4.767) Amortizacija (562) (432) Rezervacije 709 1.216 Oslabitve (3.387) (2.575) DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 4.091 3.462 Davek iz dohodka pravnih oseb (455) (884) Odloženi davki (20) (21) ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 3.616 2.557 Letno poročilo SID banka - 2007 151 PKZ v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 1.067 858 Čiste obresti 1.067 858 Prihodki iz opravnin (provizij) 719 1.579 Odhodki za opravnine (provizije) (789) (923) Čiste opravnine (provizije) (70) 656 Realizirani dobički/izgube iz fin.sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izid (61) 81 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik (48) (8) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 6.999 4.285 - prihodki iz zavarovalnih premij 8.352 4.966 - odhodki od zavarovalnih poslov (1.267) (672) - drugo (86) (9) Administrativni stroški (2.382) (2.081) Amortizacija (41) (25) Rezervacije (3.490) (2.342) - zavarovalno tehnične (2.804) (1.745) - ostale (686) (597) Oslabitve 23 18 DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 1.997) 1.442 Davek iz dohodka pravnih oseb (443) (286) Odloženi davki (27) 10 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 1.527 1.166 SKUPINA PRVI FAKTOR v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 9.817 4.829 Odhodki za obresti in podobni odhodki (6.602) (2.752) Čiste obresti 3.215 2.077 Prihodki iz opravnin (provizij) 3.029 1.947 Odhodki za opravnine (provizije) (839) (9) Čiste opravnine (provizije) 2.190 1.938 Realizirani dobički/izgube iz fin.sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izid 0 0 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 1.725 0 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 289 24 Administrativni stroški (2.895) (2.438) Amortizacija (143) (80) Rezervacije (37) (34) Oslabitve (654) (23) DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA 3.690 1.464 Davek iz dohodka pravnih oseb (591) (322) Odloženi davki 23 23 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA 3.122 1.165 Letno poročilo SID banka - 2007 152 PRILOGA 1 7.3. Ločena bilanca stanja za obveznosti in naložbe iz lastnih virov in obveznosti in naložbe iz virov s poroštvo Republike Slovenije Obveznosti in naložbe iz lastnih virov v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 298 0 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 129 157 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 30.689 35.411 Krediti 138.613 72.267 - krediti bankam 94.405 50.059 - krediti strankam, ki niso banke 44.208 22.208 Opredmetena osnovna sredstva 5.091 5.152 Neopredmetena sredstva 600 609 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 6.322 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.373 55 - terjatve za davek od dobička 1.229 0 - terjate za odloženi davek 144 55 Druga sredstva 290 254 SKUPAJ SREDSTVA 184.795 120.227 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 186 163 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 67.944 42 - vloge bank 26.205 0 - vloge strank, ki niso banke 32.880 42 - dolžniški vrednostni papirji 8.859 0 Rezervacije 863 1.053 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.190 2.558 - obveznosti za davek 2.163 2.521 - obveznosti za odložene davke 27 37 Druge obveznosti 5.971 12.013 SKUPAJ OBVEZNOSTI 77.154 15.829 Osnovni kapital 89.600 38.906 Kapitalske rezerve 1.139 27.631 Presežek iz prevrednotenja (244) 130 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 17.566 38.747 Lastne delnice (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 904 308 SKUPAJ KAPITAL 107.641 104.398 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 184.795 120.227 Obveznosti in naložbe iz virov s poroštvom RS v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 10.039 0 Krediti 1.053.883 686.250 - krediti bankam 821.269 538.957 - krediti strankam, ki niso banke 232.614 147.293 Druga sredstva 5.136 8.791 SKUPAJ SREDSTVA 1.069.058 695.041 