GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIV • ŠTEVILKA 2 • 8. FEBRUAR 1978 UGODEN POTEK PRIPRAV NA VOLITVE Skupna seja OK SZDL in OS ZSS Člani občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta DolV'eS,al' "a skuPn' sej'’ na kateri so razpravljali o oceni in poteku icne aktivnosti v pripravah na volitve v naši občini. ■ y l601 trenutku se v občini od-''ija širok splet aktivnosti, tako adrovskih kot tudi organizacij- dice na vključevanje čimširšega kroga delovnih ljudi in občanov v družbenopolitično delo. V oceni evidentirani možni kandidati iz ozd IN KS skupno ženske mladi člani ZK 9911 3838 38,72% mladi 2042 20,6% 2629 26,52% To stanje evidentiranih možnih kandidatov velja do 1. februarja 1978. nr'a' Sa^.se nahajamo v obdobju nnn r0litVami skupščin, družbe-skupnosti kot tudi noshU^raVn’11 * * 'nteresr>ih skup- vseh’ont'erfn° P3 potekaj° v hi;v . tudi priprave na nmn "kon«rese Zveze komu-So, V‘ tern pa je močno pri-velik* U80tov'tev. da smo priča sti h* f11010081' in pripravljeno- iS** M- 1» s »ojim sledno ■ 'n Pnzadevanji do- skupno T ,VOrn° izPolnjujej° UresPničuieStaVljene nal°8e’ da cialSeBJraeelainSm°,reS0- ga samoupravljanja. fXnop0^faorgaiPziranost še nosph H tlčnih organizacij, sindik-u soc'a*is,iene zveze in a imata ugodne posle- delegatskega sistema smo ugotavljali preobremenjenost delegacij in delegatov, škodljivost zaprtih in nepovezanih struktur z delegatsko bazo, na drugi strani pa koristnost bolj odprtega kadrovanja in večje mobilnosti kadrov. Vse to nas je moralo prepričati, da bomo še dosledneje uresničevali vsa sprejeta načela kadrovske politike. Z organizirano politično akcijo vseh subjektivnih sil se je sicer pričel sistem stalnih kadrovskih priprav, vendar še preveč improvizirano in usmerjeno le na trenutne potrebe. Le stalno in trajno evidentiranje postaja zanesljiv argument, da bomo lahko spoštovali in upoštevali načelo »prave ljudi na pravo mesto«. NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE SO ŠE PRED NAMI V krajevnih konferencah SZ Dl. smo doslej uspešno opravili naloge, ki so bile po volilnem rokovniku predvidene; to je predvsem evidentiranje možnih kandidatov za delegacije in delegate. Podobno kot KK SZDL so tudi sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela oblikovale ustrezne organe-ka-drovsko volilne komisije za evidentiranje delegatov in opravljanje drugih nalog. Seveda pa so najvažnejše naloge še pred nami in jih bo potrebno v najkrajšem roku tudi opraviti. Gre za oblikovanje delegacij za družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti, vodenje širokih javnih razprav o evidentiranih kandidatih ter vse predkandidacijske in kandidacij- Člani obeh teles teh dveh družbenopolitičnih organizacij so na skupni seji sprejeli več dokumentov, ki so tesno povezani s samimi predkandidacijskimi in kandidacijskimi postopki. Po razpravi so bili tako sprejeti: Dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v družbenopolitični zbor občinske skupščine ter rokovnik za izvedbo vseh predvolilnih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin v letu 1978 za območje občine in mesta. Vsi ti dokumenti obvezujejo, da bodo v najkrajšem času opravljene vrste nalog, ki so za izvedbo volitev neobhodne. Hkrati pa prav te naloge predstavljajo prednostna prizadevanja, kar še posebej velja za nosilce — to je socialistično zvezo in sindikat. Prav tako morajo tudi vsi ostali družbenopolitični dejavniki s svojimi idejami, izkušnjami in pripravljenostjo prispevati svoj delež k politični akciji. Poleg politične akcije pa je po- trebno posvetiti pozornost tudi drugim nalogam, ki so tehničnega značaja in jo morajo opravljati predvsem volilne komisije in volilni odbori. To so volilni imeniki, razni zapisniki, vabila in drug material, ki mora biti pravočasno pripravljen, da ne bomo priča nepotrebnim oviram. Zaradi doslej najbolj zapletenih volitev, ko gre za številne delegacije, za delegatske skupščine, bo potrebno precejšnjo pozornost pri volitvah nameniti neposrednemu odnosu med volilcem in volilnim odborom. Na skupni seji je tekla tudi razprava o evidentiranih možnih kandidatih za delegate DPZ skupščine občine in za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. To listo objavljamo na 2. strani našega glasila. OBČINSKI PRAZNIK _ BO NA IGU! čine3 ^h-' letoJnj' skuPni sej' vseh treh zborov občinske skupš-slce" ." sprejet ,udi predlog, da bo letošnja proslava občin-stavijaj!.aZ"’ka na ,8U- Potrjen je bil tudi predlog članov, ki se-pravij .i PriPrav!jalni odbor. Za predsednika 12-članskega pri-ske skun?f.a 0^^°ra je bil izbran Vili Belič, predsednik občin-PredseHPSCine’ 23 nje8ovega namestnika pa je izvoljen pod-nli izpred ki"^ vVZ'ran *>"t*ncvn' fečaj. Tečajniki so se vsak dan 1* bila vključen"* ' ^°is*rano 'n nazaj* Cena tečaja,v katerega I*’!? za učene- -1 isca' 0/’ Prc*,rana' žičnice in strokovno vodstvo, je Cajnudeležilo^u0 ’-Z8 odrasle pa 800. V prvem tednu se je te-Za drugi teden n *eci,in'kov* Zaradi velikega zanimanja pa smo se ''"h kamor v«*1- v Mojstrani organizirali še tečaj na Ra- letošnje VOZU° 45 ,eiai"ikov. Nekai težav ie i,;|n,Ce na Srečo ni bil° *ezav s pomanjkanjem snega. prvi dan tečajniki**8 preobi,ico s"eRa v drugem tednu, ko so morali ^neRa še nj bi|0 ur„^ta<' sne8’ ker smučišče zaradi novozapadlcga a!erib "amen n»i,K'nl!'.Kot *e ie »menjenoso to smučarski tečaji, .. ^‘avlja pa " T b" učenie smučanja. 1 “čencev, da Dre ~ S° *•' vedno bolj edina priložnost števil- ami na svežem zraku /'lnskc P°čitnice namesto med štirimi ste- EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE V OBČINSKI SKUPŠČINI IN SKUPŠČINAH SIS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Občinska skupščina Predsednik Podpredsednik OS Podpredsednik OS Predsednik zbora ZD Predsednik zbora KS Predsednik DPZ Predsednik IS VILI BELIC FRANC KRUMBERGER MARIJA WEBER STOJAN GOMEZELJ JOŽICA KRIŠTOF EMIL DOLClC FRANC MARTINEC Samoupravna interesna skupnost 1. IZOBRAŽEVALNA Predsednik skupščine MARIJA STANIČ Predsednik IO SVASTA PAVLOVIČ Pred. zbora uporabnikov TONE OROŽIM Pred. zbora izvajalcev VILMA SNOJ 2. KULTURNA Predsednik skupščine NIKO VALJAVEC Predsednik IO BORIS MAKOVEC Pred. zbora uporabnikov JOŽE JESIH Pred. zbora izvajalcev ANICA VESEL 3. RAZISKOVALNA Predsednik skupščine LJUBO GOLIČ Predsednik IO MILAN VIDMAR Pred. zbora uporabnikov RADO MEDEN Pred. zbora izvajalcev HERMINA LESKOVŠEK-ŠEFMAN 4. ZDRAVSTVENA Predsednik skupščine ANTON DOLNIČAR Predsednik IO BORIS JAGODIČ Pred zbora uporabnikov TONKA KORBAR Pred. zbora izvajalcev LOJZE dr. KORZIKA S. SOOALNEGA SKRBSTVA Predsednik skupščine LEOPOLD SUHADOLC Predsednik IO JOŽE ŽUMER Pred. zbora uporabnikov CIRIL GAŠPERŠIČ Pred. zbora izvajalcev JANJA MATIJEVIČ 6. OTROŠKEGA VARSTVA Predsednik skupščine VILI GERJOL Predsednik IO JOŽE KLASIČ Pred. zbora uporabnikov ZVONKA REPAR Pred. zbora izvajalcev EMA FON 7. POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Predsednik skupščine VIKTOR BELIČ Predsednik IO STANE KČNIG 8. STANOVANJSKA Predsednik skupščine Predsednik IO Pred. zbora izvajalcev Pred. zbora izvajalcev JANKO KUŠAR VLADO PIRC ALEKSANDER ŠKERL 9. SOCIALNEGA VARSTVA Predsednik skupščine SLAVO KOBE Predsednik IO MATIJA LENARŠIČ Pred. zbora uporabnikov ALOJZ KOROŠEC Pred. zbora izvajalcev Samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje in telesno kulturno skupnost še nimamo kadrovsko zasedenih. Za omenjeni interesni skupnosti imamo evidentiranih več možnih kandidatov, vendar pa so razgovori z njimi še v teku. EVIDENTIRANI KANDIDATI ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK VIDA BADOVINAC IVAN BETI MILAN BUH JANEZ ČEBULJ ANTON ČERNIVEC EMIL DOLČIČ MILAN DRETNIK EMA DURJAVA VERA GORJUP DANICA GOŠNIK IVAN KOŠAK NATAŠA KOVAČ FRANC KRUMBERGER MARJANA KOBE MARIJA LOGAR FRANC MALOVRH CILKA KAPLAN BRANE PEČAN BREDA SKUBE ANICA SLOBODNIK STANE SMOLE IVO STARIN REZKA ŠIMONOVIČ-PESKAR RADO ŠKRABA MILE ŠKABAR JOŽE inž. TANKO STANE TESNER GABRIJEL TRČEK VERA VALANT RUDI ZIERNICKI PRIPRAVE NA VOLITVE Komisija za politični sistem in volitve je bila ustanovljena nedavno na pobudo predsedstva občinske konference ZSMS Ljubljana Vi č-Rudnik zaradi poglobljenega dela in potreb pri intezivnem vključevanju mladih v razvojno spreminjanje samoupravne družbe. Njena prva naloga je, da nam bo v tem predvolilnem obdobju pomagala, da se bomo čim bolje pripravili na volitve. Delajo na osnovi ocen in poročil o pripravah na volitve, ki jih pošiljajo osnovne organizacije ZSMS. Opozoriti pa moramo, da mnoge sploh niso obravnavale gradiv o evidentiranju, čeprav je komisija poslala vprašalnike že dvakrat. To kaže na neorganiziranost ali pa na nevestnost nekaterih osnovnih organizacij ZSMS. V naslednjem obdobju se bo komisija posvečala predvsem vprašanjem' delegatskega sistema in položajem mladine v naši samoupravni družbi. A. S. USPEL SEMINAR Koordinacijski odbor za SLO in družbeno samozaščito pri OK SZDL in občinski svet za ljudsko obrambo, varnost in DS sta organizirala pred dnevi seminar za načelnike in pomočnike narodne zaščite iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Sam seminar je v programu omenjenega odbora in kot prvi te vrste je bil delno organiziran. Udeležilo se ga je 131 tovarišev, na njem pa so obravnavali temo »Naloge in pooblastila narodne zaščite pri opravljanju nalog družbene samozaščite«. Seminar so vodili predsednik koordinacijskega odbora pri OK SZDL Milan Buh, podpredsednik IS Janez Vrhovec, svetovalec za SLO pri občinski skupščini Alojz