30-letnici obstoja in 25-letnici samoupravljanja tovarne Elan v Begunjah so konec tedna pripravili tudi več razstav. Na slikah: razstavi plastičnih čolnov in razvoja proizvodnje smuč i. Leto XXVIII. Številka 72 Cena: 1,50 dinarja V8t*novitelj: občinske konference SZDL i^nice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka 0 rržić - Izdaja ČP Glas Kranj. Odgovorni urednik Albin Učakar G L A SILO S O C I L J U D Kranj, torek, 23. 9. 1975 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od jamarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO ^ razvoju in začetkih podjetja Elan ter o aktualnem gospodarskem položaju pri nas so govorili 'z leve proti desni):glavni direktor Elana Adolf Vojsk, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta v»ne Dragan in ustanovitelj zadruge Elan pred 30 leti Rudi Finžgar. Dosedanji rezultati so jamstvo za nadaljnji vzpon V tovarni športnega orodja Elan v Begunjah so v soboto proslavili 30-letnico obstoja podjetja in 25-letnico samoupravljanja — Slavja se je udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Zvone Dragan nas, proizvodnjo športnega orodja in gasilske opreme ter proizvodnjo plastičnih čolnov in drugih plastičnih izdelkov. S posebno fotografsko razstavo pa so prikazali dosežke športnikom, ki so jih dosegli na njihovih izdelkih. Na novinarski konferenci, ki so se je udeležili tudi Elanovi zastopniki v tujini in nekateri športniki, pa so obrazložili dosedanji razvoj podjetja in prihodnje načrte. Sobotnega slavja so se poleg 850-članskega kolektiva udeležili tudi ustanovitelji zadruge pred 30 leti, poslovni sodelavci, športniki ter predstavniki družbenopolitičnega življenja: podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Zvone Dragan, sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kej-žar, predstavniki radovljiške občinske skupščine in organizacij indrugi. Ko je orisal dosedanji razvoj podjetja, je glavni direktor Elana Adolf Vojsk poudaril, da dobro polovico celotne proizvodnje danes poleg proizvodnje telovadnega orodja z gasilsko opremo ter proizvodnje čolnov oziroma izdelkov iz plastičnih mas predstavlja proizvodnja smuči. Danes izvažajo skoraj polovico celotne proizvodnje, smuči pa prek tri četrtine. V prihodnje si bodo prizadevali, da bodo dosegli še boljše razmerje med izvozom in uvozom, ki danes znaša že skoraj 1:2 v korist izvoza. Nadaljevanje na 20. strani e a lp niča p - zfi*Qiilužnejšim smučarjem pa so podelili posebne plakete. Na sliki: Jugo-Qtl Bojan Križaj in Šved Ingemar Stenmark Z državno himno, ki jo je zapel moški komorni zbor Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, se je v soboto dopoldne v tovarni športnega orodja Elan v Begunjah začela slovesnost ob .'10-let niči ustanovitve podjetja iti 25* letnici samoupravljanja. 24. septembra 1945 je namreč deset korajžnih ljudi, polnih zaupanja v razvoj in prihodnost z Rudijem Finžgar jem na čelu podpisalo ustanovitveno izjavo za gospodarsko zadrugo Elan. Pel let kasneje. H), septembra l!».r>0, pa so v takratnem podjetju Elan izvolili prvi delavski svet. Slovesnosti v Elanu so se začele že v petek. Pripravili so razstave in prikazali razvoj proizvodnje smuči pri Desetim ustanoviteljem zadruge Elan so podelili statuo Bloški smu Čar, Na sliki: Rudolf Finžgar, noj starejši med ustanovitelji zadruge. Svečanosti so se udeležili člani kolektiva in gostje. Med drugimi jih je v imenu družbenopolitičnih organizacij in radovljiške občine pozdravil sekretar komiteja občinske konference ZK