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.069.125 694.352 - krediti bank 1.069.125 694.352 Rezervacije 20 689 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.069.145 695.041 Presežek iz prevrednotenja (87) 0 SKUPAJ KAPITAL (87) 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 1.069.058 695.041 Letno poročilo SID banka - 2007 153 PRILOGA 1 7.4. Ločeni izkazi poslovnega izida za poslovanje iz lastnih virov in za poslovanje s poroštvom Republike Slovenije Poslovanje iz lastnih virov v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 6.367 5.053 Odhodki za obresti in podobni odhodki (1.216) (268) Ciste obresti 5.151 4.785 Prihodki iz dividend 1.031 33 Prihodki iz opravnin (provizij) 336 273 Odhodki za opravnine (provizije) (34) (42) Ciste opravnine (provizije) 302 231 Realizirani dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (21) (33) Cisti dobiček / izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 20 130 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 0 20 Cisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 68 (41) Cisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 0 (6) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.480 2.490 Administrativni stroški (5.240) (4.767) Amortizacija (562) (432) Rezervacije 40 1.449 Oslabitve 504 (2.403) Dobiček iz rednega poslovanja * 3.773 1.456 Poslovanje s poroštvom RS v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 41.181 22.280 Odhodki za obresti in podobni odhodki (37.594) (19.565) Ciste obresti 3.587 2.715 Prihodki iz dividend 0 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 230 62 Odhodki za opravnine (provizije) (68) (41) Ciste opravnine (provizije) 162 21 Realizirani dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3 0 Cisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik (325) (441) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 113 116 Rezervacije 668 (233) Oslabitve (3.890) (172) Dobiček iz rednega poslovanja * 318 2.006 * prikaz le do bruto dobička, obračun davka izračunan na skupnem rezultatu Letno poročilo SID banka - 2007 154 PRILOGA 1 7.5. Računovodski izkazi zavarovanja pred nemarketibilnimi riziki (v imenu Republike Slovenije) Bilanca stanja V tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Krediti bankam 62.803 68.425 Krediti strankam, ki niso banke 2.520 2.686 Vrednostni papirji 38.278 27.891 Druga sredstva 3.677 3.702 SKUPAJ NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 107.278 102.704 Varnostne rezerve 102.965 97.848 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (330) (124) Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 4.643 4.980 Skupaj obveznosti varnostnih rezerv 107.278 102.704 Poslovni izid v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 4.249 2.586 Čiste obresti 4.249 2.586 Zavarovalno-tehnične postavke - zavarovalne in pozavarovalne premije 3.875 6.660 - pozavarovalne in obdelovalne provizije (155) (439) - škode (349) (994) - regresi 68 81 - bonusi (1) 0 Skupaj zavarovalno-tehnične postavke 3.438 5.308 Druge čiste opravnine 6 13 Čisti poslovni izid iz finančnih poslov (90) (24) Operativni stroški (2.486) (2.490) Presežek prihodkov nad odhodki 5.117 5.393 Letno poročilo SID banka - 2007 155 PRILOGA 1 7.6. Računovodski izkazi programa PIO (v imenu Republike Slovenije) Bilanca stanja v tisoč EUR 31.12.2007 31.12.2006 Krediti bankam 1.476 1.461 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 3.918 0 SKUPAJ NALOŽBE PROGRAMA PIO 5.394 1.461 Varnostne rezerve 5.402 1.461 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (9) 0 Druge obveznosti 1 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI PROGRAMA PIO 5.394 1.461 Poslovni izid v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 95 0 Čiste obresti 95 0 Čisti poslovni izid iz finančnih poslov 2 0 Operativni stroški (2) 0 Presežek prihodkov nad odhodki 95 0 Letno poročilo SID banka - 2007 156 DELOITTE REVIZIJA d.o.o. Dunajska cesta 9 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 1 30 72 800 Faks: +386 1 30 72 900 www.deloitte.si POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA UPRAVI SID - SLOVENSKE IZVOZNE IN RAZVOJNE BANKE, d.d., LJUBLJANA ZA POTREBE POROČANJA BANKI SLOVENIJE V SKLADU S SKLEPOM O REVIZIJSKEM PREGLEDU LETNEGA POROČILA BANK IN HRANILNIC Pri bančni skupini SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d, Ljubljana (v nadaljevanju "bančna skupina") v smo skladu z definicijo bančne skupine po 297.