Okoren, član sveta za SLO in DS Anton Sovdat, komandir Postaje milice Vič Hubert Ocvirk in njegov pomočnik Ciglarič. Tovrstni seminar je potrdil ugotovitev, da velj a nadaljevati s tako prikazanim načinom usposabljanja in izobraževanja. V februarju bodo udeleženci tega seminarja pripravili preizkus znanja za program, ki so ga sprejeli. Skupno z odbori za SLO in DS v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah bodo nadaljevali z usposabljanjem ostalih članov narodne zaščite v bazi. PREDAVANJA 0 MLADINSKIH DELOVNIH BRIGADAH Mladi iz občinske konference ZSMS v naši obtini obiskujejo posamezne osnovne organizacije ZSMS in organizirajo predavanja z diapozitivi. Na njih se mladi seznanjajo z namenom in delovanjem mladinskih delovnih brigad, ki naj bi se jih tudi letos udeležili v kar največjem številu. Akcija je prva iz serije obiskov in propagandnih srečanj za mladinske delovne brigade SESTALI SO SE ČLANI OK ZSMS OBDOBJE USPEHOV V obdobju volilno programskih konferenc smo usmerili svoja prizadevanja predvsem v krepitev obstoječih oblik organiziranosti OK ZSMS, predvsem pa vloge posameznih komisij pri delu predsedstva občinske konference ZSMS. To je ena izmed temeljnih značilnosti obdobja od volilnoprogramske seje septembra 1976 do oktobra 1977, kakor so poudarili na nedavni seji občinske konference ZSMS. Na področju idejnopolitičnega izobraževanja sta bila v tem času organizirana dva večdnevna seminarja, intenzivno so se ukvarjali s kadrovsko politiko. Ugotovili so, da se mladinsko prostovoljno delo vedno bolj uveljavlja. Občinska konferenca je v minulem letu organizirala šest brigad. Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je organizirala več manifestativnih akcij. Ponovno je bil storjen korak naprej pri sprejemanju pionirjev v mladinsko organizacijo. Letos so sprejeli skupno 800 pionirjev. Mladi so bili predvsem nezadovoljni zaradi informiranja. Zaradi neustreznih kadrov glasilo ni izhajalo, pa tudi sodelovanje z glasilom občinske konference SZDL »Naša komuna« ter drugimi sredstvi javnega obveščanja je bilo slabše kot prej. Šele v jesenskem obdobju lani se je z novimi kadrovskimi rešitvami delo na tem področju okrepilo. Največjo pozornost v tem enoletnem delovanju so posvetili dvema velikima akcijama, v kateri so se vključili z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. To sta samoprispevek II ter priprave na skupščinske volitve v letu 1978. Na omenjeni seji občinske konference ZSMS so razrešili nekaj članov predsedstva ter izvedli nadomestne volitve. Sklenili so, da bo sedanji sekretar, kljub odhodu na drugo delovno mesto, opravljal svojo funkcijo do konca mandata. KAKO NAPREJ? »Vičiada« je tekmovanje v aktivnosti osnovnih organizacij ZSMS, ki gaje razpisala občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. S tem želijo mladinsko dejavnost kar najbolj spodbuditi, obenem pa imajo boljši pregled nad delovanjem posameznih osnovnih organiza-dj. Akcija teče osmo leto nepretrgano. Tako se vse močneje kažejo pomanjkljivosti tekmovanja, saj se posamezne sredine ne morejo enakopravno pomeriti z ostalimi. Zakaj? Zajec tiči v članstvu. Jasno je namreč, da osnovna organizacija ZSMS s 25 člani ne more narediti toliko kot organizacija s 500 člani. Omenimo naj še, da so številke vzete iz prakse. Tako se zadnja leta pojavlja vprašanje, kako organizacije iz istih področij delovanja in številčno različnim članstvom postaviti v isto »tekmovalno« vrsto. Odgovor ni enostaven, čeprav je bila izrečena vrsta predlogov. Bržkone zasluži največjo pozornost predlog, ki predvideva množenje z delom pridobljenih točk s faktorjem, ki temelji na številu članov določene osnovne organizacije ZSMS. Tako bo osnovna organizacija z velikim številom članov dobila za določeno delo prav toliko točk kakor manjše organizacije. Nato bi točke množili z ustreznim faktorjem, ki bi dal končni rezultat. Slednji bi dal poprečno delo vsakega člana obravnavane osnovne organizacije ZSMS. S tem bi tudi dosegli, da bi se mladi v delo vključevali bolj množično in ne kot doslej, ko je bilo delo bolj ali manj »elitistično«. Dogaja pa se tudi, da so poročila z akcij, na osnovi katerih delijo točke, neobjektivna ali sploh neresnična. Za odpravo te pomanjkljivosti pa bi morale osnovne organizacije ZSMS vse akcije napovedati vnaprej. Člani občinske konference pa bi se teh akdj v kar največji možni meri udeleževali. VRSTA PROBLEMOV Tokrat smo se za »potrošniški kotiček« obrnili na direktorj® Mercatorjeve temeljne organizacije združenega dela »Dolou**" ti« Ludvika Čampo z vprašanjem, »kako so njihove prodajaln® založene z blagom«, in nam je samokritično odgovoril, da bi n® to vprašanje laže odgovoriU potrošniki ali potrošniški sve ! Ko smo vrtali naprej, kako sodelujejo s potrošniškimi sve . (v naši .občini so že v večini krajevnih skupnosti ustanovil®® potrošniški sveti), je direktor Čampa odgovoril, da stiki Še nis® vzpostavljeni, ker potrošniški sveti še niso dali nobene pobu za sodelovanje. Naš tokratni sobesednik je povedal, da se v njegovi TOZ trudijo v okviru predmeta poslovanja dati potrošniku vse, » ^ potrebuje, to so živila in gospodinjske potrebščine. Njihov tfl1 pa vedno ni uspešen, kajti pri svojem delu so odvisni od sode vanja grosistov in proizvajalcev in če le-ti zataje pri sv°J delu v prodajalnah, zmanjka posameznih proizvodov. Prodajalne imajo zaloge največ za dva dneva. Pri Mercat^V imajo tudi težave s preskrbo s svežim mesom in mesnimi iz ^ ki. Zlasti svinjina in teletina je malokrat naprodaj. Kako ^ govejega mesa je slaba, izbira mesnih izdelkov prav tako, dar za takšno stanje niso krive Mercatorjeve prodajalne, *e več njihovi dobavitelji, ki dobavljajo meso le določenih vts ^ nizke kakovosti. Bržkone nimajo boljše izbire niti druge trg ske delovne organizacije v svojih prodajalnah. Za razširitev izbire v svojih prodajalnah išče ta najmočnJj trgovska temeljna organizacija združenega dela v naši o nove dobavitelje, saj je to edina možnost zagotoviti kup _ kakovostno blago v dovolj velikih količinah. Trditev, Mercator TOZD »Dolomiti« najmočnejše trgovsko P^T^jli na Viču, potrjuje podatek, da ima v naši občini 52 Pro7,‘ a\ti, objektov. Od tega je pet bifejev, največ je klasičnih Protia'|„j0 nekaj samopotrežnih in mesnic. V načrtu imajo 'zSratjpa novih prodajaln, ki bodo večinoma samopostrežnega ^ TOZD »Dolomiti« ima prodajalne še v štirih občinah „<0 ske regije. ta««- Problcmov pa nimajo le z dobavitelji blaga, marveč primanjkuje delavcev za delo v prodajalnah. Fluktuadju ^ cev je velika, poklic premalo cenjen in tudi premalo van, zato si ti delavci po nekaj letih poiščejo delo v adnn dji, ki je bolje plačano in tudi lažje. -$0$ ANDREJ SELAN 80 LET FRANCETA LUBEJA ŽIVLJENJE RESNIC IN SPOZNANJ Srečanje s človekom, kot je France Lubej, pripravi novinarja do spoznanj, kako lep in prijeten je poklic, ki omogoči človeku srečanje in razgovor * možem takšnega kova. V pripovedovanju tega čilega osemdesetletnika ni le spominov, utrinkov preteklosti, temveč toliko resnic, toliko dejstev in spoznanj, da mu še tako razgledan in izkušenj poln poslušalec, z vsemi šolami vred, le nemo sledi in se uči. Človeških resnic, človeških postulatov, toliko biga kar sicer ne bi nikomur prišlo niti na misel. Človek tako širokih obzorij in takšnih izkušenj kot je France Lubej, pomeni s svojimi spomini in pogledi več kot še tako popolne šole. Tega kar on P°ve, ni mogoče najti v knjigah, pa ne zato, ker je Pri svojih letih še vedno pripravljen pokazati, kako se je namenoma zgrudil v zdravniških rokah na soški fronti v prvi svetovni vojni, da se mu ne bi do treba boriti za gnilo Avstrijo, ki jo je iskreno sovražil, temveč zaradi vseh izkušenj in preizku-cnjjki jih je doživel: od dečka — sina železniškega čuvaja, do sekretarja prezidija ljudske skupščine lovenije in do danes, ko je vse življenje po-magal graditi to, kar imamo danes: svobodo, neodvisnost, samostojnost, samoupravni sociali-'n vse drugo kar je bilo za naše narode tiso-c'elja le sen. O Francetu Lubeju enostavno ni mogoče pisati neprizadeto, navajati le podatkov, ker je vsak °rak vezan na delček naše zgodovine. Predzad-je leto prejšnjega stoletja, točneje 25. januarja 98, se je y p)0]u pr| Ljub|jani rodil mož, ki anes pripoveduje o prvih letih, prvih spoznanjih. »Deset otrok nas je bilo v družini mojega očeta Železniškega čuvaja v Dolu. Dokler je bil on živ, !e e nekako šlo, vendar mi je bilo komaj osem let, 0 smo izgubili očeta. Pred materjo je stala nalo-8a> ki se je danes ne bi lotila nobena ženska: sama prehraniti in vzgojiti deset otrok.« 0 z navdušenjem pripoveduje o materi — z ^emi besedami občudovanja — se mi zdi, da za J sivolasega moža v očeh prežijo solze ganje-^Ja in občudovanja. Danes sivolasi visok in slok ko^ ^ Spoin'nja,kako so hodili telovadit na Ra-celoT ^ sa'ezijancem. Bos in peš iz Most skozi in h eSt°' ^nkrat se je skušal peljati s tramvajem aj §a je na zadnji prečki zalotil kondukter. eka,p0 kateri ga je za to »brezbožnost« udaril z e ezno palicc^ga je še dolgo bolela. »K salezijancem smo hodili telovadit, ker je bila mati verna, ' r°mna ženica, ki je verjela v poštenje Boga in tu!r°Vih služabnikov- K« smo bili mladi, pa smo 1 mi radi hodili tja, saj smo včasih dobili žem-J°’ ki je sicer nismo videli nikoli.