23. številka.
Ljubljana, 10. avgusta. m
III. leto 1875. ■1
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta I gld. 40 kr. — Posamezni list veija 6 soldov.
Uredništvo in opravništvo lista jo v „Narodui tiskarni" v Tavčar-javi hiši „ Hotel Europa.“
Domače stvari.
—	(Iz Zagreba) se nam piše: Hercegovski ranjenci, udove in sirote kličejo na pomagaj. V Zagreba in sploh po colej Hrvatskej in Slavoniji nabirajo se milodari za olajšanje njihovega bednega stanja. Kdor samo količkaj premore, položi svoj dar za nje. Vsi društveui Blojevi darujejo : ta desetico, oni goldinar, tretji stotinjak, a v Dalmacijo pošilja zbirni odbor tisočak za tisočakom! Pod pritiskom javnega mnenja se tudi naši denarni zavodi, naša komercijalua in eskomptna banka, naše hranilnice in naše založnice ne bodo moglo odtegniti občej darežljivosti. Vsa javna društva bodo rodom davala javne predstave v korist Hercegovskih sirot in vdovic. Občinstvo sc pa kar trga za vstopnice. Z velikim zadovoljstvom sprejela se je na Hrvatskem vest, da se tudi po Slovenskem z veliko vestjo nabirajo nnlo-dari za hercegovske udovice, sirote in ranjence. Slovani imamo mnogo bratov in mej njimi mnogo sirot. Ptujec nam je vzel domovino, nas je potisnil v reve in nadloge, ter nas se potiskajo. Priskočimo drug drugemu na pomoč. Delimo mej soboj, kar kdo več premore nego drugi, in v kolikor je do potrebe drugega. Odtrgajmo si krhelj kruha makar od ust, ter ga podajmo onemu naših bratov, ki drobtinice pobira. To zahteva vse-obča humaniteta, to zahteva od nas še po-sebe sorodstvo hercegovske brače! Sprejmimo hercegovske ranjence pod naše varstvo, hercegovske vdovice pod našo zaštito, smatrajmo hecegovske sirota kot naše otroke. Bodimo njihova zaslomba, njihovi tolažitclji, njihovi
odhranitelji. Sij so naši po krvi, po rodu, po mleku, po jeziku, po veri, in recimo po nesreči. Hercegovska siročad steguje svoje gole roke proti nami, proseči nas solzim okom : bratje dajte nam zalogaja! Oče, soprog, brat, pali so v tej borbi za krst častni in slobodo zl&tno, Turčia nas je pregnal od ognjišča. Po svetu se ubijsmo od kamena do kamena, od nemila do nsdraga. Dajte ako boga poznate, pomozite! — Kdor pri takem stanii hitro v žep ne posegne, ta nij človek, nij Slovenec, uij kristijau. Za odkup črnih sužnjev gre marsikater naš goldinar daleč v ptuje kraje, ali nijso Hercegovci tudi sužnji ? Za razširjenje kristijanske vere so na miijone goldinarjev potroši, ali nij kmtijanska vera v Hercegovini tudi v veli-kej nevarnosti od Mohamcdanov do zadnjega iztrebljenja biti? Zeloti kje ste? Pridonesito brzo VBak svoj milodar, če r.s tako mislite kakor govorite. — Namen denašajega mojega dopisa je, 'da obudim darežljivost Slovencev za milodare v korist hercegovskih vdovic in sirot, in za to prosim boga, da bi moje besede na rodovitna tla pala, in za Hercegovce stoteri sad obrodile.
—	(Iz Vipavske doline) se nam spanji Vipavska čitalnica 15. t. ra. veselico. O tej priliki dovolite mi, da položim našim rodoljubom resno besedo na srce. Žalost človeka obide, videti, kako nekdaj tako živo društvo životari. Ca uzroka temu žalostnemu stanju iščemo, ga menda nikjer drugje ne najdemo, nego v našem domačem mejsobnem prepiru. »Čitalnica je ultramontnnska, klerikalna, farška!“ to so razlogi, kateri dajo
mnogim porod, da se tega narodnega društva ogibljejo.
A gospoda moja, ti razlogi so popolnem ničevi. Jaz ne tajim, da so nekateri družbeniki taki ali taki, a zaradi tega se ne sme celo narodno društvo kaznovati. Nam mora na narodnej stvari ležeče biti in nikdar na osobnostib. Čitalnica je bralno in ne politično društvo. Jsz ne razumem zakaj bi ne mogla liberalen in klerikalen narodnjak drug zraven druzega sedeti in časopise brati. Eden druzega pri miru pustiti, ter si misliti: „jaz ostanem pri mojih, ti ostani pri katerih hočeš načelih** in basts. Gospodje! podajte društvu zopet vašo roko in sicer edino za to, ker je — narodno. V pravilih društenih zamorete brati, da je njegov namen širiti omiko mej prostim ljudstvom. Pristopite vi tedaj, da, ako se ta namen dozdaj nij dosczal, se bode uže vsaj v bodočnosti storilo, če ste v resnici pravi prijatelji ljudstva.