členu Zakona o bančništvu in na osnovi dopisa Banke Slovenije SID banki d.d., Ljubljana z dne 18.10.2006 (oznaka 24.20-0821/06 MK) za poslovno leto, ki seje končalo 31.12. 2007, v povezavi: - z razkritji iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/2006 in 1-2/2008; odslej ZBan-1); - s kvaliteto informacijskega sistema in - z izpolnjevanjem pravil o upravljanju s tveganji pregledali/revidirali upoštevanje določb ZBan-1 in njegovih podzakonskih predpisov - Sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006; odslej Sklep o razkritjih), Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/2006, 28/2007 in 104/2007; odslej Sklep o upravljanju s tveganji), Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/2007; odslej Sklep o ocenjevanju izgub) in Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006 in 104/2007; odslej Sklep o izračunu kapitala) - v poslovnem letu, ki seje končalo 31.12. 2007. Za ustreznost razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu, za zagotavljanje kvalitete informacijskega sistema in izpolnjevanje pravil o upravljanju s tveganji v skladu z navedenimi predpisi je odgovorno poslovodstvo. Naša odgovornost je izdaja poročila na podlagi pregleda/revizije upoštevanja določb navedenih sklepov. Področje preiskave/revizije Preiskavo za področje pregleda informacijskega sistema smo opravili v skladu z mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400. Ta standard zahteva od nas načrtovanje in izvedbo preiskave za pridobitev zmernega zagotovila, da pregledane Informacije ne vsebujejo pomembno napačnih navedb. Preiskava je omejena predvsem na poizvedovanje pri osebju skupine in na analitične postopke v zvezi z informacijami ter tako daje manjše zagotovilo kot revizija. Revizije nismo opravili, zato ne izražamo revizijskega mnenja. Prepričani smo, da je naša preiskava primerna podlaga za dano zagotovilo. Deloltte Letno poročilo SID banka - 2007 157 Pregled ustreznosti razkritij iz prvega odstavka 207. člena Zakona o bančništvu in pregled izpolnjevanja pravil o upravljanju s tveganji smo, opravili v skladu z mednarodnim standardom revidiranja 800 - Revizorjevo poročilo o revizijskih poslih za posebne namene. Standard od nas zahteva načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da izkazana razkritja v letnem poročilu, zahtevana v skladu z prvim odstavkom 207. člena Zakona o bančništvu ne vsebujejo pomembno napačnih navedb ter da je bančna skupina upoštevala vse ustrezne določbe splošnih standardov upravljanja s tveganji kot je opredeljeno v Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih načel in ocen poslovodstva ter ovrednotenje celovite predstavitve ustreznosti razkritij in izpolnjevanja pravil s tveganji. Prepričani smo, da je revizija primerna podlaga za naše mnenje. Mnenje o razkritjih Po našem mnenju so razkritija bančne skupine iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 za obračunsko obdobje, ki se je končalo na dan 31.12.2007, v vseh pomembnih pogledih skladna z določili Zban-1 in Sklepa o razkritjih. Razkritja iz prvega odstavka 207. člena Zban-1 so vsebinsko skladna z letnim poročilom. Po našem mnenju so politike o razkritjih bančne skupine v vseh pomembnih pogledih ustrezne in skladne s Sklepom o razkritjih. Zagotovilo o kvaliteti informacijskega sistema Ker nam ni bila predložena strategija razvoja informacijskih sistemov za bančno skupino, ne moremo podati mnenja o izvedeni preiskavi glede politike varnosti