« Poštenost in zaveta ost družine Z otroci pa se je kovala materina zavest. Deset otrok je naučila poguma, poštenosti, narodne zavednosti. Ves blišč, ki so ga priredili Sokoli ob povratku Staneta Vidmarja — telovadnega zmagovalca iz Prage in ko je Stanetov oče dežnikar najel zanj kočijo, da ga pripelje z železniške postaje domov in so navdušeni Ljubljančani izpregli konje in vlekli kočijo sami po ulicah Ljubljane, ni tako učinkovalo, kot posledice tega pri Lubejevih. Mati je z veseljem prebrala kratko odo zmagovalcu, ki jo je objavil liberalni list. To je povedala tudi duhovniku. In tedaj je skromna ženica postala v hipu revolucionarka, ko ni hotela izdati svoje krvi — svoje hčere, ki ji je prinesla ta list. Zato ker ni obljubila, da ne bo več brala takšne narodne zavedne literature, ni dobila odveze pri spovedi. »Po leseni rešetki spovednice je mati potegnila kot po citrah in rekla duhovniku,da naj odvezo obdrži kar zase, saj ve(da ni naredila nič in da je njena vest čista. Ko je prišla domov, nas je zbrala, gledala izza z žico zvezanih očal, ker si novih ni mogla privoščiti in povedala, kaj je bilo. Odtlej smo telovadili pri Sokolu.« Leta 1912 je bil France zaradi sodelovanja v gibanju Preporod kaznovan in je izgubil letnik učiteljišča. Štiri leta kasneje je odšel na fronto. Jasno izoblikovane misli in stališča so bila v mladem fantu. Že na učiteljišču in Sokolu je pomagal skupaj s Sokoli razbijati Avstro-Ogrsko — slovansko ječo. Kot vsi Sokoli je bil nasprotnik monarhije in kot sam z zadovoljstvom pripoveduje, je bil Švejk prav nedolžen proti temu,kar je on priredil grenkih uric starešinam. Štirikrat je šel na fronto z marš bataljonom,pa vse skupaj ni bil tam tri tedne. Z bajonetom se je sam ranil, na Tonalle Passu pa se je potrudil, da je dobil v pol ure ozebline, ki jih je zdravnik (po njegovem igranem tuljenju) ocenil za tretjo stopnjo. Medtem ko so tovariši kadili, se veselili, je France povlekel iz telečnjaka algebro in druge knjige in študiral. Po mesec na leto so imeli študijskega dopusta in tedaj je doma opravljal izpite. Vojne je bilo konec, svobode kot so si jo zamišljali, pa ni bilo. Nekaj bratov in sester je odšlo v Ameriko, France pa si je iskal službo doma. Ponudili so mu kot Sokolu službo na Bledu. To je bila posebna čast za tedanje čase zaradi bližnjega kraljevega dvora. France bi dobil brezplačno hrano in stanovanje pri nekem veljaku. Ravno zaradi slednjega je to službo odklonil in odšel v Ljutomer. Kako veseli so ga bili,ilustrira dejstvo, da mu je šolski nadzornik ob prihodu v Ljutomer nesel kovček do doma. Že tedai ie bil France znan ne le kot marljiv in sposoben učitelj in telovadec, temveč tudi kot glasbenik, dirigent, pa še kaj. Trinajst let v Ljutomeru ne pomeni le začetka ustvarjanja družine, ampak tudi vse nadaljnje spoznavanje tedanjega režima in razmer. Nekdaj napredni Sokoli oziroma njih glavno vodstvo se je povampirilo in se začelo udinjati dinastiji. To je Franceta zelo razočaralo. Kljub temu, da je zbiral podpise za enotno Jugoslavijo in proti Koroščevim punktacijam, pa je videl,da je ostalo napredno članstvo Sokola le med navadnimi člani in predvsem v Sloveniji. Odšel je iz Ljutomera. V Ljubljani je bil načelnik sokolske župe in zapisan v »črne bukve«, ker so Sokoli odklonili udeležbo ob odkritju spomenika kralju Aleksandru. »Za Sokole je bil udarec, ko smo nekaj prej na pogrebu kralja videli nacističnega zločinca Goringa. S takimi ljudmi nismo marali poslov.« »Neka preteklost«... Kako so se Sokoli borili za demokratizacijo, piše France Lubej sedaj. Še kakih petdeset strani manjka do konca knjige, ki bo nosila naslov: »Neka preteklost«. Tam ne bo manjkalo podat- O Vlil V (lLw\l*ll Iz ZV vse napredne (seveda tudi Lubeja), niti o tem, kako se je levo napredno krilo Sokola pridružilo OF in nosilo svoj del bremena v času NOB. Sokoli so se sami izgrajevali in mnogi od njih so ob prvem stiku s KP postali nje člani. Zato je Sokol doživel časten razpust junija 1945. S to slovesnostjo (na njej je bila celotna slovenska vlada z Borisom Kidričem na čelu) se konča knjiga »Neka preteklost«. Iz zgodovine so znani podatki,kako se je Sokol pridružil OF in da je učitelj France Lubej postal ob ustanovitvi OF član plenuma in član izvršilnega odbora mladinske OF. Leta 1942 je postal član IO OF Slovenije, potem je bil še poverjenik za prosveto v NOS in leta 1945 je postal sekretar predsedstva SNOS. Dve leti kasneje ga je ustavodajna skupščina izvolila za sekretarja ljudske skupščine Slovenije, kar je bil do upokojitve. Ker mu je telovadba vedno dragocen konjiček in pravzaprav edini, ne smemo pozabiti omeniti njemu ljube dolžnosti prvega predsednika telovadne zveze. Ko ga povprašam po odlikovanjih, vstane, odpre omaro in pokaže pravo zbirko najvišjih odlikovanj, med njimi orden zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. Najljubše pa mu je partizansko odlikovanje^ tisto še iz časov vojne: spomenica 1941. »Za čas med NOB moram reči.da smo bili verjetno najsrečnejša družina, saj nas je vseh pet preživelo vojno, čeprav smo bili vsi v partizanih: žena in trije otroci: Bojan, Darinka in Uroš. Ko so začeli metati iz letala listke s seznamom »banditov«, ki jih je treba ujeti oziroma uničiti in je bilo med njimi moje ime, je odšla v partizane tudi žena in za njo otroci.« Ko govori o otrocih, si človek komaj predstavlja, da je najstarejši sin tega še tako čvrstega moža, ki mu skoraj ne manjka las, star 56 let in da je vnuk že odrasel mož. Kljub temu pa France Lubej vstaja ob osmih in ko prebere notranjo in zunanjo politiko, ki ga vsa zelo zanima, začenja pisati. Piše tudi popoldne ob kavici — malo manj sladki in brez cigaretna katere pravi,da so strup. Pozimi si privošči počitnice na morju, drugače pa velja vsa pozornost pisanju. Sedaj bo še na morju pisal. Slovo od tega prisrčnega in uglajenega intelektualca pomeni povratek v navadno življenje iz okolja vrha evropske kulture. Takšna srečanja so tako dragocena, ker so redka. Ob 80. jubileju tovarišu Francetu Lubeju želimo v imenu uredništva in bralcev veliko sreče in še mnogo zdravih let. MILOVAN DIMITRIČ DOM UREJEN Z LJUBEZNIJO STO DVAJSET OTROK ENE DRUŽINE 0,rpkom 0,i .e ,c’ ki pomeni drugi dom mnogim blizu -p . P*eKa do osemnajstega leta starosti, °’ da stoii n„aSkc ceste> nasproti gimnazije Vič. sem ga hi»Pr<>,i gimnazije, sem vedel tudi jaz, lokov je tam r<> ntuSel, kajti poleg stanovanjskih *“nai "a steHi vk^®8 ni,ive*ia zgradba. Včasih je Jklranilj, ker ki pa so jo gojenci sami a ^Jali kar prav n,en^’ ‘la n' potrebna. Bržčas so kar prevečVtihS^0^‘iho družinsko življenje, včasih o,rn(: Pa priznavi r.rUZbanani.preradaPozabi’brž' v. 0.k’ ki so izgubilj cJ,e,8?VO, Veliko vloS0 Pri vzgoji eJ star°stj 8 .. arše ah njihovo ljubezen, ki jo a'hna- ne SS P°trebuiejo. Stavba je že pre-d več sodobnemu načinu življe- nja, »pohvali« pa se lahko s svojo dolgo zgodovino. Zgrajena je bila med obema vojnama. V kraljevini Jugoslaviji je bilo v tej stavbi zavetišče, sedaj pa se ta dom imenuje »Dom za socialno in moralno ogrožene otroke«, to pomeni, da ti otroci, ki sedaj živijo v domu, niso imeli sreče, da bi živeli v srečnih družinah, kjer so odnosi med starši urejeni, ali pa so jim starši umrli. Dom daje popolno oskrbo svojim varovancem, vendar povsem pravega družinskega vzdušja le ne more dati, takšnega kot so ga deležni otroci v urejenih družinah. V domu je trenutno 112 otrok, ki skupaj z osmimi vzgojitelji predstavljajo osem družin. Sistem družin je po izkušnjah najuspešnejši, saj ga uporabljajo tudi drugod po Jugoslaviji in v svetu 1 belic ter tudi v drugem domu v Sloveniji, ki opravlja enako nalogo kot ljubljanski, v naselju Fram pri Mariboru. Celotno osebje, najbolj pa vzgojiteljice se trudijo, da bi se gojenci kar se da dobro počutili in nekateri se dobro počutijo.saj se kar težko ločijo od prijateljev, vrstnikov in vzgojiteljev ter stavbe, kjer so preživeli svoje otroštvo, zato tudi večkrat pridejo na obisk. S tem, ko sem omenil, da je družba malce pozabila na dom v Zavetiški ulici, sem mislil, da ta ustanova nima urejenega financiranja, poleg tega pa nujno potrebuje novo sodobno urejeno stavbo, kjer bodo lahko bolj popolno razvili sistem družin-. skega življenja. Družine so sestavljene iz dvanajst do štirinajst otrok različnih starosti in spola, starše pa predstavlja vzgojitelj ali vzgojiteljica. Vzrok, da je malo otrok v Sloveniji v domovih, je treba iskati v zelo razvitem rejništvu. Mnogo je družin na Slovenskem, ki vzamejo v rejo po enega ali dva otroka. V domu so otroci, ki hodijo v šolo,obiskujejo v glavnem ljubljanske osnovne šole, nekaj pa je tudi srednješolcev. Za napredovanje gojencev v šolah skrbijo vzgojitelji, ki vodijo družine,torej enkrat mesečno obiščejo njihove razrednike. Razvito imajo samoupravo, tako v družinah kot na ravni celotnega doma. Ustanovljeno imajo tudi mladinsko organizacijo. Kako z ljubeznijo urejajo dom vsi otroci in njihovi vzgojitelji, mi je pokazal prijazni ravnatelj doma Matija Lenaršič, ko sva se sprehodila po njem in mi še povedal, česa si še želijo, ter tudi to, da so v obstoječih razmerah napravili, karso mogli. Njihova največja želja je imeti nov sodobno urejen dom, kajti grozi jim, da bo ob sedanjem domu stekla nova cesta, ki jim bo odvzela del vrta ter igrišče in dvorišče. Kakšen je njihov delovni dan in kako uporabljajo prosti čas, so povedali gojenci sami. SREČKO MAUČEC, predsednik domske skupnosti, obiskuje prvi letnik srednje šole vodovodna smer: »Kadar imam šolo popoldne, vstanem okrog sedme ure. Učim se in pišem naloge od devetih naprej, dokler vsega ne opravim. Potem se igram s prijatelji in prijateljicami razne družabne igre, danes igramo karte, če je lepo vreme, pa na igrišču nogomet. Vsako drugo soboto in nedeljo grem domov. Ob praznikih, kot je novo leto,pa organiziramo v domu proslavo in zabave.