To v resen pravdarek. Ob enem pa vam priporočim, da se tudi mi okoličani obilo prihodnje veselice udeležimo, da položimo temelj regeneriranja vipavske čitalnico.
—	(Iz Notranjskega) se nam piše 7. avgusta: Naši klerikalni listi v enomčr pišejo in trdijo, da sedanje šole nijso nič vredne, da se otroci preveč v šolo silijo in jo predolgo obiskujejo, a naposled vendar nič ne znajo, Da bode baje vse kmetijstvo na kant prišlo, ako bodo morali otroci postavno šolo obiskovati itd. itd. Za boga! vprašam vas, kako bi pa morale po vašem šole uredjene biti, katere bi otroci obiskovali, kakor bi se njim in njihovim nešolanim staršem baš ^ljubilo, da bi so pa vendar v kratkem času vsega potrebnega priučili?! — Jaz menim, da bi moral, po vaših mislih, učitelj skozi celo leto v šoli z lijakom v roci čakati, kdaj bi se komu zljubilo, noter poluskati, da bi mu hitro v glavo vlil, kar je za eno leto predpisanega in potem bi pa zopet eno leto krave pasel, seno grabil, malto nosil, in drugo leto bi se pa zopet ta operacija ponovila, pa bi bilo, kaj ne? — Drugače si jaz tega mo-
drovanja naših klerikalov raztolmačiti ne morem, kajti starši in otroci bi imeli vedno dosta izgovorov, ko bi se jih vprašalo, kdaj imajo, ali bodo imeli čas, v šolo priti, in šola bi bila vedno prazna. Da so sedanje šole slabše, kot so bile pod duhovnim Sa-vašnikovim nadzorstvom, nam pa tudi dokazati ne morete, magari če se tudi vsi na glavo postavite. Čudno bi vendar bilo, da bi bili vsi tisti učitelji, ki so pod vašo duhovno vlado kot izvrstni ali vsaj dobri sloveli, kar na mah se v same ,,ničle“ spreobrnili ! — Novincev pa v tem kratkem času, kar so baje postale šole „konfessions-los“ (??), tudi na Kranjskem nij toliko ostalo, da bi bili vso šolstvo izpridili. Od kod in od kedaj so naše šole tako neizrečeno oslabele?! — Nemarnežev in zaniker-nežev je pa bilo v prejšnjih časih mej učiteljstvom mnogo več, kakor dan-denes, kajti nadzoroval jih nij nihče, in da so le za koncletno preskušnjo nekoliko uže zastarelih učencev malo opilili, pa je bilo; a sedaj je drugače, tudi zanikernež mora delati in se truditi, ako hoče eksistencijo obdržati, kajti on ne ve niti dneva, ne ure, kdaj ga bode nadzornik s svojim pohodom iznenadil. Da pa tisti otroci, ki so le v šolski zapisnik vpisani, a šolo jako neredno, ali celo nič ne obiskujejo, konec leta čitati, pisati itd. ne znajo, to tudi jaz rad priznam, kajti to je naravno, da tisti, kdor nauka ne sliši, tudi o njem nič vedeti ne more. A izmej tistih, ki so šolo 1 ali 2 leti redno — rečem redno — obiskovali, ne najdete na celem Notranjskem toliko (ako nijso po duhu bolni) takih, da bi toliko čitati, pisati itd. ne znali, kolikor se od njih zahtevati more, kolikor je prstov na roki. Kdo drugi je torej kriv, ako otroci zadostno ne znajo, kakor neredno šolsko obiskovanje, ki ga pa vi še s tem pospeševati hočete, da starše s svojim, šoli sploh sovražnim pisarjenjem po klerikalnih listih zoper izpolnovanje šolske postave, hujskate. Vi tudi trdite, kaka škoda kmetijstvu iz tega izvira, ako otroci pridno šolo obiskujejo, namesto, da bi staršem pri delu pomagali. Mi mislimo baš na-
sprotno in smo jako radovedni, koliko kmetij je uže pridno šolsko obiskovanje na boben spravilo.
— (Upornikom) v Hercegovini na pomoč je šlo nedeljo večer skozi Ljubljano 30 mož. Želimo jim, da bi dobro dospeli na svoje mesto.