Radovljica Jože Bohinc. VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 »□I P RIllS J Tito v Sisku V nedeljo je Tito obiskal Sisak. V spremstvu političnega aktiva SR Hrvatske se je v hotelu Panonija sestal s političnim aktivom sisaške regije. Mesto, v katerem se je Josip Broz v letih 1907 do 1910 izučil za kovinarja, je priredilo predsedniku navdušen sprejem. Politični aktiv pa je predsednika seznanil z gospodarskim razvojem občine, v kateri živi 86.000 prebivalcev. Družbeni proizvod, ki so ga dosegli lani, znaša 3 milijarde 158 milijonov dinarjev. Železarna Sisak, ki ima okoli lO.O(H) zaposlenih, pa spada med 16 najmočnejših delovnih organizacij v naši državi. Predsednik si je zatem ogledal obrat jek/arne, ki bo letos predelala okoli 350.000 ton surovega jekla. Minić v New Yorku Podpredsednik ZlS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić, ki je bil tri dni na obisku v Kanadi, je v nedeljo dopotoval v Neiv York, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na 30. rednem zasedanju generalne skupščine OZN. Med obiskom v Kanadi je imel Miloš Minić obširne pogovore s kanadskim zunanjim ministrom Maceachenom ter ministrom za industrijo in trgovino Gilispiejem. Pogovarjali so se o skupnih vlaganjih na tretjih tržiščih, medsebojni menjavi in zunanji politiki. Obisk iz Singapura Predse d n i k singapurske vlade Li Kuan Ju je v nedeljo dopotoval na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Povabil ga je predsednik Zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dić. Predsednik singa/>urske vlade se med obiskom /logova rja s svojim gostiteljem in drugimi jugoslovanskimi osebnostmi. Sprejel ga bo tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Zagrebški sejem zaprt V soboto so zaprli jesenski mednarodni zagrebški vele sejem. Obiskalo ga je nekaj sto tisoč ljudi iz najrazličnejših krajev države in tujine, medtem ko je v treh poslovnih dneh bivalo na zagrebškem ve/esejniu nad 10.000 gospodarstvenikov iz vse države, več kot 3000 gospodarstvenikov iz več kot 80 držav ter okrog 1200 vodilnih skupin naših proizvodnih organizacij. Pomoč za Kozjansko Ker Kozjansko letos še ni dobilo od družbe nobene pomoči, posledice potresa pa še niso odpravljene, je moralna obveznost naše družbe, da priskoči na pomoč. Tako so menili na lO republiške konference SZDL, ko so govo rili o družbenem dogovoru o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje naravnih nes reč. Predlagali so, da dobi Kozjansko okoli tri četrtim-letos zbranih sredstev solidarnosti. To znaša 80 milijonov dinarjev. Velike zaloge bele tehnike Proizvajalci gospodinjskih strojev in elektro — akustičnih aparatov imajo kljub bot/ši prodaji, ki sta jim /o omogočili nižji obvezni polog pri posoji lih in znižani prometni datek. trikrat večje zaloge kot lam. Konec juh/a je čaka/o na kupce 14.000 hladilnikov, 72.ooo pralnih strojev in več kot 83 000 televizorjev. Dvojno slavje v Lomu Na nedeljski proslavi pred domom družbenih organizacij so izročili namenu tudi novo terensko gasilsko vozilo Lomljane je pozdravil tudi predsednik republiškega odbora partizanskih kurirjev in vezistov Jože Simšič-Jernej - Foto: F. Perdan V Lomu pod Storžičem so v nedeljo proslavili 3. krajevni praznik, ki so ga združili z 10. srečanjem kurirjev in vezistov postaje G-34, ki je delovala pod Storžičem. Kurirji in vez isti, združeni v pododboru za Gorenjsko, ki ga vodi Franc Fojkar, so tudi pokrovitelji lomske podružnične osnovne šole. Pododbor je skupaj s podjetji Sport