« RAJKO ZALAR: »Hodim v tretji razred osnovne šole. Danes sem bolan in zato nisem šel v šolo, zato tudi nimam nalog in učenja, ker sem že vse opravil. Ob prostem času s prijatelji igram »Črnega Petra«, rad pa gledam tudi risane filme na televiziji«. VIOLETA OPLOTNIK: »Hodim v osmi razred, učim se,kolikor je potrebno, zato se dnevi razlikujejo med seboj po številu nalog in obsegu učenja. Med tednom imam malo prostega časa, več ga imam ob sobotah in nedeljah. Ob prostem času poslušam glasbo po radiu ali s plošč, gledam tudi televizijo. Domov grem skoraj vsako soboto in nedeljo«. CVETKA KOSENDAR: »Hodim v četrti razred osnovne šole Trnovo. Naloge mi vzamejo veliko časa. Rada hodim v šolo, ob prostem času pa se igram, najraje se lovim na dvorišču. Domov grem vedno ob koncu tedna. Dobro poznam pot domov, zato grem kar sama. Doma se igram s sošolkami, malo se tudi pogovorim z njimi«. ZDENKA VIDIC: »Sem dijakinja prvega letnika Ekonomske srednje šole. V domu se ne počutim preveč dobro. Ne učim se veliko, tudi smer po šolanju me ne zanima, zato se bom sedaj vpisala na fotografsko šolo, ker čutim veselje do fotografiranja. V prostem času se ukvarjam s fotografijo, snemam motive iz narave, motive iz življenja v domu. Kadar pa nimam fotoaparata, se ukvarjam s pletenjem. Vsak teden grem domov, doma pomagam mami, včasih se tudi učim.« FRANCE PREŠEREN OB POTEKU PODPISOVANJA PAKETA SPORAZUMOV V LJUBLJANI! »DA« ZA SPORAZUME?! V Ljubljani smo ob koncu lanskega leta začeli z obširno akcijo po delovnih kolektivih. V tej akciji je šlo za razpravo o samoupravnih sporazumih in sicer dveh za SLO, sporazumu o prerazporeditvi finančnih sredstev v okviru stanovanjske skupnosti in še o sporazumu o gradnji doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Sporazum o prerazporeditvi finančnih sredstev nima nikakršnih neposrednih finančnih posledic — torej obveznosti — ostali pa seveda pomenijo za podpisnike določen odstotek denarja. Akcija v Ljubljani ni stekla, kot bi bilo pričakovati, saj so marsikod opozarjali na obremenjenost gospodarstva, na še neznan poslovni uspeh ob koncu leta in tudi časovni faktor je odigral svoje. Novoletni prazniki so namreč vse skupaj zavlekli, saj so kolektivi morali organizirati o zadevi dovolj široke razprave in seveda vse skupaj obravnavati na zborih delovnih ljudi. Ker zborov celotnih kolektivov resnično ni mogoče sklicevati vsak teden, so marsikod morali čakati na prve letošnje zbore, da so se kolektivi odločili. Za viško občino so karakteristični enaki odstotki, kar zadeva podpisane sporazume kot za celotno Ljubljano. To pomeni,da teh podpisov doslej ni kaj dosti. Kratka anketa med kolektivi kaže trenutni položaj. Spraševali smo, če so, oziroma zakaj niso in ali sploh bodo podpisali sporazume. Tobačna tovarna Ljubljana — generalni direktor inž. Janez Čemažar: »Vodstvo in družbenopolitične organizacije naše tovarne menijo, da so zadeve, ki bodo financirane z denarjem,zbranim s sporazumi,potrebne in zato podpiramo to akcijo. Težko pa je reči pred zbori delovnih ljudi ali bomo podpisali ali ne,ker delovni ljudje samostojno odločajo in je torej glasovanje stvar njihove zavesti in njihovih odločitev. Zbore bomo imeli sedaj v februarju. Prej jih nismo mogli sklicati, ker smo imeli zbore zaradi naših notranjih sporazumov že v decembru, ne moremo jih pa imeti v tako velikem kolektivu kar na tekočem traku. Sklicanje zborov delovnih ljudi pri nas namreč ni tako enostavno.« Osnovna šola Primoža Trubarja v Velikih Laščah — ravnatelj Niko Valjavec: »Bila jfe zakasnitev pri nas z zbori. Tega so bile krive objektivne težave,predvsem bolezen. Sedaj smo že imeli zbor in smo sprejeli in podpisali vse štiri sporazumevaj menimo, da so potrebni.« Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo TOZD Kemija — V tem delovnem kolektivu so že v decembru podpisali sporazum o prerazporeditvi sredstev v stanovanjski skupnosti. Tedaj so se od-ločili,da bodo ostale tri sporazume še pretehtali in se odločili kasneje. Vzrok tehtanju je v tem, da sredstev, ki bodo potrebna za izvršitev sporazuma, nimajo in da morajo dobiti pred odločitvijo ustrezno zagotovilo izobraževalne skupnosti in da bodo tam primaknili denarju, ki ga dobi fakulteta oz. TOZD Kemija, potrebna sredstva. Ko bodo dobili takšno zagotovilo, bodo vse ponovno obravnavali. Zbor bo ponovno v februarju. Varnost TOZD Gasilski servis — O sporazumih so razpravljali že v decembru in začetku januarja. Sredi januarja smo imeli zbor in na njem so se zaposleni odločili za podpis sporazumov, ki so jih takoj nato tudi podpisali. Ctensilija — V Utensiliji so povedali, da morajo sedaj razpravljati o celi vrsti sporazumov.kar seveda vzame precej časa, saj je potrebno v kolektivu vsako odločitev temeljito pretehtati in predi- skutirati. To pa ne gre hitro. Sporazum o prerazporeditvi sredstev v stanovanjski skupnosti so podpisali. Sedaj poteče mandat sindikalnim vodstvom v tovarni in ko bodo zbori,na katerih bodo volili novo vodstvo, bodo obravnavali tudi preostale tri sporazume. Biro Novum — V biroju Novum so zaenkrat odložili podpis sporazumov. Dokler ne bodo znani točni podatki o finančnem položaju delovne organizacije,.ne bodo sprejemali nikakršnih obveznosti. Bojijo se namreč prehudih obveznosti in zato čakajo. Če bo položaj delovne organizacije ugoden, bodo razpravljali o sprejemu sporazumov. RS inženiring »Reklaniservis« — Člani kolektiva Reklamservisa so z referendumom sprejeli soglasno že 17. decembra vse sporazume in jih tudi podpisali,ker se zavedajo potrebnosti podpisa teh važnih dokumentov. VVZ Rožna dolina — V vrtcu so člani kolektiva že razpravljali,vendar se še niso odločili za sprejem sporazumov. Vzrok so finance. V svoji ekonomski ceni za varovanje otrok namreč niso vračunali te nove obveznosti in ker niso tega predvi-deli,nimajo denarja. So v dvomih,kaj naj naredijo. Če želijo podpisati sporazum,morajo nekje dobiti manjkajoča sredstva. V VVZ Rožna dolina pa opozarjajo, da ni prav, da bi starši plačevali za sporazume pri ceni varovanja otroka in v svojem kolektivu, saj bi tako nekateri državljani nosili dvojno breme. Rdeči križ Slovenije — glavni odbor: O sporazumih so razpravljali že lani in sprejeli tudi sklep, da jih podpišejo. Sporazum o stanovanjih sploh ni problem in so ga že podpisali,za ostale pa čakajo. Sredstva za poslovanje glavnemu odboru odobrava izvršni odbor Rdečega križa Slovenije. Ker prej v finančnem načrtu niso planirali denarja za izpolnitev teh sporazume^ morajo sedaj počakati, da jim IO odobri dodatna sredstva. Menijo,da bo IO o tem razpravljal v začetku februarja in da bo odobril dodaten denar. Potem bodo takoj podpisali sporazume. Mercator — Vasja Butina — vodja za stike z javnostjo: »Delovna skupnost SOZD in delovna skupnost skupnih služb sta že razpravljali in spre-•jeli sporazume v decembru. Enako je z delovno organizacijo Rožnik, ki je tudi sprejela in podpi' sala sporazume. Sedaj smo imeli zbore tudi v TOZD Grosist in TOZD Dolomiti in v obeh so se delovni ljudje odločili za podpis vseh sporazumov. Vsi delovni kolektivi Mercatorja s področja Viča so torej pristopili k vsem štirim sporazumom.« Gostinsko podjetje Vič — Delavci tega kolektiva so že razpravljali o sporazumih,vendar zbora delovnih ljudi še ni bilo. Zbori bodo v kratkem m tedaj se bodo člani kolektiva lahko odločili. , MILOVAN DIMITRIJ OBISKALI SMO DELOVNO ORGANIZACIJO Do 1. februarja je paket samoupravnih sporazumov podpisalo 165 podpisnikov, od tega H3 s področja gospodarstva in 82 s področja družbenih dejavnosti. STANJE PO PODPISU POSAMEZNIH SPORAZUMOV Samoupravni sporazum za sofinanciranje SLO — 33,7 odstotka Samoupravni sporazum za SLO (nadomestitev OD) — 41,2 odstotka Samoupravni sporazum za stanovanjski dinar — 38,1 odstotka Samoupravni sporazum za izgradnjo doma Ivan Cankar — 30,3 odstotka MED »ČUDODELNIKI« IZ ČADA Če se odločite popiti kozarček v katerem od družbenih lokalov v viški občini, če želite na izletu sendvič in se ustavite na‘Kureščku v domu ali v domu v Polhovem gradcu, ali če si zaželite katero od tipičnih specialitet kuhinje iz sosednjih republik ali če si zaželite pojesti kako specialiteto z žara v najboljši restavraciji te vrste v Ljubljani in se torej odpravite k Čadu oziroma Pod Rožnikom, kot se to dandanes uradno imenuje, vedno se srečate z enim ali več člani 130-članskega kolektiva Gostinskega podjetja Vič. Celo tujci, ki so prvič v Ljubljani, vedo za Čad in ga poskušajo tudi najti, kar ni vedno najlaže še za Slovenca ne, če ni doma ravno iz Ljubljane. Sloves te restavracije in njenih specialitet z žara od veša-lice in raznih mučkalic do slovitega prebranca v lončenih skledah in poleg tega tipično srbsko vino Car Lazar oziroma Carica Milica, vse to je seglo že daleč prek meja. Tudi ljubljanski poslovni možje peljejo poslovne goste tja, če se želijo postaviti pred partnerji. Člani kolektiva Gostinskega podjetja Vič se vsega tega zavedajo in si prizadevajo sloves obdržati. »Beznic« ta kolektiv pravzaprav nima.