— (Iz Idrije) se nam piše 8. avg.: Denes je dal tudi pri nas dosluženi deželni brambovec, nemškutarjem verni župan g. Per-litsch „patentirati“: „Močno je prepovedano vsakemu nabirati za „rebeljonu v Hercegovini. Vsak kdor se bo pregrešil zoper to zapoved, bode se hudo „štrafal“ in ojstro kaznoval.“
— (Iz Trsta) se nam piše: V dokaz, da je bil Trst s prva le slavjansk, je porabil J. Godina-Verdčlski v svoji knjigi »Zgodovina Trsta in njegove okolice" tudi starodavna imena raznih ulic in planjav tega mesta, ki so čisto slavjanska (n. pr. Kovaz, Jasbizza, Corita, Briz, Travnar, Kopa, Holavka itd.), in se nahajajo v tako imenovanem starem mestu, pristavljaje sicer ob enem svoje prorokovanje, da brž ko bodo nčk gospodje zvedeli, da so ta imena slavjanska, se bodo na vso moč trudili, da pridejo namesto njih italijanska. Kakor smo čitali te dni v časniku „Adria,“ je res nže zdaj namen tistih gospodov, nasvetovati magistratu premembo omenjenih s la vja nskih imen za italijanske. Oni jim pravijo „nomi arrendi.“
—	Dobro je vendar, da ostane vsaj nek spominek po zgoraj imenovani knjigi. Proti preveliki moči ne moremo Slavjani nič opraviti. Pauper ubique jacet!
— (Porotne obravnave) v Ljubljani bodo ta teden: ponedeljek 9. avg. Janez Demšar, zarad hudodelstva uboja; vtorek 10. avg. Lorene Mlakar, zarad hudodelstva ropa; sredo 11. avg. France Spitaler, urednik „Laibacher Tagblattu“, zarad pre-greška zoper varnost česti; četrtek 12. avg. Ferdinand Pevec, urednik „Slovenou“, zarad pregreška zoper varnost česti; petek 13. avg. Karel Zupan in 3 tovariši, zarad posiljenja; prihodnji teden pak: ponedeljek 16. avg.
Edvard Požgaj, zarad goljufije; vtorek 17. avg. France Klinar, zarad posiljenja; sredo 18. avg. Roza Enderle, zarad detomora; četrtek 19. avg. Anton Rožanec in Anton Juvančič, zarad uboja; petek 20. avg. Anton Flijre, zarad goljufije.
— (Zanimive najdbe.) Iz Loža na Notranjskem se nam piše: Znano je, da se po Kranjskim in sploh po Notranjskem razne globine in podzemske jame nahajajo. Tako se tudi nahaja jama biizu Loža, katero bi bilo omeniti vredno. Bilo je v nedeljo po polu dne, ko se je neko društvo po tej jami prav daleč upalo, gledati podzemskih zanimivosti. Ko je to društvo uže daleč po jami prišlo, zapazile so se razne stvari po stenah jame viseti, in natančneje ogledavši izpoznale so se živalske okamenene kosti. Našli ste so 2 veliki kosti po 2Va črevlja dolgi, 3 — 4 fante tehtajoči, ena IVa čre-velj dolga čeljust z 2 kotnikoma, več po 3 do 4" dolgih zobov eno 3 črevlje dolgo okroglo ovalno zakrivljeno rebro, ena hrbtenica več velicih in majhnih živalskih okame-nenili zob. Videlo se je sicer tu še veliko oka-menitosti, pa se nijso dale s prosto roko vzdigniti in odnesti. Zanimivo bi bilo to natančnejši preiskavati. Muzealno društvo na noge!
— (Germanija je umrla.) Piše se nam od tu: V Stuttgartu so nagovorili tudi našega someščana gosp. Lasnika, ki se nemške nacijonalne demonstracije udeležuje tam gori v rajhu z bobnečim ogovorom: „Si3hne Germaniens". No, kolikor jaz vem, gospod Lasnik nij noben „Sohn Germaniensu< nego rodila ga je poštena kranjsko-slovenska Raca-Mica v Šiški, ki je nedavno umrla bog jej daj nebesa. Ce se torej g. Lasnik da zmerjati, da ga je Germanija rodila, onda recimo: Germanija f R. I. P.
— (I z T r s t a) se nam piše 2. avg.: Mej tržaškimi Slovenci se uže nabirajo doneski za ranjene Hercegovce. Tudi tukajšnji Srbi so več novcev uže odposlali.