oprema, Klektro-tehna, Termika, Imko, Državna založba Slovenije in Tobak vedno pripravljen pomagati šolarjem in krajanom. Letos so na primer že kupili za podružnično šolo učbenike in druge šolske potrebščine. Lom liani so se v nedeljo kurirjem in vezistom ter pod jet jem-pok rovi tel jem oddolžili z nadvse toplim in prisrčnim sprejemom. Lotnsko slavje se je pričelo dopoldne V osnovni šoli. Tu so se zbrali domači šolarji, učenci osnovne šole Planina pri Rakeku, s katero se je lomska v nedeljo pobratila s svečanim podpisom listine in odkritjem spominskega obeležja, partizanski kurirji in vezisti, taborniki odreda Hičkova skala iz Ljubljane, predstavniki tržiških in lomskih družbenopolitičnih organizacij in vaščam. Učenci i/. Loma in Planine ter tabor niki so pripravili kulturni program, krajani pa družabno srečanje, ki se je sklenilo z ogledom lomske elek-t rame. Popoldanska slovesnost je bila pred domom družbenih organizacij. Predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Kralj je dejal, da je družbenopolitično življenje Loma izredno razgibano in da so vaščam vedno pripravljeni na skupne akcije. Leta 1972 je uspel referendum za izgradnjo nove ceste, leta 1908 je bil zgrajen nov dom družbenih organi- zacij in gasilski dom, urejeno je pre-skrbovanje s pitno vodo, vaščani složno urejujejo pašnike in skrbe za urejenost vasi itd. Zal vsi lomski problemi še niso rešeni, je opozoril predsednik KS. Električno omrežje še ni popolno, prav tako pa še ni urejena nova cesta. Vendar se bomo po slednji lahko kmalu pripeljali v vas, saj razen krajevne skupnosti kažejo veliko voljo pri razreševanju tega tržiškega »občinskega problema« tudi skupščina in njen izvršni svet ter tržiške organizacije združenega dela, ki so pripravljene prispevati za Lotu enodnevni zaslužek. Dobrodošel je tudi nov urbanistični program, ki omogoča domačinom graditev novih hiš in s tem preprečuje stagnacijo vasi in odseljevanje. Omeniti kaže tudi velik prispevek Lomljanov k narodnoosvobodilni borbi. Pod pokroviteljstvom Tržiške tovarne kos in srpov oziroma njenega direktorja Andreja Peharea, ki je Lomljanom spregovoril v imenu organizacije združenega dela občinskega odbora ZB NOV Tržu sledil sprejem novega gasilskega renskega vozila Skupaj z opremo veljal skoraj 8,f> milijona starih narjev. Denar za nakup so prispev občinski gasilski sklad, krajevna skupnost Lom, odbor za SLO. BPT, Tovarna kos in srpov ter vaščani. Sledila je gasilska parada in nagovori predsednika občinske gasilske KVeze Milana Valjavca in predsednika republiškega odbora kurirjev in vezistov -Jožeta Simšiča-Jerne ja. Najpiizadevnejšim gasilcem in posa-meznikoin ter organizacijam, ki in pomagajo Lomljanom. pa so delili spominske plakete. .J. Košu jek m je te- P' (li- so po- V Tržiču o razvoju Slovenije Delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti tržiške občinske skupščine so na zadnjih zasedanjih razpravljali tudi o osnutku dni/ Prek 400 dijakov in študentov Mladinski servis je bil v Kranju ustanovljen pred dobre pol leta V tem času je le upravičil svoj obstoj. Več kot 100 dijakom in študentom je preskrbel zaposlitev v kranjskih m drugih delovnih organi/.ac ijah Sedaj je servis dal pobudo, da bi svoje poslovanje razširil tudi v druge gorenjske občine. V Skolji Loki so njegovo pobudo prtdprli m SO /e pripravili prostor za podružnico. -Ib benega plana SR Slovenije od leta 1976 do leta 1980. Slovenska skupščina je o osnutku dokumenta ra/. pravljala ta mesec in sklenila, da o njem spregovore tudi