^labše urejen je le tako imenovani Vrhničan oz. uradno gostilna Mirje, ki pa ni preurejena le zato, ker ji grozi rušenje zaradi novega poslovnega centra ob Tržaški in Langusovi. Sicer pa so delavci tega kolektiva obnovili že vse lokale, pripravljajo pa tudi nekatere bistvene razširitve in obnove posebej znamenitega Čada. 130 zaposlenih ustvarja prek štiri stare milijarde bruto produkta, kar niti ni tako malo, posebej še, ker so nekateri lokali kot Kurešček in Polhov gradeč večkrat (npr. pozimi) nedostopni in zato ni kaj dosti prometa. Združeni v SOZD GHT Gostinsko podjetje Vič se je nedavno tega vključilo v SOZD GHT (gostinstvo — hoteli — turizem). V občini so jih hoteli oženiti kar v »domači vasi« z Mercatorjem, pa ni bilo posebnega navdušenja ne v enem ne v drugem kolektivu. Zaradi neuspelega referenduma so deževali očitki sem in tja. Zaposleni v GP Vič pa so menili, da je njihovo mesto le bolj pri čistem gostinstvu kot pa v veliki aglomeraciji različnih interesov in panog. Zato so kljub vsem prednostim velikana Mercatorja raje šli v GHT, saj gostinec laže in bolje razume gostinca kot pa, na primer, trgovec gostinca. Za takšno odločitev je glasovalo več kot štiri petine kolektiva. Odločitev torej ni bila izsiljena niti pripravljena, ampak resnično izraz hotenj in želenj. Samo GP Vič je mnogo prešibko, da bi zmoglo uresničiti velike načrte naložb. Skupno bo šlo laže in hitreje naprej na vseh področjih. V gostinstvu je poleg prostih dni kot povsod zelo aktualen dohodek. Kako nagrajujejo zaposlene posebej sedaj v skladu z zakonom o združenem delu in nagrajevanju po delu? »Nagrajevanje« po delu ni novost Sekretar delovne organizacije LEOPOLD PISKERNIK: »Plačevanje po delu pri nas ni nikakršna novost. Mi imamo to že zelo dolgo. Pri nas plačevanje po delovnih mestih ne bi prišlo v poštev, ker je to praksa pokazala. Sezona vpliva pri nas na dohodek gostinca, ker je jasno, da ima poleti več prometa in zato več dohodka, poprečje pa je okoli 4500 din mesečno. To pa ne pomeni, da je doslej pri nas dobil vsak tudi toliko. Bili so primeri, ko je marljiv natakar zaslužil še enkrat višjo plačo kot pa njegov leni sodelavec. Čim več prometa, tem več denarja. Res, da je težko oceniti in nagraditi tiste prijazne nasmeške, vljudnost in vse tisto, kar sodi k prisrčnosti in kar privleče gosta spet in spet. To selekcijo pa opravljajo tudi gostje sami in je vidna pri prometu. Stalni gost se potrudi, da sede v rajon natakarja, ki je dober in prijazen in mu s tem poveča promet in tako tudi plačo. Pri nas smo imeli torej nagrajevanje po delu že speljano in smo zadevo sedaj le malce spilili. Za tiste v pisarnah pa smo uredili po delovnih obveznostih, ki jih ima pri nas, ker smo manjši,vsak več. Pa če se malce pohvalimo, lahko rečemo, da smo po dohodkih kar pri vrhu lestvice.« Potem kadri sploh niso problem ali so kljub temu? Direktor RAJKO KRANJC: »Kadri so v gostinstvu vedno problem. Recimo, Čad ima probleme, ker iščemo čevapčičarja — strokovnjaka, kakršnih v Sloveniji ni. Za oddaljena gostišča, kot je Kurešček in Polhov Gradec, je tudi težko dobiti kvalificiran kader. Ne bi radi zaposlovali polkvalificiranih ali priučenih, ker hočemo obdržati raven. Težko pa je seveda zaradi oddaljenosti, saj na Kurešček prav do doma sploh ni zveze, da bi se lahko kdo vozil. Za prebivanje in delo 20 km od mesta v samo eni stavbi, pa se le težko odločajo. Zato so nenehne težave. Za gostince pa je značilno, da prej kot vprašajo za plačo, se pozanimajo, kako je s prostimi dnevi. Ko ljudje slavijo Novo leto in vse tiste lepe praznične dni, naš delavec hiti okoli miz ali pa peče v kuhinji. To pa ni privlačno, posebej še, če je človek mlad in bi se rad zabaval ali pa, če ima družino in ima partner normalno službo s prostimi nedeljami in sobotami. Vse to odbija ljudi in odhajajo v druge poklice. Mi imamo vse nedelje vse lokale odprte in to marsikoga prežene. Tako odličnih plač, da bi vse to odtehtale, pa spet nimamo in jih nimajo nikjer v gostinstvu. Potem so tu še nadloge, kot je obolelost nog itd. Želimo beneficirani delovni staž, pa so nas doslej vedno zavrnili. Ne vemo pa, kako naj ženska pri 55 letih brzi okoli miz in hiti, da bodo gostje zadovoljni.« Kako potem skrbeti za ljudi? ANICA RAKUŠA — predsednica delavskega sveta: »Važna je, na primer, bližina stanovanj in sploh streha nad glavo. Premajhni smo in premalo denarja zberemo, da bi lahko kupovali stanovanja. Za samske delavce, posebej doseljence, imamo na voljo nekaj sob v naših objektih. Ostalim dajemo tild1 kredite in jim tako pomagamo do strehe. Na smo postavili v dveh krajih tri prikolice in to n ^ zadošča za počitnice. Vsak zainteresirani pf'“c . vrsto. Cena je zelo nizka in tako večina letuj«- ” rejamo tudi strokovne ekskurzije in mislim, da n redimo veliko za nas vse.« Kako pa je videti zbor delovnih ljudi, ko ste r treseni v različnih krajih in izmenah? ..j. »Mislim, da smo lahko vzor vsem tistim kT>le vom, ki imajo možnost, da ob zvoku sirene ?aP ^ čajo zbore ker je konec »šihta«. Naši izkons« J proste dni za zbore, ki jih imamo po izmenah 'Or različnih lokacijah. Če ne gre drugače, na pf1 . I dva strežeta, dva pa sta na zboru in potem zame r i jo, da se vsi seznanijo. Za tisti trenutek gIa!i°vavJ pa že vsi pridejo, če je to v isti stavbi. Stopnja i' ^ sti je visoka. Problema sklepčnosti ne p0*0 j kljub vsem turnusom in razdrobljenosti.« Družbenopolitična aktivnost se krepi Dokaz te visoke zavesti je brez dvoma ^ osnovna organizacija ZK. »Sedaj nas je 16 , Sprejeli smo sedem novih,predvsem mladih,« P sekretar RADONJA NOVOVIČ. »Organi**1 smo učvrstili in mislim, da smo odločilen fakt vseh bistvenih odločitvah od razprave o ,nie§ ,0 it do delitve dohodkov. Sedaj preučujemo Pr . 0li' kongres. Enega naših članov smo šolali tudi v P tični šoli pri CK ZKS. Tudi sindikalna or8an,^)o j*’ je zelo delavna. Težave so le z mladino. Z« postavljali na noge, pa ni šl(\ kot bi morala- ■ .p smo spet zadolžili tri člane ZK, da končno ^|0, vse, da bo delo v mladinski organizaciji *a/l ^ Organizacije le na papirju zaradi nje same n« ramo.« ,. slf0' V kolektivu je veliko priseljencev id zar ■ no|0' kovnosti (žar npr.) iz drugih republik. Skoraj (L ^ vica kolektiva je priseljencev. Kakšni so odn vključevanje v okolje? vzse<11 »Pa vidite,« se smeji Radonja Novovič. v^n£cf iz Črne gore in sem sekretar. Kolega Dalma 1 j|i predsednik sindikata itd. Odlično se razumf^^ mislim, da smo se odlično vživeli v okolje. saJ vsi prijazno sprejeli in mislim, da smo tudi ni lahko vzor številnim kolektivom. Nas P dokazuje, kako so iz trte izviti problemi, o govorijo nekateri. Če so ljudje ljudje in /‘vSj ž>' mcvanjc, gre vse kot po maslu in smo lahko I dovoljni. To pa dviguje storilnost.« stjA V GP Vič pa načrtujejo tudi številne noVj,[ ^ povečanju zmogljivosti in restavriranju f a ‘je i11 že pisali. To bo veljalo okoli tri stare ^0 bodo verjetno uresničili v kratkem. prenovili za 3 milijone in sicer bodo poveča restavracijo pa uredili bife s slaščičarno^jJf vrbo« bodo tudi povečali, saj je kuhinja zgrajena za več sedežev, kot jih imajo. O Gradcu se še niso odločili, razmišljajo Pafkuti0al lovih in še nekaterih možnostih. Na Kure’ nS|o''^ pokrili teraso. Vrhničan oz. Mirje se bo ker bodo stavbo podrli, razmišljajo Pa 0 .jj, ^ okviru novega poslovnega centra ob * r./‘mod-u veda pa nameravajo graditi in urejati se o - vj^ se bodo pokazale potrebe, posebej seve tjii^ občini. GP ViČje namreč edino družbeno g . podjetje v občini. ____________niM'1'11 MILOVAN P' KRAJANI KS KRIM-RUDNIK SO IZGLASOVALI NOVA KRAJEVNA SKUPNOST BARJE Referendum je uspel po pričakovanjih in (ako imamo od 22. januarja v naši občini eno krajevno skupnost več. Dolgotrajne priprave so se izka/ale kot uspešne, kar potrjuje udeležba krajanov pri glasovanju. Glasovanja se je po podatkih udeležilo 5072 volilnih upravičencev, oziroma 77,2 odstotka vseh volivcev. Najbolj obiskani volišči sta bili volišči 6 in 7 v osnovni šoli Barje, kjer je glasovalo »za« 90,5 odstotkov, oziroma 87 odstotkov vseh prebivalcev, starih nad osemnajst let. • udi na drugih voliščih so se prebivalci v večini izrekli za ustanovitev nove krajevne skupnosti, le ' nekoliko manjšem odstotku. Na nobenem vo-'scu pa se večina ni odločila proti ustanovitvi nove krajevne skupnosti. Pomanjkljivost, ki se je ob tej priložnosti poka-! 'n k' so nanjo tudi opozorili,je ta, da so bili vo-nlni imeniki nepopolni. Ob tem glasovanju so v yolilne imenike vnesli popravke, zato pričakujejo, da bodo ob bližnjih volitvah imeniki dopolnje- Aktivi družbenopolitičnih organizacij so se močno angažirali pri pripravah in izvedbi glasova- nja. Mladinska organizacija je poskrbela za primerno okrasitev volišč, dočim so člani socialistične zveze delovnega ljudstva poskrbeli za razdelitev vabil. Volišča so bila 22. januarja odprta ves dan od šeste ure zjutraj do devetnajste ure zvečer, ko so zaključili glasovanje. Komunahi problemi - najbolj žgoči Po večinski odločitvi krajanov takratne krajevne skupnosti Krim-Rudnik na referendumu 22. januarja imamo novo KS Barje. Krajevna skupnost Barje obsega območje Ižanske ceste južno od mostu pri Livadi, vse štradone med Ižansko cesto in Jurčkovo potjo, Peruzzijevo cesto do križišča z Jurčkovo potjo, ter štradone, ki se vežejo na Peruzzijevo cesto, Hauptmance, Črno vas, ter Lipe. Krajevna skupnost Barje šteje okrog 2200 prebivalcev, od tega je približno tisoč zaposlenih v družbenem sektorju. Na območju krajevne skupnosti ni nobene delovne organizacije, kar pomeni, da se zaposleni dnevno vozijo na delo v druge KS in občine v Ljubljani. Ozemlje nove krajevne skupnosti opredeljujejo skupni problemi,od katerih je gotovo najbolj žgoča komunalna problematika, ki je zaradi posebnosti barjanskih tal toliko težja. Makadamske -ceste in štradoni so potrebni stalnega posipavanja, potrebno bo napeljati vodovod v hiše, ki ga še nimajo, z vodovodom je povezana izgradnja kanalizacije, ki je skorajda