V	Trstu se je začela po najnovejšej ne-veselej šegi kronika samomorilcev večati. Zadnjo sredo o p61u dnč se je razYiri!a vest
po Trstu, da so se tri hčere ravnateljeve užitnega davka usmrtile in sicer z ogljem v zaprtej sobi. Zvečer je bila cela družina po navadi skupaj na balkonu vesela, a zjutraj ob navadnej uri ob 8mih tri gospodične nijso vstale; mati jih pusti dalje v miru, nič slabega sluteča. A ko je bila 11. ura, trka mati na od znotraj zaprte duri prestrašena, nič se ne oglasi. Takoj pride bližnji mesar s sekiro, razbije duri, in strah! — vse tri postelje bile so še narejene in postlane kakor so jih prejšnji dan pustili. V drugej sobici pak so vse tri gospodične, ena 20, drnga 18 in tretja 16 let stara, sedele mrtve pa navadno oblečene na tleh; v kotu je stala črepinja z ogljem, katero pa je uže vpepeljeno bilo. Kdo more popisat; obup staršev. Ljudstvo je vrelo iz celega mesta skupaj in straža je imela dosta posla braniti vhod k samomorilkam. Včeraj ob V212 uri peljali so vse tri na jednem vozu na pokopališče; ljudstva seje zbralo nad 30.000 k pogrebu in gledanju. Čudno je bilo videti tri rakve okinčane z belimi venci na jednem vozu. Uzrok samoumora se ne zna in se bode težko kdaj znal. Duhovščina se nij hotela udeležiti pogreba, akoravno je sla deputacija najodličnejših osob v škofovo palačo h korarju Schneiderju prosit, naj se pokopljejo po šegi. Zarad ljudstva in žalostnih staršev	naj	bi	bil navaden sprevod. A nijso
hoteli.	To	se	razume, da je	to ravuanje
napravilo slab vtis mej ljudstvom. Načelnik policije je za to postavil 12 stražnikov pred škofovsko palačo, da se mir nij kalil.
—	(Uboj.) Pretečeno nedeljo je bilo v Mošnjah pri Radovljici žegnanje ali semenj, Pri enačili prilikah je navada	pri kmetskih
fantih,	da	se	ga naleze vsak	kupico več,
nego je treba. Zvečer ob 9. uri prepirata se dva pobalina, 17 letna dečka zaradi neke neumnosti; od druzih navzočih hujskana, sta bila hitra z besedami: udari ga! In res vzame eden nož, ga zasadi protivniku v roko in potem v desno stran zatiiniba, da je vsled tega umrl, ker mu je krv odtekla. Zločinec oglasil se je sam drugi dan pri sodniji.
—	(Dolenjske kmetijske šole) v
Grmu minister!:tvo nij potrdilo, ks=kor eujemo, nego pride prej še nekov dvorni svetovalec iz poljedelskega ministerstva ogledat stvari.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Državni zbor avstrijski bode sklican (iktobra meseca, kakor cficijozni listi poročajo, menda v tolažbo, da bode potlej konec tišine v notranjej politiki, ki za njih, kakor je videti, vedno le slabo deluje.
Na Ilrvatskem je voljenih 52 neredno vladmh, 16 opozlcijonalnih in 8 poslancev je še voliti.
Grof A.ndrassy je na Dunaji imel dolžje pogovore s knezom Milanom in z vsemi poslaniki velevlasti zarad heicegovin-skega vs anka.
O proračunu vojnega ministerstva prinaša ,,N. Fr. Pr.“ številke. Vojni minister znliteva zh Uto 1876. nič menj, nego 103,430.000 pid. To je 7,173.572 gld. več, nego leta 1875. Za nove kanone je 6 milijonov zahteval.
Oyerskn ministerstvo je uže izdelalo proračun za 1876. Naši ministri pak so sedaj po kopelih, in letos zopet ne bode ob pravem času proračun gotov, kakor je navada — pravi dunajski „Tagblatt.“
Vnanje države.
Srbski „Vidovdan“ v tem prevažnem trenotku ne ve druzega pisati, nego neslane pridige zoper radikalce.
Na ISuskem je letoR zopet polno požarov. Dve tretjiui mesta Brjansk je od zadnje srede do petka zgorel.
Iz Italije sa poroča. V Palermi je voljenih 19 liberalcev in 5 klerikalcav v mestni zbor. — V Turinu so ujetniki v kaznilnici revolucijo naredili, orožje dobili in dva čuvaja ranili. Vojaki so jih potem ukrotili.
Iz llima se brzojavlja: Rektor katoliškega seminara jo kardinal-vikarju ukazal, na papeževo željo šolo državnim postavam podvreči. — Torej tudi ultramontanci se bodo s časom ndali in z državo in narodom v lepem miru živeli, ne zshtevaje baš samo-vladstva in jedinogospodstva za svojo privilegiranost.
Na otoku Kuha Španjci isto tako nijso zm ižni zatreti upora, kakor ne morejo kar-lističnega gada zmraviti. Poroča se, da so nporniki na Kubi dve tvrdnjavici ali dva forta iznenadno napali in posadko ujeli.
Na Irskem je bila 6. avg. velika narodna svečanost, stoletnica O’ Conella, kateri je kakor znano v angleškem parlamenta hrabro in neutrudno branil pravice Ircev in na mnogoštevilnih taborih svoje rojake vzbujal na delo za svobodo. Navzočih je bilo v Dublinu pri procesiji nad 350.000 osob. Tudi v Bradfordu in Dundee so bile slavnosti.