po občinah. Na /borovih sejah so tržiški delegati menili, da do gradiva ne kaže biti pasiven, saj je bilo planiranje Več lit šibka točka tržiškega gospodarstva. predložen dokument pa omogoča da se v razpravo vključijo vse organizacije združenega dela. skupnosti in posamezniki. Prav to je bilo, pri preteklem planiranju pomanjkljivost . Vsaka organizacija združenega dela mora v osnutku najti sebe, so dejali na skupščini in se dogovorili, da se bo v razprave še posebno intenzivno vključila tudi občinska skupščina. -jk Jesenice iNa zadnji seji občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Jesenice so govorili o stabilizaciji gospodarstva in o nekaterih drugih vprašanjih. Dogovorili so se, da bodo na eni prihodnjih sej sprejeli stališča in konkretne zadolžitve o stabilizaciji gospodarstva, govorili o gospodarjenju v treh delovnih organizacijah ter sklenili, da se morajo vse osnovne organizacije sindikata aktivno vključiti v akcijo za čimcenejšo nabavo ozimnice ter pomagati delavcem z manjšimi osebnimi dohodki in socialno šibkim. D. S. Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah so govorili o gospodarjenju v občini v prvem polletju, o ozimnici ter o seminarjih, ki jih bodo pripravili v sodelovanju z jeseniško delavsko univerzo. Sklenili so, da bodo o gospodarjenju razpravljali vsi odbori občinskega sindikalnega sveta, člani posameznih občinskih odborov pa bodo obiskali delovne organizacije in se o problemih in težavah gospodarjenja pogovorili. Tudi v jesenskem času bodo organizirali seminarje za poverjenike in druge člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Seminarjev se bo udeležil0 okoli 300 sindikalnih delavcev. Na seji so se tudi dogovorili, da pripravu0 akcijo o nabavi ozimnice, občinski sindikalni svet pa bo prispeval za ozimnico upokojencem 10.000 dinarjev, socialno šibkim staršem učencev osnovnih so pa 20.000 dinarjev. D. S. Člani komisije za informiranje pri OK ZSMS so se po počitniškem predahu spet resneje spoprijeli z delom. Najprej so kadrovsko okrepili komisij0-sedaj pa se pripravljajo na izdajo drugega letošnjega informativnega bilten*-Ta številka bo še posebno pestra, saj bo med drugim vsebovala poročila o del OK ZSMS v poletnih mesecih, aktualne naloge do konca leta, več komentarjev z različnih področij delovanja mladih, objavljenih pa bo tudi več prispeV kov mladih dopisnikov. Informativni bilten bo predvidoma izšel 25. septembra. J- Kranj V petek popoldne je bila v Kranju štirinajsta seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o oceni prvih rezultatov stan1' lizacijskih prizadevanj v kranjski občini in o sklepih komiteja občinske konference zveze komunistov v zvezi z nadaljnjim razvojem delavske univerze Tomo Brejc Kranj. Na dnevnem redu je bilo tudi sklepanje o predlogu uskladitve osebnih dohodkov zaposlenih z dohodki v ostalih občinskih komitejin zveze komunistov. Včeraj popoldne je bila skupna seja delegatov za področje gospodarstva in zbora občin republiške skupščine. Razpravljali so o gradivu za 20. sej« zbora združenega dela in zbora občin slovenske skupščine ter določi" delegate. Jutri popoldne bo v Kranju osma seja medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko. Razpravljali bodo o politični oceni družbene akcije za gospodarsko stabilizacijo in sprejeli ugotovitve, sklepe in stališča. Na dnevnem redu so še obravnava in potrditev okvirnega programa dela medobčinskega sveta ZK, obravnava in potrditev poslovnika medobčinskega sveta in murnih m,J..I,/.:- I---------- - Predsednik