informacijskih sistemov in njene skladnosti s strategijo za bančno skupino. V tej povezavi prav tako ne moremo zagotoviti ali je bančna skupina upoštevala priporočila slovenskih standardov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 1799:2003, ki jih izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo oziroma drug pooblaščen organ (SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana je, kot je zapisano v poročilu neodvisnega revizorja upravi Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana za potrebe poročanja Banki Slovenije v skladu s Sklepom o revizijskem pregledu letnega poročila bank in hranilnic z dne 27.4.2007, tako v pismenih politikah kot tudi v praksah uporabljala številna priporočila slovenskih standardov oSIST ISO/IEC 27001:2006, oSIST ISO/IEC 17799:2005 in SIST ISO/IEC 1799:2003 z določenimi odmiki). V vseh ostalih primerih tekom preiskave nismo opazili nič takega, zaradi česar bi menili, da informacijska podpora upravljanju s tveganji ni v vseh pomembnih pogledih skladna z zahtevami Banke Slovenije. Ne da bi izrazili pridržek v svojem mnenju, bi želeli opozoriti na dejstvo: • da se informacijski sistemi za upravljanje tržnih tveganj, obrestnega tveganja, operativnega tveganja in likvidnostnega tveganja nahajajo pretežno v obliki Excelovih preglednic ter so s tem podvrženi možnosti napak v zajemanju in prezentiranju podatkov, • bančna skupina nima zapisanih pravil glede informacijske podpore upravljanju s tveganji. Zagotovilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji Po našem mnenju so bili na dan 31.12.2007 v vseh pomembnih pogledih: - izpolnjeni splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem kot je določeno v Prilogi I Sklepa o upravljanju s tveganji; - v povezavi s kreditnim tveganjem upoštevana določila Sklepa o ocenjevanju izgub; - v povezavi s kapitalom in kapitalskimi zahtevami upoštevana določila Sklepa o izračunu kapitala. Letno poročilo SID banka - 2007 158 Ne da bi izrazili pridržek želimo opozoriti, da glede na specifičnost bančne skupine, slednja nima izdelanih in sprejetih strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji, ki se nanašajo na obrestno tveganje in likvidnostno tveganje na ravni bančne skupine kot take, temveč na nivoju posamične družbe/banke. Ne da bi izrazili pridržek v zvezi z 16. čienom Skiepa o revizorjevem pregledu letnega poročila bank In hranilnic, bi želeli opozoriti na naslednje: * bančna skupina ima pomanjkljivo oblikovane metodologije ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja tveganja koncentracije v okviru kreditnega tveganja po panogah in državah, • bančna skupina še nima določene metodologije ocenjevanja vrednosti zavarovanja. Ne da bi izrazili pridržek opozarjamo da, v povezavi s 26.členom Sklepa o revizorjevem pregledu letnega poročiia bank in hranilnic, bančna skupina nima izdelanega scenarija upravljanja likvidnosti za pojav izjemnih situacij - ustrezni postopki se definirajo ob nastanku pojava. Služba notranje revizije je v letu 2007 izvedla notranje revizijske postopke v okviru bančne skupine samo za SID - Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d., Ljubljana, saj je notranjo revizijo skupnega podviga opravil notranji revizor drugega podvižnika v skladu z dogovorom o skupnem upravljanju skupnega podviga. Ne da bi izrazili pridržek bi žeieli opozoriti, da bančna skupina nima nerešenih revizorjevih priporočil iz preteklih let, Deloitte revizija d.o,o. Andreja Bajuk MušIČ Yuri Sidorovich Partner/Predsednik uprave Ljubljana, 27. aprli 2008 DtLOlTTE REVIZIJA D,O.O. Ljubljana, Slpvenija i Letno poročilo SID banka - 2007 159 IV. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC V konsolidirane računovodske izkaze po Sklepu o nadzoru na konsolidirani podlagi (bančno konsolidacijo) sta vključeni SID banka in po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. Skupina PRO KOLEKt je izključena, ker smo Banko Slovenije pisno obvestili, da znaša njena bilančna vsota manj kot 10.000 EUR in manj kot 1 % bilančne vsote SID banke. Naložba v Skupino PRO KOLEKT tudi ni odbitna postavka pri izračunu kapitala bančne skupine SID. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Bančna in računovodska konsolidacija se torej razlikujeta v tem, da slednja vključuje še zavarovalnico PKZ. Strategija in procesi upravljanja s tveganji Upravljanje in obvladovanje tveganj ter odnos do tveganj glede na poslovne cilje družbe predstavlja enega glavnih izzivov vsake banke ali druge finančne institucije. Tako kot pri upravljanju s tveganji v SID banki je tudi pri upravljanju s tveganji v bančni skupini SID banke glavni namen obvladovanja tveganj zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Obvladovanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje in zmanjševanje tveganj, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje. Bančna skupina SID banke daje pri obvladovanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar na dolgi rok pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda institucije in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev bančne skupine SID banke in drugih deležnikov. Upravljanje tveganj je stalen proces ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki poteka v skladu z dolgoročno strategijo SID banke, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje bančne skupine SID banke. Proces se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi skladnega poslovnja. Pri implementaciji ukrepov za obvladovanje pa je ključen cilj doseganje ustreznega zavedanja tveganj na vseh ravneh delovanja skupine. Proces ugotavljanja tveganj se opravlja v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot vse do nivoja uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: • kreditni odbor: obladovanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti, • likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje, • komisija za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatnem nivoju, • služba za upravljanje s tveganji: priprava politik upravljanja s tveganji, spremljava tveganj, • oddelek za bonitete: ocenjevanje finančnega položaja komitentov, • oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevna spremljava valutnega in likvidnostnega tveganja v skladu s postavljenimi limiti. Tveganja, s katerimi se srečuje bančna skupina SID banke, so zlasti kreditna, valutna, likvidnostna, obrestna in operativna. Posebna pozornost je namenjena merjenju in upravljanju kreditnega tveganja na nivoju bančne skupine SID banke, izpostavljenosti bančne skupine SID banke do posameznega komitenta, panog, držav. Obvladovanje tveganj v Skupini SID banka je zahteven proces, saj se v njej srečujejo procesi dveh lastnikov. Notranji ustroj Skupine SID banka je bil ustrezno dopolnjen tako, da so postopki obvladovanja tveganj enotni v celi Skupini. Matična in odvisna družba imata opredeljene postopke prevzemanja tveganj, ugotavljanja, merjenja ter zmanjšanja tveganj. Obe družbi sta odgovorni, da samostojno obvladujeta tveganja. imata kreditni odbor, ki preverja kreditno izpostavljenost na nivoju Skupine. Vsak limit nad 2 mio EUR se individualno obravnava in eventuelno potrjuje. Kreditnemu tveganju je posvečena posebna pozornost, saj dejansko predstavlja najpomembnejši rizik. V vseh družbah Skupine SID banka je vzpostavljena služba za obvladovanje tveganja kot tudi služba za notranjo revizijo. Kapital Kapitalska ustreznost za bančno skupino (SID banka za lastni račun in Skupina PRVI FAKTOR) v tisoč EUR 31.12.2007 Vplačani osnovni kapital Lastni deleži Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička in zadržani dobički Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala - neopredmetena sredstva - razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub 89.600 (1.324) 1.139 17.942 (20.868) (1.152) (19.716) 160 Letno poročilo SID banka - 2007 Temeljni kapital 86.489 Dodatni kapital 46 Skupaj temeljni in dodatni