Iz Peterburga se javlja, da je v Aziji v Khokandu zopet velik državni prevrat. Vstajniki so hana in njegovo družino zapodili. — Gotovo bodo zopet Rusi imeli končni dobiček iz tega.
Iz Frankfurta po svetu gre vest, ki dokazuje, kakova svoboda vlada v nemškem rajhu. Liberalen list „Frankfurter Zeitung“ je Bismarkovcem na poti, ker jim včasi britke resnice poveduje. Sklenili so, list uničiti? Kako? Tako neliberalno, da je po vsem svetu sramota nemškemu imenu. Hočejo namreč od urednikov izvedeti ime necega pisatelja, ki je tri Članke pisal. Nobeden pošten urednik pak ne bode izdal tega, kar je zvedel ali kar mu je dano kot uredniška tajnost. Brez uredniške tajnosti je kolikaj dober in podučen list nemogoč. Tako tudi uredniki „Frankf. Ztg“ nijso mogli svojega sodelavca izdati. Nemška vlada jih je zato zaprla. To je nemška pobožna šega.
Shod nemških strelcev v Stuttgartu, o katerem smo uže poročali, naredil se je popolnem za veliko-nemško protiavstrijsko demonstracijo. Naše Nemce so tam proglašali za sine Velikonemčije. Nek nemšk list o pomenu te slavnosti piše: „Iz vseh taborov shajajo se Nemci v jeden tabor resničnosti in veselice. Denes so za nje državne meje izbrisane (!), od Rena do Donave, od severnega morja do Alp so se združili brambovski sinovi nemškega plemena; nij nobenih katoličanov in protestantov več ; denes vlada prava zveza vere, vere v slavo in velikost Vsenemčije.“ To je vendar razumljivo govorjenje. In taoh, Avstrijo kot od Nemčije samostalno državo zanikujočih shodov se udeležujejo c. kr. uradniki iz Ljubljane!
Vstanek v Hercegovini.
„Obzoru“ se poroča, da je bila pri Ga-beli bitva, v katerej so bili Turki tepeni, Turkov je palo 40, vstašev 6. — Dalmatinskemu „Nar. L.“ se pak brzojavlja, da je bila na Dolu pri Stolcu in na Drenovcu bitka. Vstajniki so izpalili puške, potem pa prijeli za nože in posekali 250 Turkov.
Zapovedovatelj v brvatskej vojnej krajini general Mollinarij je imel zavoljo Hercegovine 31. pr. m. avdijenco pri cesarji na Dunaji.
Srbski knez je izdal na srbski narod proglas, v katerem prepoveduje pot vsacemu iz Srbije vm, ter pravi, da za nekaj dnij odpotuje. V spremstvu novega avstrijskega generalnega konzula je šel Milan na Dunaj. Sluti se na vojsko s Turki. Dunajski „Tag-b!att“ poroča, da je bil srbski poslanec iz Gleichenberga na Dunaji; v krogih srbskega kneza je nekako osupnenje. Kaj bode iz tega, pokažejo prihodnji dnevi.
Iz Dubrovnika se telegrafira v nemško „Tr. Ztg.“ sledeče: „Pretečeni teden so bili hudi boji ob Krupi pri Nevesinji, Stolcu, Drenovcu in Dolu. Turki so izgubili 3 kanone, 80 pušk in 250 mrtvih. Z z .dojim Loydovim parobrodom je dušlo 250 koli monture za turške vojake, ali teško je, da bi do Trebinja prišla, ker je narod v Popovem polji tudi za orožje prijel in ima vse ceste v oblasti, ter bode, kadar se vzmnoži Trebinje oblegal.11
Iz Spijeta se piše ^Narodnemu Listu11: „Naš vrli rodoljub Milenko Stažič, sin pokojnega pisatelja, bivši avstrijski vojak, je ob prvem glasu o vstanku prodal vse svoje posestvo in šel preko granice v Hercegovino, ž njim še trije spljetski mladeniči. Bil je od strani vstašev navdušeno sprejet in dali so mu vodstvo jedne čete.11 Piše „Nar. L.,“ da imajo vstaši upanje zmagati, ako se jim pomaga dobiti orožja in streliva dovolj.
Od dalmatinske meje ima ista „N. F. Pr.“ od ponedeljka dopis, v katerem se po nemški šegi psuje na Hrvate in Dalmatince, a trdi, da Srbi zdatno podpirajo upor. Izdali so* v Trstu tiskan proglas in ga širijo po Bosni in Hercegovini, kličoč rajo pod orožje. Posebno se naglaša verska svoboda, da bi se zedinili katoliki in pravoslavci, ker vera ne loči bratov, jeden ter isti jezik govorečih. Turkov je bilo doslej premalo, da bi
bili mogli vstanek zadušiti. Povsod so bili tepeni. Vendar se vstanek ne bode vzdržal, če ne bode od drugod pomoči, pravi nemški dopisnik.