ni. Večina krajanov si želi imeti tudi telefonski priključek. Razmišljajo kako pridobiti nove prostore za delovanje organov, organizacij in društev v krajevni skupnosti. Sedanji prostori so že premajhni, zato bo potrebno v zadružnem domu pridobiti nove prostore, ki jih sedaj stranke uporabljajo kot stanovanja. Za SIS — le posebne delegacije Aktiv SZDL je nosil mnogo nalog tako pri ustanovitvi nove krajevne skupnosti kot pri pripravah za volitve. Evidentiranje možnih kandidatom na Barju so zaključili. Kako so se potrudili pri evidentiranju kaže podatek, da so vse evidentirane kandidate povprašali, če so pripravljeni sodelovati pri samoupravnem odločanju v krajevni skupnosti, SIS ali občinski skupščini. Vsi evidentirani kandidati so pripravljeni prevzeti posamezno nalogo. Evidentirali so 113 možnih kandidatom, kar pomeni, da je med njimi takšnih, ki bodo prvič prevzeli kakšno samoupravno nalogo v KS,okrog 80 odstotkov. S tem se bodo izognili kopičenju funkcij pri posameznikih. Težnja, vključiti čimveč krajanov v krajevni samoupravi se kaže tudi pri oblikovanju delegacij za samoupravne interesne skupnosti, ko imajo v načrtu oblikovati posebne delegacije. V prvih dneh februarja - zbor občanov V času od šestega do enajstega februarja bodo imeli na Barju prvi zbor občanov nove krajevne skupnosti, na katerem bodo izvolili organe krajevne skupnosti. Ob tej priložnosti bosta nastopila tudi pevski zbor in folklorna skupina. Predlagali so tudi že dva kandidata za pomembnejši funkciji v krajevni skupnosti. Za predsednika zbora delegatov so predlagali Toneta Zadnikarja iz Črne vasi, ter Jerneja Sterleta za predsednika sveta krajevne skupnosti. Ob odcepitvi od KS Krim-Rudnik so na Barju u\ ideli, da brez zaposlene administrativne moči ne bo šlo, mnogo je raznovrstnega dela ob prvih samostojnih korakih krajevne skupnosti, volitve, ki se bližajo, tudi zahtevajo pravočasno opravljanje dela, ter druga drobna opravila, ki se vedno pojavljajo. Za sedaj ta administrativna in tehnična opravila opravljajo prostovoljno, vendar večno tako ne bo šlo. Aktiva SZDL in mladinske organizacije so na Barju imeli ustanovljena že pred odločitvijo o osamosvojitvi, ta dva delata še naprej, vendar se bosta morala preoblikovati v krajevno konferenco SZDL in osnovno organizacijo ZSMS, zlasti SZDL, ki vodi vse predvolivne priprave, osnovna organizacija ZK pa obstaja že dalj časa. Tudi ZRVS in ZZB se bosta kasneje organizirali v okviru nove krajevne skupnosti. F. PREŠEREN SOFINANCIRANJE PLANOV IN PROGRAMOV KS LE 39lODSTOTNO IZPOLNJENE OBVEZNOSTI! So Pr 'h°S* na*C 0^'ne 'ma sv°je dobre pa tudi slabe strani. Te zr nekat > 'hCni ?arad' zemljepisne razgibanosti ter velike oddalje oireč to" *tra*cvn’*1 skupnosti od mestnega središča. Le-ta inu nalnih * ?!!ut*nos*' da 'mi> pn odločanju o ureditvi posameznih k« 0staneio 'j ,ov vee možnosti za čimhitrejšo rešitev problema.' •bore prit'1^ 0^t*u*it“ne KS kakor nekakšen pastorek, ki nikakc *e8a ui>” ° *a*40 ve*'*ce8a »kosa kruha«, da bi si pomagale do ptu,ja krajanov. . ,Vllvno i p's Samou Sof,nancir 8ra mov Predvsem samoupra ma"j nat Pkinske n Pr<-'dvsem 'Java elek i°na’ ure« zbime štev Sc Vs, °bčini dohi|e Sredst( vsote krajan skuPni Saniou tisoč dinarjev, KS Krim-Rudnik za izgradnjo vodovoda Hauptmance — 340 tisoč dinarjev, KS Lavrica za izgradnjo vodovoda pod progo na Lavrici — 200 tisoč dinarjev ter KS Črni vrh za ureditev občinske ceste — 100 tisoč dinarjev. Štiri krajevne skupnosti, ki imajo še denar na zbirnem računu, pa le-tega ne morejo dvigniti, ker nimajo dokumentacije za začetek del, brez dokumentacije pa tudi sredstev ne smejo dvigniti. Vse, o čemer smo govorili do sedaj, je tista svetla stran medalje, manj spodbuden pa je pogled na seznam, kjer so zbrane vse TOZD, ki so samoupravni sporazum podpisale in se obvezale, da bodo redno nakazovale denar na posebni zbirni račun. Vseh temeljnih organizacij — podpisnic — je namreč 144, vendar jih je svoje obveznosti izpolnilo le 57 ali 39 odstotkov. Po dogovoru s skupne seje medobčinskih svetov SZDL. ljubljanske regije in regije revirskih občin, ki je bila v začetku lanskega decembra, so morale občine narediti analizo o številu podpisnic samoupravnega sporazuma, iz katerih sredstev le-te plačujejo obveznosti in kdaj. Ta analiza je za našo občino že narejena in je iz podatkov razvidno tudi to, da 16 temeljnih organizacij združenega dela samoupravnega sporazuma sploh ni podpisalo. Solidarnostna sredstva za pomoč pri razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti v naši občini so prinesla krajanom že veliko veselja in zadovoljstva, čeprav so morali tudi sami kar krepko prijeti za delo, če so hoteli uresničiti zadano si nalogo. Pomagali so si tudi z lastnimi sredstvi in marsikdaj opravili kar herojsko delo. Krajani se zavedajo, da ni lahko zbrati denarja za posamezne plane in da se na občini potrudijo po svojih najboljših močeh, da pa morajo tudi sami nekaj prispevati za izpolnitev svojih želja in potreb. In to so tudi storili, pač po tistem znanem izreku — »s skupnimi močmi se vse naredi«. Za letošnje leto je predvidenih solidarnostnih sredstev za približno 600 milijonov dinarjev, vendar pa se je pojavil tudi nov predlog plačevanja. Sedanje razmerje 70 rv :30 fY naj hi se spremenilo na 50 V, :50 % in tako hi se na posebnem zbirnem računu nabralo več denarja. Kako bodo letos razdelili sredstva, še ni odločeno, saj je sestanek, kjer bodo odločali o teni,šele osmega februarja. Lahko pa rečemo še to, da bi bilo zelo prav, če bi podpisnice samoupravnega sporazuma bile bolj vestne in bi redno plačevale svoje obveznosti, saj bi se tako naša občina hitreje razvijala. To bi nekje moral biti tudi interes TOZD, saj urejene življenjske razmere stimulirajo našega krajana in občana in ga spodbujajo k boljšemu opravljanju njegovih delovnih nalog in obveznosti. SEZNAM 1 OZD, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik: L ZP ISKRA-DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Elektrooptika, Ljubljana, Teslova 30 2. ZP ISKRA-DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Inštitut za prenosno tehniko, Ljubljana, Tržaška 2 3. ZP ISKRA-DO INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO TOZD Tovarna specialnih elementov in materialov, Ljubljana,Trža-skd 4 ZP ISKRA-DO INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Institut za produktivnost dela in metrologijo, Ljubljana, Tržaška 2 5. SPLOŠNA 1INOMEHANIKA Ljubljana, Cesta na Brdo 25a 6. POHIŠTVO Ljubljana, Predjamska 32 7. KIP LJUBLJANA Ljubljana, Opekarska 13 8. VODOVODNI LABORATORIJ Ljubljana, Hajdrihova 28 9. FNT-TOZD Oddelek za farmacijo, Ljubljana. Aškerčeva 9 10. FNT-TOZD Oddelek za fiziko, Ljubljana, Jadranska 19 11. FNT-TOZD Kemija in kemijska tehnologija, Ljubljana, Hajdrihova 19 12. FNT-TOZD Matematika in mehanika. Ljubljana, Jadranska 19 13. FNT-TOZD Oddelek za tehnologijo, Ljubljana, Snežniška 5 14. FNT—SDS Skupnih služb, Ljubljana, Aškerčeva 9a 15. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Ljubljana, Glinška 12 16. SDS RAZISKOVANJE SKUPNOSTI SRS Ljubljana, Jadranska 21 V LETU 1978 GRADIMO IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA II TRI VRTCE, DVE SOLI, ZDRAVSTVENI DOM IN DOM OSTARELIH Verjetno si nihče od nas ni predstavljal, da bomo z uvedbo samoprispevka res pridobili toliko prepotrebnih ustanov, kakor smo jih v že pravzaprav tako kratkem času. Res je, da ni povsod tako, kakor bi moralo biti in se ponekod res ne potrudijo, da bi z dejanji dokazali, da niso poskušali izkoristiti zaupanja občanov. V naši občini smo v letu 1977 zaključili z gradnjo vseh objektov, ki so bili načrtovani v prvem samoprispevku in odbor za gradnjo že s polno paro hiti proti začetku gradnje vseh objektov iz drugega samoprispevka. V obdobju 1976 do 1981 bomo torej zgradili še 14 objektov. Predvidoma že v začetku maja letos bodo začeli z gradnjo osnovne šole z vrtcem Krim — Rudnik. Čeprav bi po načrtu morali začeti vrtec graditi šele v letu 1981, vendar pa bo zaradi istočasne gradnje na isti lokaciji objekt precej cenejši. Skupna bo kurilnica, kuhinja, usklajeni pa bodo tudi prostori VVZ in šole. Gradnja se bo s tem sicer nekoliko zavlekla, bo pa zato vrtec zgrajen tri leta prej. V njem bo prostora za 160 otrok, predračunska vrednost pa je 17.440.000 dinarjev. V šoli bo 16 učilnic ter velika telovadnica, v izmerah 28 x 44 m, predračunska vrednost pa je 36,844.000 dinarjev. Ko- 1 munalna skupnost naj bi prispevala 750.000 dinarjev za zgraditev glavnih komunalnih vodov. V postopku je že pridobivanje lokacijskega dovoljenja in ostale dokumentacije. Objekta bosta predvidoma dograjena do začetka šolskega leta 1979—80. V programu za letošnje leto je tudi začetek gradnje osnovne šole v Preserju, ki bo imela 12 učilnic z večnamenskimi prostori, kuhinjo in telovadnico. V postopku pridobivanja je že lokacijska dokumentacija, v izdelavi pa je tudi idejni načrt, ki bo ponovitev tipske šole v Horjulu z manjšimi korekturami. Izgradnja objekta pa je vezana tudi na izgradnjo kanalizacije, za katero pa je treba zagotoviti pet miliionov dinarjev. Predra- čunska vrednost šole je 27,530.000 dinarjev, dograjena pa bo v letu 1979. Nov vrtec za 100 otrok bodo začeli graditi v Kozarjah. V njem bodo tudi oddelki za dojenčke; predračunska vrednost pa je 12,300.000 dinarjev. V postopku pridobivanja je že lokacijsko dovoljenje, potrjene pa so tudi programske osnove ter idejni projekt, ki je delna ponovitev tipiziranega vrtca. V pripravi je tudi že terminski plan in