kapital I 86.535 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (4.206) - udeležba v zavarovalnicah (4.206) Skupaj kapital - za namene kapitalske ustreznosti 82.329 Kapitalske zahteve (23.434) - za kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke in tveganje poravnave (22.592) - za valutno tveganje (842) Presežek kapitala 58.895 Količnik kapitalske ustreznosti 28,11 Pod odbitne postavke temeljnega kapitala so vključena neopredmetena sredstva in zakonsko predpisane dodatne oslabitve in rezervacije. Dodatni kapital I vključuje popravek prevrednotenj v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (dolžniški vrednostni papirji). Odbitna postavka temeljnega in dodatnega kapitala I vključuje naložbo v zavarovalnico PKZ. V skladu s predpisi Banke Slovenije je najnižji znesek osnovnega kapitala banke 5.000 tisoč EUR, predpisan količnik kapitalske ustreznosti pa znaša 8 %. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika. Upravljanje s kreditnimi tveganji se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti komitenta in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja na posameznega komitenta, skupino, panogo ali državo, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. V kreditnem tveganju so upoštevana: • tveganje izgube iz kreditnih poslov, • tveganje za geografsko lokacijo dolžnikove države, • tveganje izdajatelja vrednostnih papirjev, • kreditno tveganje nasprotne stranke pri poravnavi in izvedenih finančnih instrumentih. • Celotna kreditna izpostavljenost - dani krediti na dan 31.12.2007 v milijonih EUR 31.12.2007 Bruto izpostavljenost 1.352,8 Slabitve posamično (8,7) Slabitve ostale (9,3) Razmejene opravnine in obresti (3,5) Neto izpostavljenost 1.331,3 Ne glede na uvedbo posamičnih ocenjevanj izgub in izračunavanja slabitev po MSRP, zaradi katerih ni bilo potrebe po spremljanju klasifikacije BS v razrede A do E za posamično slabljena finančna sredstva, je bančna skupina SID banke nadaljevala z vzdrževanjem tovrstne klasifikacije. Komitenti najvišje kvalitete so razvrščeni v skupino A, najnižje pa v skupino E. Kvaliteta kreditnega portfelja se tako lahko kontinuirano spremlja s pomočjo teh bonitetnih razredov ter se ga tudi primerja z drugimi bankami. • Portfelj bančne skupine SID banke po bonitetnih razredih na dan 31.12.2007 Skupina v milijonih EUR Delež A 1.000,7 75,2% B 279,5 21,0% C 44,0 3,3% D 7,1 0,5% E 0,0 0,0% Skupaj 1.331,3 100,0% Letno poročilo SID banka - 2007 161 Skupna vrednost zavarovanj za dane kredite bančne skupine SID banke na dan 31.12.2007 je znašala 233.101 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del odstop terjatev v zavarovanje, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oz. z oceno manj kot A-, zastave komercialnih nepremičnin vrednotenih tržno, zastave terjatev v zavarovanje z oceno vrednosti, zavarovalne police SID banke za račun RS in drugih vrednotenih zavarovanj. Tveganje izdajateljev vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga bančna skupina SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja bančna skupina SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje bančne skupine SID banka obvladuje zlasti z omejitvami glede bonitetne ocene izdajatelja ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. • Kreditni portfelj po državah dolžnika na dan 31.12.2007 Država v milijonih EUR Delež Slovenija 1.064,7 80,0% Hrvaška 125,1 9,4% Srbija 59,6 4,5% Bosna in Hercegovina 19,8 1,5% Črna gora 10,2 0,8% Rusija 15,0 1,1% Ostale države 36,9 2,8% Skupaj 1.331,3 100,0% • Portfelj vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2007 Bonitetna ocena (S&P) v milijonih EUR Delež AA ali več 16,0 39,3% BBB- do AA- 11,8 29,0% Brez bonitetne ocene 12,9 31,7% Skupaj 40,7 100,0% Skupina Prvi faktor vrednostnih papirjev nima. Likvidnostno tveganje • Prikaz bilance stanja po ročnosti na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR na vpogled 6,7 0,5% 0,1 0,0% 6,6 do 1 meseca 10,2 0,7% 83,3 