Znano je, da v Bosni in Hercegovini žive pravoslavni in katoliški kristijani. V sedanjej borbi na nekaterih krajih hvale vredno oboji skupaj drže, na drugih pak katoličanstvo igra žalostno rolo jalovosti in celč bratoizdajstva. Tako je na primer katoliški škof iz Mostara Turkom to ljubezen naredil, da je potoval v okraj Gabela in tam katolike nagovoril, naj orožje polože in bodo dalje prokletemu Turčinu pokorni. Imeli je ta hlapčevska duša vspeh, kakor se iz Ivoska na bosniškej meji poroča.
Kako neresnično je, kar poročajo turski glasi, kažejo vsa druga poročila. Zadarski „Narodni List" od 6. t. m. ima telegram, ki piše: „ Včeraj so vstaši Trebinje blokirali, vse komunikacije pretrgali in navalili na Zgonjevo. Več nego 600 sirot, žen in starcev so vstajniki poslali na Dubrovnik. Telegram dalje pravi: „Na Krupi zlo po naše,“ bili so torej tam premagani, a poraženi na Humu, skupljajo se na Brstanice. Orožja manjka."
O istej stvari beremo od druzega vira dva telegrama, in sicer jednega v „Triester Zeitung" iz Dubrovnika 5. avgusta, ki se glasi: „Vstajniki, katerih število se računi na več tisoč, so po prebitem boji denes zajeli od vseh stranij Trebinje." — In dalje oficijozni korespondenčni zavod poroča iz Dubrovnika:	„Več	osob, ki so potovale v
Trebinje, vrnilo se je in pripovedujejo, da nijso mogli pota nadaljevati, ker je Trebinje od vstašev obkoljeno in oblegano."
Iz teh jednoglasnih poročil je vendar razvidno, da vstaši ne samo nijso uničeni, nego da so nže močnejši in so ofenzivo začeli s tem, da oblegajo jeden največjih krajev južne Hercegovine, mesto Trebinje.
Iz Spijeta v Dalmaciji je dobil „Slo-venski Narod" v soboto zvečer, ko je bi
zadnji broj uže tiskan, sledeči telegram: „Vstaši so obsedli Trebinje. Okolo 12.000 mož čaka turško armado iz Monastira. Pričakuje se velik boj."
V	ponedeljek 9. avgusta zjutraj pak nam prijatelj iz Spijeta zopet telegrafira : „Pri Nevesinji je bil krvav boj. Vstajniki so zmagali. Turška sela povsod okolo so zrpaljcna. Hajvan zaplenjen. Selim-paša je ranjen. Turki v Kasabu prosijo za mir. Govori se, da bojuje 2000 Črnogorcev z vstajniki."
Iz D er niša se telegrafuje „Obzoru“: „V Črnej gori je bilo 1. avgusta pregledano vse orc žje. Pot od Cetinja do Grahova popravlja se za vojsko in topove voziti. Brzo-jav je raztegnjen črez vso zemljo."
Ta novost dokazuje, da se črna gora pripravlja, na pomoč iti Hercegovcem, kateri se dosedaj tako vrlo drže.
A da tudi Srbija začenja resno misliti kaže to, da so v Belgradu v prvi mah nabrali 4000 gld. in jih Hercegovincem poslali. Tudi drugod po Srbiji so se ustanovili jed-naki odbori. Vladni časopis „Vidov dan", o katerem smo pred nekoliko dnevi tožili, da v tako važnem času ne ve druzega nego proti radikalcem in namišljenim komunistom pridigovati, izpremčnil se je črez noč, najbrž ko ga je javno mnenje v Srbiji podučilo, da če on molči, drugi Srbi vendar čnjejo in vidijo kaj se v sosednji Hercegovini godi in kaka dolžnot nastaje za Srbijo. „Vidov dan" prinaša bojevit članek, v katerem mej drugimi pravi:
„Kad brat mora, da pušk o m sebe brani, ne može brat, da mirnim poslo-vima sebe posvečuje. Vatra koja se tamo radja, razgriejava i naša srca, i mi osječamo (čutimo) i bol, zbog zla, i potrebu, da ta zla prestanu (nehajo).
„Kad se krv p roljeva v Hercegovini, Srbi u Srbiji i Črnoj gori ne mogu ostati ravnodušni, i dotične vlade ne mogu vavuči (zavleči) se u ravno-
dušnost, te su te vlade prvo i prvo narod n e. “
Vodja upora, Ljubibratid, je inteligenten človek, omikan, govori več jezikov in je bil prej v Belgradu srbski vladi na razpolaganje.