naročilo priprave terena. Z gradnjo bodo začeli letošnjo jesen, vrtec pa bo dokončan jeseni leta 1979. Vzgojno varstveni zavod bodo gracbli tudi v Vnanjih Goricah. Z gradnjo bodo predvidoma začeli že aprila letos, prostora pa bo v vrtcu za 100 otrok, imel pa bo tudi oddelek za dojenčke. Idejni projekt je že izdelan, v pripravi je tudi pridobivanje zemljišča, vrtec pa bodo dogradili v začetku leta 1979, če bo teklo vse po načrtih. Predračunska vrednost objekta je 10,950.000 dinarjev. Jeseni temelp za zdravstveni dom Letos bodo začeli tudi z gradnjo viškega zdravstvenega doma. V pripravi so že programske osnove in pa pridobivanje vse gradbene dokumentacije. Z gradnjo bodo predvidoma začeli novembra letos, končali pa oktobra prihodnje leto. Predračunska vrednost je dve milijardi in pol. Prt vseh naštetih objektih bodo zgrajena tudi zaklonišča, tako kot to zahtevajo predpisi. Idejni projekt za dom ostarelih neustrezen Pred nedavnim smo že pisali o gradnji Doma upokojencev v naši občini. Zrasel naj bi — in verjetno tudi bo — med Mencingerjevo in Kopališko ulico in bo imel okrog 200 postelj. Dom bo odprtega tipa in bodo v njem lahko kosili ali večera-jali tudi tisti naši starejši občani, ki si sami ne bi pripravljali hrane, ali pa bi si morda samo zaželeli poklepetati s prijatelji. Prednost omenjene lokacije je v tem, da je v bližini tudi inštitut za geriatrijo in gerontologijo in na zdravniško pomoč ne bo treba dolgo čakati. Po prvotnem načrtu naj bi z gradnjo začeli že letos. Kljub prizadevanjem gradbenega odbora pa se je nenadoma nekje zataknilo. Idejni projekt za Dom upokojencev namreč tako zelo ne ustreza pravilniku o gradnji tovrstnih objektov, da ga je samoupravna interesna skupnost pokojninsko-invalid-skega zavarovanja zavrnila. Zavrnila ga je pravzaprav komisija za pregledovanje projektov pri tej skupnosti. Morda bi se dalo kako urediti, vendar je prav ta skupnost tista, brez katere z gradnjo ne morejo začeti, saj bo prispevala 40 milijonov dinarjev, predračunska vrednost objekta pa je lahko do 70 milijonov dinarjev. Idejni projekt je pri podjetju za napredek stanovanjskega in javnega okolja Ambient izdelal ing. arh. Ivanjšek, vendar pa presega predra- čunsko vrednost za 10 ali celo 20 milijonov. V določenih dimenzijah so namreč preseženi normativi in to bi zelo podražilo gradnjo. Odbor je dal izdelati primerjalno analizo različnih idejnih projektov in dal preučiti možnost prilagajanja sedanjega idejnega projekta tistim normativom, ki so potrebni, da bi samoupravna interesna skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja projekt lahko potrdila. V primeru, da to nikakor ne bi bilo mogoče, bo nujno potrebno izdelati novega, ki bi upošteval normative, ki jih uporabljajo pri gradnji ostalih takih domov. Postopek za pridobivanje zemljišča je že v teku, vendar tudi tu ne gre brez težav, saj se je z lastniki stanovanjskih hiš težko sporazumeti za ustrezno odškodnino. Zemljišče samo s komunalno ureditvijo bo predvidoma stalo 700 tisoč dinarjev. Omenimo naj še to, da bi gradnja po prvotnem idejnem projektu, ki presega normative, avtomatično podražila tudi oskrbnino za posameznega upokojenca in to kar znatno, glede na cene v ostalih podobnih domovih pa to nikakor ni mogoče. Operativni odbor sedaj dela na vseh področjih, da bi se gradnja začela čimprej, vendar pa bo vsekakor stroške gradnje treba uskladiti z zagotovljenimi sredstvi. Nikogar namreč ni, ki bi I; hko pokril razliko med predvideno vsoto in pa dejanskimi končnim: stroški gradnje po sedanjem projektu. Tako lahko samo upamo, da se bo konec koncev vse končalo tako, da bo »volk sit in koza cela« ter se bodo upokojenci lahko preselili v novo in lepo okolje novega doma tako kmalu, kot je bilo načrtovano — prihodnje leto. mk SLUŠATEUI V TTL ZAD0V0UNI IN HVALEŽNI < c ŠOLA V TOVARNI Potreba po strokovni usposobljenosti delavcev v neposredni proizvodnji ter neobstoj šole, ki bi dajala takšen profil kadrov, je napotila odgovorne v Tobačni tovarni, da so lani ustanovili šolo za tobačne delavce. Šola traja eno leto, namenjena pa je dvema profiloma strokovnih kadrov, in sicer za oddelek za tobačne delavce, ki delajo pri strojih in oddelek za prodajalce tobaka ter galanterije. Šola bo po predvidevanjih delovala do leta 1981, ko bo strokovno usposobila večino delavcev in delavk. Prvo leto se je v proizvodno vpisalo 40 kandidatov, 29 pa v smer za prodajalce. Obe smeri imata tri splošne predmete: slovenski jezik, osnove samoupravljanja ter osnove organizacije dela. Vsaka smer ima še strokovne predmete, ki delavkam in delavcem koristijo pri proizvodnji in boljšem poznavanju strojev. Pogoj za vpis v šolo je dokončana osemletna osnovna šola, v proizvodnji mora delavec delati dve leti, prodajalec pa mora imeti najmanj eno leto delovne dobe na takšnem delovnem mestu. V letošnjem šolskem letu se šola nekaj manj delavcev (8 za proizvodnjo in 20 za prodajalce), vendar osemnajst delavcev končuje osnovno šolo pri Delavski univerzi, po končani osnovni šoli pa se bodo bržkone vpisali tudi na to šolo. Šolajo se po dopisni metodi. Med šolskim letom so predavanja in seminarji, ki jih delavci obiskujejo med prostim časom, nekateri tudi med delovnim časom, ker zaradi izmen ne gre drugače. Predavajo sami delavci Tobačne tovarne, le za slovenski jezik so poiskali pomoč drugje. Predavatelji so pripravili učno gradivo, da se slušatelji tudi sami učijo, če kdaj ne utegnejo priti na predavanje. Po končanih predavanjih opravljajo slušatelji zaključne izpite, ki so jih doslej vsi opravili uspešno. Nekateri delavci in delavke, ki so zelo uspešno opravili zaključni izpitkažejo željo po nadaljnjem šolanju, vendar doslej še niso našli možnosti, ker šola še ni potrjena. Kakšna mnenja imajo o tem načinu izobraževanja, smo povprašali štiri najuspešnejše slušatelje: FRANCE PREŠEREN VLADO KRALJ: »Šola ni bila težka. Koristna je bila zato, ker mi je dala teoretično podlago za nadaljnje razmišljanje in izobraževanje ter napredovanje v stroki. Predmeti so bili po mojem mnenju posrečeno izbrani. Škoda, da spričevalo te šole ne omogoča vpisa na komercialno šolo. Zaključni izpit sem že opravil.« SLAVICA VUKOVIČ: »Ko bom opravila zaključni izpit, se bom zaposlila pri stroju. S tem bom prišla na boljše delovno mesto. Šola ni bila težka. Zlasti mi je koristil predmet samoupravljanja, ker sedaj bolj poznam bistvo samoupravljanja in svoje pravice ter obveznosti. Predmet »stroji in naprave« pa mi bo koristil pri delu s strojem.« JELENA NOVAK: »Posamezni predmeti so mi koristili za strokovno izpopolnitev, splošni pa so mi razložili splošno izobrazbo. Posebno koristen je bil predmet »stroji in naprave«. Zaradi družinskih obveznosti- imam dva otroka — sem imela bolj malo časa za učenje. Če bom našla možnost,se bom še naprej šolala. Zaključni izpit sem že opravila.« NADA SLANA: »Brez težav sem končala osnovno šolo, prav tako tudi to. Po mojem mnenju je bilo v programu premalo matematike. Predmet »stroji in naprave« mi je koristil, da sem spoznala, kako delujejo posamezni stroji. Zaključnega izpita še nisem opravila, ker imam še premalo praktičnega pouka za upravljanje s strojem. PO SKUPŠČINI ZPM - IZREČENA PRIZNANJA »Ob vseh letošnjih jubilejih se lahko zamislimo in analiziramo naše delo na področju vzgoje in skrbi za otroke in mladi rod. Večkrat vsi skupaj poudarjamo, kako pomembno je to področje dela, kako je tudi občutljivo in nevarno, če ne delamo po konceptih sodobne vzgoje. Vedno in povsod se moramo zavedati, da delamo z živo materijo, ki aktivno sprejema in se rezultati našega dela ne vidijo takoj, so pa toliko bolj pomembni pri kasnejših odločitvah in delu mlade generacije, ki postopoma naodmešča in prevzema dela starejših, ki odhajajo v zasluženi pokoj,« je malo pred iztekom lanskega leta dejal Stane Florjančič, predsednik ZPM Ljubljana-Vič-Rudnik. Nekaj dni pred koncem lanskega jubilejnega leta so namreč svoji obletnici praznovali tudi mladi, saj je poteklo 35 let od ustanovitve zveze pionirjev in 25 let od ustanovitve zveze prijateljev mladine. Praznovanju pionirjev in mladincev širom DO Priznanje je prejelo tudi uredništvo Naše komune Sloveniji so se pridružili tudi šolarji naše občine. Zveza pionirjev mladine na Viču je namreč organizirala proslavo na bičev' ski osnovni šoli, proslavi pa je sledila slavnostna skupščin3 ZPM Ljubljana-Vič-Rudnik. Udeležili so se je predstavnik* družbenopolitičnih in delovnih organizacij naše občine ter predstavniki s področja varstva, vzgoje in izobraževanja nri3' dih. Najbolj prisrčno so mladi v svoji sredi pozdravili pokrovi*6' Ija pionirskega odreda bičevske osnovne šole, narodnega h6' roja Franca Leskoška-Luko. Na slavnosti so podelili tudi republiška in občinska priznan J*1 prosvetnim delavcem in vsem, ki se uspešno ukvarjajo z vzg^J in izobraževanjem mladih. Podelili so tudi zlate značke tist«" prosvetnim delavcem, ki se že 25 let in več posvečajo mladi ge' neraciji. Pionirji so ob tej priložnosti podpisali tudi samoupravni sp0" razum o gradnji Doma pionirjev »Baza 20« v Dolenjskih T?" plicah. Dom, za katerega pionirji zbirajo pionirski dinami10 . predvidoma lahko začeli graditi že maja letos. Ta samouprav*1 ^ sporazum so podpisali pionirji v vsej naši republiki ter takos’^ dili zgledu predstavnikov pionirskih odredov občine Kršk kjer je bila osrednja proslava ob obletnicah mladih. . e »Zavzemati se moramo, da bomo v DPM v KS združevali v zainteresirane ljudi in vzgajali kadre, ki bodo pripravljeni P®, magati kot mentorji različnih dejavnosti