gasilskega društva Lom Jože Meglic sprejema od predsednika občinske gasilske zveze Tržič Milana Valjavca ključe novega terenskega gasilskega vozila — Foto: F. Perdan li , . . ...... pvniuvHina meuoocmsKega nvck kadrovske spremembe v medobčinskem svetu ter v komisijah. A. Z- Radovljica Pri občinski k on fer enci socialistične zveze se bo v četrtek sestal na P^j seji koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva. Obravnaval pravila hokejsko-drsalnega kluba Bled, filatelističnega društva Radovljic'3 j pravila družbenih organizacij in društev po krajevnih skupnostih v radovlj • občini. . V petek dopoldne bo v Radovljici tretja seja predsedstva (,r>^*L«; konference socialistične zveze. Razpravljali bodo o sklepih ustanovne * ^ občinske konference socialistične zveze, ocenili družbenopolitične aktivfl . pri izvajanju nalog stabilizacije v radovljiški občini in imenovali iniciat' odbor za informiranje v delegatskem sistemu. Na dnevnem redu je še ohr nava dopisa izvršnega sveta občinske skupščine Radovljica o sprejema J družbenih dogovorov in predlog za dopolnitev članov izvršnega sveta o" ske skupščine. A- Z- Tržič V Tržiču je bil v četrtek izredni plenum inženirjev in tehnikov teks'ti industrije Slovenije. Na plenumu so ostro opozorili na težave, ki so JinAPu. vzročili tekstilni industriji zadnji ukrepi ZIS in vezava uvoza na izvoz. A . mulacija pada in rentabilnost je ogrožena. Pet slovenskih tekstilnih p°dJ Jj že posluje z izgubo, do konca leta pa se jim utegnejo pridružiti še tri. Inžefli J in tehniki tekstilne industrije so kritizirali često administrativne in Pr ,{j samoupravne posege pri uvozu reprodukcijskega materiala. Pogosto ni n L celo uvoznih soglasij za surovine, rezervne dele in stroje, ki jih pri nas sp ni, ali pa soglasja dovoljujejo uvoz manjših količin, kar tudi škodi Pr(!lZ*e\\ nji. Takšnih posledic pa ukrepi pri zunanjetrgovinski menjavi ne bi srn . povzročati. Inženirji in tehniki bodo s težavnim položajem in sklepi sezna ZIS in druge pristojne organe. Zbori tržiške občinske skupščine so na ločenih sejah v sredo in ^et/^j! potrdili družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih "0v,jey kov in drugih osebnih prejemkov voljenih ali imenovanih funkciona ) v pravosodju. Razveljavili so tudi odlok o družbeni pomoči v občini lr ^ V občini je že začela delovati skupnost socialnega skrbstva, ki je sPrt^0 v. statut in pravilnik o materialni pomoči posameznim kategorijam ° 0c'\ Statut in pravilnik sta začela veljati 1. julija in zato odlok 6 družbeni pom nima več veljave. "J Veličastno slavje v Dražgošah je za nami ■ okvire Vsi udeleženci te velike in svečane manifestacije, ki je presegla ^jgo jli gorenjske prireditve po kvaliteti programa in množičnosti, se bomo se Vj, spominjali dneva, ki smo ga preživeli v tej lepi vasici. Manifestacijo so notili s svojo udeležbo tudi nekateri najvišji predstavniki našega ( Jsed-političnega življenja; predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher,, P cjje nik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj, člana sveta »e adnega Lidija Sentjurc in Miha Marinko, komandant ljubljanskega J!r™ gtat>a področja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, komandant repu^>lisKe8 n^ni za SLO generalpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, pripadniki y° pod' enot Prešernove brigade, Škofjeloškega odreda, Gorenjskega vojne g ter ročja. Udarnega bataljona XXXI. divizije in Cankarjevega hatalj« .