Sedaj vendar uže tudi „N. Fr. Pr.“ prihaja k izpoznanju, da upor raste. A v Članku nedeljskega lista pravi prav surovo nemška izpoved, da nij tako bolestno človekoljubna (krankhaft human), da bi krvo-prelitje obžalovala; naravnost povč, da želi, da bi Turčija potrla za svobodo borečo se rajo. — In tak list pravi poleg tega, da je liberalen!
Za povzdigo kmetstva.
Iz slovenskih goric [Izv. dop.] Skoro vsaka številka „Slov. Naroda“ prinaša po en Članek, ki je pred vsem našemu kmetu v poduk odmenjen. Vedno z nova se naglaša, da so časi resni, da je treba poljedeljstva in živinoreje ozbiljno in praktično poprijeti se. Uže mnogo let sem jaz opazujem naše kmete, a vedno stara prikazen. Brez izjeme tožijo le o velikih davkih, o slabej letini, o nizkej ceni živine in pičlih poljskih pridelkih. To je veden iu ponavljajoč se refren, če je bil tndi pogovor o drugem predmetu.
Najrajši se dalje naši kmetje pogovarjajo o verskih rečeh, posebno malo vinjeni, ali uže „žganični“ čudno teologizirajo. Proti tacemu pogovarjanji nema nihče nič; toda vsako naj bode na svojem mestu in naj doide ob pravem času na vrsto.
Kmetje — mladi in stari — morajo se dan denes doma večkrat pogovarjati na primer o živinoreji. Tukaj je treba mnogo zboljšati, ta kapital se mora in more pomnožiti, kar pa naši kmetje k večjemu zanemarjajo. Ako človek govejo živino, bodi v hlevu, bodi si na semnjih ogleduje, vidi na mah, da so živinorejci redki, kateri skrbno in pametno svojo nalogo izpolnjujejo. Gj-
veja živina je nesnažna, ne čisti, ne perg se, česalo se je nikoli ne dotakne, da celo konji pri nekaterih ves teden neosnaženi po tratah divjajo. Ker jih nihče ns rabi, jih ne čistijo, akopram bi imeli sem ter tja dovolj časa. In če pride kupec in vidi tako žival, kakšne bodo njegove ponudbe? Oglejmo si hlev. Hlevi so k večjemu zidani, nizki in ozki, z živino mnogokrat prenapolneni, pri množili goved in konji skup, tla so vlažna, kravji in volovski hlevi so povprek preveč nagneni, tiko, da goved po konci stoji. Lshko ostane tedaj gnoj celo tedne ležati pod nogami živine. Ta je nesnažna, težko leži in stoji, ker je na kratko pvivezana in celo truplo nazaj teži. Na Goriškem in na murskem polji je to vse bolje; tukaj naj bi se naši ljudje učili, vsaj imajo priložnosti. Tudi s klajo se tako ravna v jeseni in po zimi, da na spomlad morajo prezgodaj začeti pasti, ali, kar govedi nič menj ne škoduje, strešnico in suho slamo pokladati. To je uzrok, da krave podijo po pašnikih take, kakor tiste sedmere egiptovske, naznanjajoče sedem slabih let. Prišli kupci pa se boje takih prikaznij in beže z denarji vred v druge kraje.
Varčnost s klajo priporočam tedaj našim kmetovalcem. Kar se tiče govejih plemen, smem reči, da jih imamo premnogo. Nekateri naprednejši kmetovalci so uže davno razna goveja plemena poskusili in za nase kraje pripravna tudi vpeljali. Po teh je treba ravnati se, poskušnje teh naj bodo odločilne. Tako bode tudi v tem oziru napre-dek^mogoč.