6,0% (73,1) od 1 do 3 mesecev 48,4 3,5% 8,3 0,6% 40,1 od 3 mesecev do 1 leta 229,7 16,4% 95,3 6,8% 134,4 od 1 do 5 let 392,5 28,1% 389,0 27,8% 3,5 Nad 5 let 711,7 50,9% 823,1 58,8% (111,5) Skupaj 1.399,1 100,0% 1.399,1 100,0% 0,0 Valutno tveganje • Prikaz bilance stanja po valutni strukturi na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % kapitala* EUR 1.367,9 97,8% 1.374,1 98,2% (6,2) /7,5%) USD 22,7 1,6% 21,3 1,5% 1,3 1,6% Druge valute 8,5 0,6% 3,6 0,3% 4,9 5,9% Skupaj 1.399,1 100,0% 1.399,1 100,0% 0,0 0,0% *Opomba: Upoštevan kapital po sklepu Banke Slovenije za izračun kapitalske ustreznosti bank in hranilnic. Letno poročilo SID banka - 2007 162 Obrestno tveganje * Prikaz virov in naložb po preostalem obdobju do ponovne določitve obrestne mere na dan 31.12.2007 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR neobrestovano 33,3 2,4% 134,2 9,6% (100,9) na vpogled 5,2 0,4% 0,0 0,0% 5,2 do 1 meseca 52,4 3,7% 124,8 8,9% (72,4) od 1 do 3 mesecev 73,2 5,2% 60,2 4,3% 13,0 od 3 mesecev do 1 leta 153,9 11,0% 17,8 1,3% 136,1 od 1 do 5 let 394,0 28,2% 312,8 22,4% 81,2 Nad 5 let 687,1 49,1% 749,3 53,6% (62,2) Skupaj 1.399,1 100,0% 1.399,1 100,0% 0,0 Analiza občutljivosti za kredite in vloge je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1% p. a.), kar po oceni poslovodstva predstavlja spremembe obrestnih mer, ki so bile razumno mogoče na ta datum. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki bančne skupine SID banke v letu 2008 povečali za 902 tisoč EUR (v 2007 za 687 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Bančna skupina SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Ker Skupina Prvi faktor nima vrednostnih papirjev, so rezultati analize enaki analizi za SID banko. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri, kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. V izračunu je upoštevana povprečna ročnost portfelja, ki je v letu 2007 znašala 3,13 leta (2006: 3,00 leta). Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1% p.a.). Pri obveznicah z variabilno obrestno mero se sprememba tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk odrazi v enakem znesku spremembe kupona takšnih obveznic. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se portfelj SID banke v letu 2007 povečal za 95 tisoč EUR (v 2006 za 81 tisoč EUR), relativno pa to predstavlja povečanje portfelja za 1 %. Sprememba bi se odrazila kot dobiček v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Pri obveznicah s fiksno obrestno mero bi povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk pomenilo v letu 2007 zmanjšanje portfelja za 270 bazičnih točk oz. 2,7 %. Za leto 2007 to pomeni zmanjšanje za 844 tisoč EUR (2006: 773 tisoč EUR). Celotna razlika bi se odrazila kot zmanjšanje neposredno v kapitalu. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake, kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Za celoten portfelj obveznic bi se povečanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2007 odrazilo v zmanjšanju vrednosti portfelja za 748 tisoč EUR, od tega bi se zmanjšanje v višini 844 tisoč EUR odrazilo neposredno v kapitalu, dobiček v višini 95 tisoč EUR pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2006: sprememba 693 tisoč EUR, od tega zmanjšanje v kapitalu za 773 tisoč EUR, dobiček v izkazu poslovnega izida 81 tisoč EUR). Za cel portfelj obveznic bi se zmanjšanje tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk v letu 2007 odrazilo v povečanju vrednosti portfelja za 749 tisoč EUR, od tega bi se povečanje 844 tisoč EUR odrazilo neposredno v kapitalu, izguba 95 tisoč EUR pa v izkazu poslovnega izida (za leto 2006: sprememba 693 tisoč EUR, od tega povečanje neposredno v kapitalu 773 tisoč EUR, izguba v izkazu poslovnega izida 81 tisoč EUR). Operativno tveganje Banka ocenjuje operativno tveganje na podlagi enostavnega pristopa za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje. Letno poročilo SID banka - 2007 163