v celodnevni osn°v šoli kot sodobni šoli, ki dela po konceptih sodobnega vzgaja*1* in izobraževanja otrok v samostojne, delovne in odločne moupravljalce. Težišče našega dela v naslednjem letu naYy bilo tudi na utrjevanju oziroma izboljševanju letovanja o,!'Oi(0 naši letoviški bazi v Pacugu. Vsi se verjetno zavedamo, ka zelo potrebno je, da otrok spremeni okolje, se nauči plava** preživi del počitnic v prijetnem in zdravem obmorskem Vemo namreč tudi, da Pacue ni urejen tako, kot bi moral Že nekaj let si pnzaoevamo, da bi prišli od besed k dejanjf vendar še vedno brez uspeha,« je na slavnostni skupšč**11 dejal Stane Florjančič. Možnosti za res kakovostno delo z mladimi imamo v na** . čini res veliko in tudi požrtvovalnih prosvetnih delavcev in jg. gih tudi in če ne bo ostalo le pri besedah, bomo veseli *n f,, voljni vsi: starši in vsi, ki se trudijo po svojih najboljših i*1* ^e. najbolj pa bodo seveda zadovoljni mladi, ki jim je delo n<* njeno. skih dobrin, zaradi česar v svojem razvoju zaostajajo in ne dosegajo tistih vzgojnih uspehov, ki bi jih, glede na svoje sposobnosti, sicer lahko. POGLED V ZRCALO 0 VZGOJITELJIH V DRUŽINI Kdo sem? Kaj sem? Kakšen sem? Takole bi se moral spraševati Vf*kdo, ki ima opravka z otrokom: ki ga vzgaja, ki se neposredno “ arja z njegovim razvojem. Poklicni in naravni vzgojitelji, kot vsi P> ki imajo stike z mlado osebnostjo v najrazličnejših situacijah vsakdanjega življenja, npr. pri naključnih srečanjih na cesti, v avtobusih, na igriščih, ob obiskih itd. Vendar ima pri vseh teh od-n°sih z otrokom in mladostni-om osrednjo vlogo družina, v ateri se je otrok rodil, v kateri 'vi in prejema telesne, du-li,Vne 'n duhovne dobrine, ko-1 °r mu jih pač lahko družina omogoči. Vsi pomembni pedagoški ’s*ec|so radi poudarjali resni-' . ie.za človekovo pozitivno hr.H°J0 'n niegovo srečno pri-I ,. nost v mnogih primerih od-cilno, kdo in kakšni so bili njegovi vzgojitelji. Človekova ep Crlv a*‘ nesrečna prihodnost n:že ob rojstvu; ali je bil J gov prihod na svet zaželen, Ve s?.8a Pričakali z ljubeznijo, prvpJem’ radostjo in mu že od čili tawfneva življenia omogo- das?,v"eŽivljenJske P primerih doživlja ki »i ^bno ,ežko usodo otrok, det (u ep*’ U J* *e*esno priza- 8°vorn*P’*,*bo;iden’ s,ušno a,i duševJ P"**«*«!, invalid) ali ^emo ° nezadostno razvit, marš,katerih* ,e'tiIin dru8i v j*h ne uživain neurejenih P«go-. Uf,va)o ustreznih življenj- lavne in poštene ljudi, ki bodo človeštvu v korist in ne v breme, potem je to zasluga staršev! Ker vemo, da se dajo lepo usposobiti za življenje in delo tako zdravi kot tudi telesno in duševno prizadeti otroci in mladostniki, o čemer nam ponuja življenjska praksa polno dokazov, si v naših okoliščinah prizadevamo, da bi imeli čim več dobro vzgojenih staršev, od katerih bo mnogo odvisno, kako bomo z našo mladino delali pozneje v osnovnih in srednjih šolah in ko se bodo odločali za poklicno življenje. Če razmišljamo o osebnosti vzgojitelja naših otrok in mladine, ne glede na to, ali gre za vzgojo v družini ali v šoli ali v delavnicah, moramo vsekakor postaviti na prvo mesto vzgojiteljevo zdravje. Tu mislimo predvsem na duševno oziroma živčno zdravje. Vsi vemo, da se otrok razvija po določenih zakonitostih, posebno v predšolski dobi, ki je kaj raznolika in v kateri izstopa posebno gibalni nagon. Pravimo: tak je kot živo srebro! Če pa je telesno ali duševno prizadet, pa celo ni prijeten; težja duševna nerazvitost je pogosto povezana tudi s težjimi motoričnimi motnjami: otrok je nemiren, neskladno razdražljiv, niti za hip ne počiva, giblje z rokami, premika se po prostoru, se zaletava v Čeprav so naša prizadevanja, usmerjena v osveščanje roditeljev o njihovih dolžnostih do otrok, rodila že mnogo dobrih sadov, ne bomo smeli nikoli prenehati opozarjati naših družin oziroma staršev na njihovo veliko poslanstvo v otroškem razvoju. Veliki slovenski pedagog in pisatelj Fran Milčinski je v svojih čudovitih »Ptičkih brez gnezda« izrazil o pomembni vlogi staršev pri vzgoji mladine čudovito misel — da sami od sebe otroci niso nikakršna zasluga; če pa se resno trudimo, da bi jih vzgojili v zdrave, de- predmete v sobi, v ljudi in ne moremo »ukrotiti« nemirnega, neskladnega gibanja. Takšnemu pojavu pravimo eretič-nost. Pri preveč razgibanem in tudi pri eretičnem otroku posebno starši pogosto izgube »živce«: se jeze, ga zmerjajo, se razburjajo, obkladajo otroka z neprimernimi izrazi, tudi — udarijo ga... Vendar: treba se je sprijazniti z vsakim dejstvom, poglobiti se v pojav, ga skušati razumeti, se posvetovati s strokovnjakom (zdravnikom, psiholo- gom) o otrokovem obnašanju, v nobenem primeru pa se ne razburjati. Na mestu je edino to, da ohranimo dobre živce! Srečamo tudi starše, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da imajo prizadetega otroka, ali ki ne morejo več držati v vajetih mladostnika ali mladostnico v pubertetnem razvoju, pa se v sebi grizejo zaradi tega, slabo spijo, v nespečnostih razmišljajo o svoji »nesreči«, niso nikdar veseli, se prepirajo z zakonskim tovarišem, se obkladajo z medsebojnimi očitki, kdo je kriv za slabo vzgojo otroka itd. in si tako grenijo življenje, ki je morda že itak zadosti grenko... Če na prvem mestu poudarjamo duševno ali živčno zdravje naših staršev — in tudi drugih vzgojiteljev ( v vrtcih, v šolah, v domovih, v delavnicah), delamo to prav zaradi tega, ker srečujemo v življenju — žal — še precejšnje število takšnih, ki se v vzgojnem procesu ne morejo znajti, ne morejo preboleti »svoje nesreče« in se v škodo svojega gojenca in v svojo škodo pogrezajo v čedalje večji prepad. Zdravilo pa je samo eno: treba se je seznaniti z dejstvom (»otrok je tak in tak!«), smiselno razmisliti o situaciji, če le-ta ni ravno najbolj rožnata, reševati, kar se rešiti da in se sprijazniti z »usodo«! Na drugo mesto postavljamo izobraženost staršev kot vzgojiteljev. Seveda mislimo tu na pedagoško izobraženost! Z velikim veseljem moramo poudariti, da se starši naših otrok na splošno še zadosti aktivno udeležujejo raznih poučnih vzgojnih predavanj, berejo knjige in revije o vzgoji ter se seznanjajo z vsemi problemi, ki nastajajo pri vzgoji otrok doma in v šoli in tudi v otrokovem okolju. Veselimo se lepih odnosov med starši in učitelji, kar je za napredek vsakega mladega človeka, ki obiskuje šolo, velikega pomena. Na roditeljskih sestankih, ki jih pridno obiskujejo, jim učitelji poročajo o uspehih in neuspehih njihovih otrok in jim sporočajo vzgojna navodila. Šole prirejajo ob raznih priložnostih razstave, šolske proslave, akademije, športne prireditve ipd., na katerih lahko starši opazujejo napredek svojih lastnih in drugih otrok in ugotavljajo, da skupna prizadevanja le niso bila zaman. Tu in tam otrok ne napreduje, kar privede marsikatero mamico v malodušje. Iz izkušenj pa vemo, da so lahko takšni pojavi le prehodnega značaja, da se otrok neprestano razvija, spreminja in popravlja in da prinaša čas zelo pogosto — seveda ob istočasnih domačih in šolskih vzgojnih prizadevanjih — prav lepe uspehe. Prof. ALBIN PODJAVORŠEK , avto šola v POLHOVEM GRADCU Jjana Vič-p0’!]^.Gradec je tov. Helga Kuclar, član SPV Lju ... j z% voznike V ^°^?voru z AMD Ljubljana organizira at°m je onmoL* rC^ ec*a v Z(^ravstvenem domu Vič. Kan vož"i'v kn niso imeli. Orm6 IJem ?el° zametnih ce' stah, bo pregnala le temperatura pod ničlo, ne pa komunalna sol. Ne pozabljajmo na pločnike. Če niso očiščeni, se jih vsi izogibajo, tudi otroci na poti v šolo in domov. Prometne nesreče zaradi ledu in snega se dogajajo tudi otrokom. Drsenja na ledenih cestah imajo dovolj že avtomobilisti* Ni treba, da se jim pridružijo še otroci. Sankanje in smučanje na cestah vodi naravnost pod avtomobilska kolesa. Tako je vedno bilo in tako bo tudi v bodoče, če se starši ne bomo malo bolj pobrigali za varnost naših najmlajših. MARJAN METLJAK / \ NASA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI ODBOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-TRIČ, JANJA DOMITROVIČ (glavna in odgovorna urednica), ing. ALOJZ HABJAN — JANEZ JAGODIC, PETER DURJAVA, IVO ZALAR — Tehnični urednik IVAN ŽITKO — UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE — LJUBLJANA, TRG MDB 7 — TELEFON 23-38f int. 26 ali 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Tiskarna Ljudska pravica — Ljubljana — GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO — GLASILO NAŠA KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK RAZPISUJE NATEČAJ ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik za posebne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno-raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnosti. Občanom ali organizacijam se podele priznanja in nagrade v pisni, denarni ali drugi obliki. Obliko in višino nagrad določi občinska skupščina s posebnim sklepom. Predlog za podelitev priznanj in nagrad mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata in njegovih moralnopolitičnih kvalitet. Predloge za priznanja in nagrade lahko dostavijo žiriji za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne in- teresne skupnosti, strokovna društva, združenja in ^ čani- . sr' Predlogi za priznanja in nagrade morajo biti prC v. ženi žiriji najkasneje do 15. marca 1978 na naS*L. skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik, Žirija za litev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rut1 Ljubljana, Trg MDB 7. -t. Vse informacije daje tajnik žirije za podelitev P nanj in nagrad občine Ljubljana Vič-Rudnik. ^ ŽIRIJA ZA PODELD ^ PRIZNANJ IN NAGI