Pred kratkem je bilo v „S!ov. Nar.u nasvetovano, da bi naj učitelji, umnejši poljedelci in narodni duhovni nedeljske šole snovali, v katerih bi se kmetovalci podučevali. Duber svet, a prav težko ga je izpeljati. Tukaj pri nas je navadno le jeden učitelj in ta podučuje v treh razredih; za poduče-vanje ima — po letnem času in drugih okoliščinah — od osemdeset — do sto in trideset, štirideset in še več otrok. Vspešno delovanje po takem terja od narodnega našega učitelja dokaj truda. Vsakdo mu bodo
pri nas pri takih razmerah iz srca pivoščil v tednu en ali poldrugi dan počitka, katerega pa v resnici nikoli ne užije, ker navadno v cerkvi in pri pogrebih sodeluje. Mi smo in moramo za zdaj zadovoljni biti, če učitelj vsaj v soli svoje dolžnosti kakor najbolje v prid naroda in njegovega narastja spolnujp. Kaj pa je z narodnimi duhovni? Uže vsi duhovni pri nas tega častilnega priimka „narodni“ ne zaslužijo iz uzrokov, kateri so slovenskemu svetu dovolj znani; naša sodba tudi nij preostra, ako rečemo, da večina naših duhovnov v materijalnem oziru nič ne stori za ubogega kmeta. Pred muo-gimi leti je duhovnik dr. G. Prutek v šies-kem deželnem zboru šc ostreje obsodil vse svojo duhovne tovariše, rekši, da store za ljudstvo na enej strani premalo, na drugi preveč. Oai storč za znsnostno odgojo ljudstva premalo; zarad tega se jim je vzelo voditeljstvo šol. Mož je govoril dalje o posojilnicah na Sleskem in je konstatiral, da nikjer nij slišati, da bi duhovni ljudstvo o posojilnicah in hranilnicah podučevali in je nagovarjali prihranke v njih na obresti nalagati. „Prevcč“ store duhovni, ker vse delovanje na predmete religije obračajo, da po takem v ljudstvu kakor največo „pobo-žnost“ ali pa babjo vero pouzruče. Kar pa je črez mero, to škoduje ; prenapeta pobožnost škoduje ljudstvu. Ono napravlja procesije v tacih časih, v katerih ima obilo potrebnega dela in ne pomisli, da je bog povsod, da ga moremo povsod moliti, ter da se ne le „moli“, ampak tudi „delaj.“ Častivreden duhoven je govoril jasno in vsak prijatelj resnico in sovražnik klečeplazenja in klečeplazov mu bode radostno pritrdil. Ker je govornik govoril o avstrijskih duhovnih v obče, velja njegova sodba žalibože tudi o naših duhovnih. Žali hože, da velja še dan-denes! Apatija duhovnov in posvetnih narodnjakov j s zakrivila, da so v Ptuji naši sovražniki in nasprotniki osnovali založnico in kmete v svojo last dobili.
O drugih takih rečeh nočem govoriti ker, so prežalostne. Lahko bi omenil še š. Lov-
renško društvo, kateremu pravega imena ne vem, ker tira le rpcrsonencult,“ kar kaže pri vsakej priložnosti — jasno je to pokazal glasoviti kaplan Kocuvan, ko je poslanca H. za svojega „boga“ proglasil. — Bogme, tako delovanje ne pospešuje kmetskega blagostanja! Zavedni in umetni poljedelci so prvi in jedmi poklicani svojim rojakom zdatno pomagati. Oni imajo teoretično in praktično znanja; oni morejo vzbuditi narodno zavest in povzdigniti naroden ponos. Na delo!	i	+	h.
Itaznc stvari.
* (Z ar očnic a kneza Milana), gospodična Kecsko je po materi, rojeni kneginji Sturdza, v rodu z vsemi moldavskimi liospodarji zadnjih dveh desetletij, tudi z Ghika in Vogorides, tudi z baronom Sina. Z ruskim kancelarom Gorčakovom je tako v rodu, da ima Gorčakov sin nekovo rojeno Sturdza, sestričino Milanove neveste. Njeno vthko premoženje, 6 milijonov rubljev, je večjidel v posestvih v Rumuniji in južuej llusiji. Jese.u bode poroka.
* (Srbija) ima 1 milijon in 319 000 duš. Vsak mož je od 20. do 50. leta vojak, torej Srbi lehko postavijo črez 200.000 mož na noge proti Turku.
* (Požari v Rusi ji.) Blizu Peterburga jo konec meseca julija gorel velik brezov gozd več dnij in ga je zgorelo 50 kvadratnih vrst. Gasilo je 500 kmetov in dva regimenta vojakov.
Tržne cene
v Ljubljani 7. avgusta t. 1.
Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rež 3 gld. 50 kr.;
— ječrnon 2 gld. 50 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 2 gld. 80 kr.; — proso 2 gld. 70 kr.; — koruza 3 gld, 50 kr.; krompir 1 gold. 50 kr.; — fižol 5 gld.
— kr.; masla funt — gld. 51 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špoh frišen — gld. 40 kr.; — Špeh povojen
— gold. 44 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 22 kr.; svinjsko meso, funt 27 kr. — sena cont 1 gld. 10 kr.; — slame cont 1 gld. 10 kr.; — drva trda G gold. GO kr.; — mehka 4 gld, 80 kr.
Loterijnc srečke.
Na Dunaji 7. avgusta: 41. 82. 25. 90. (15. V Gradcu 7. avgusta:	1.	63.	56.	41.	87.
V	Trstu 31. julija: 47. 85. 6. 72. 42.
Izdatolj in za uredništvo odgovoren: Josip Jurčič.
Tisk »Narodne tiskarne11 v Ljubljani.