^afje predstavniki JLA iz Kranja in Škofje Loke, ki nosijo ime udarne^ ^ov France Prešeren in ki ohranjajo tradicijo narodnoosvobodilne borne ^{gad* 1941 — 194.r>. S te proslave je krenila na pot slovenska mladinska Avnoja. 4 0<\b°r& Posebno veličasten pečal dnevu je dal predsednik republiškega t^ke ZZB NOV Janko Rudolf s svojim govorom. Opisal je veličino (iraž|J?°^,s|avija leta 1941 in njeno pomembnost za Gorenjsko, Slovenijo, za vso J""-gjjjju*' Odbor za organizacijo in izvedbo proslave v Dražgošah je na svojem nem sestanku dne 10. septembra sklenil, da se javno zahvali pr"S jave — vsem, ki so pripravljali in sodelovali v pripravah te veličastne v Dražgošah, — vsem odborom domicilnih enot, ki so se vključili v priprave, — pripadnikom JLA in njihovim starešinam, — pripadnikom teritorialne obrambe ter njihovim starešinam. na pr° — pripadnikom ljudske milice ter ostalim organom za varn°* li- tO slavi, rji4p — političnim organizacijam in valčanom Dražgoš. ki so veliko da je prireditev uspela m ostala v najlepšem spominu vsem udeležen ^ ki — skupščini občine Školja Loka ter političnim organi/'"'J nosile glav no breme v pripravah in izvedbi, i treUllt ,j — ter vsem, ki so s srcem prišli v prelepo vasico obudil nekaj il(je]e?-eIlC herojska Zgodovina našega naroda, krvavih trenutkov, ki jih nosij bit ke globoko V sebi, mlajši pa morejo njihovo veličino le slutiti. Hvala vsem ,. . i -,dbor zapripr«?«alnioa J. Urbane Ocena in dogovor o skupni porabi Danes teden (16. septembra) se je v Kranju sestal koordinacijski odbor za spremljanje skupne porabe in razpravljal o polletni oceni izvajanja družbenega dogovora o skupni porabi za letos in o okvirih za dogovarjanje za prihodnje leto. Ugotovili so, da se skupna poraba v občini sicer giblje v dogovorjenih okvirih in da bo dohodek samoupravnih interesnih skupnosti ob koncu leta takšen kot je bil predviden, vendar imajo samoupravne interesne skupnosti precej težav. Domala vsem interesnim skupnostim namreč primanjkuje denarja, saj letos vse dobivajo manjši del od osebnega dohodka zaposlenih kot lani. Tako je temeljna izobraževalna skupnost morala opustiti že nekatere utečene delovne oblike kot so reševanje socialnih problemov med učenci, testiranje šolskih novincev, zmanjšati strokovno in družbenopolitično izobraževanje prosvetnih delavcev, šolo v naravi, šolske ekskurzije, šolo plavanja in opustiti vse nove naložbe oziroma oblike. Na pomoč pa so jim priskočile pri dejavnosti vrtcev, oskrbi otrok v vzgojnih domovih in vzgojni posvetovalnici skupnost otroškega varstva, zdravstvena skupnost in skupnost socialnega skrbstva. Te skupnosti so iz svojih sredstev dale skoraj 5 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja denarja je morala kulturna skupnost opustiti akcijo za obnovo Prešernovega gledališča in kulturnega doma v Stražišču. Obnovo knjižnice v delavskem domu v Kranju pa bredlagali enotno urejevanje tega vprašanja na dolenjskem, da se med imsamcznimi občinami ne bi predolgo pojavljale razlike -jk Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj vabi k sodelovanju več mlajših moških delavcev za priučitev v grafični stroki Prijave oddajte v tajništvu podjetja Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše njadeja 1 do vključno 1. septembra 1975. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva.45 Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. tehničnega vodje 2. administratorke Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati: pod L: gradbeni tehnik s pooblastilom in zaželeno 5-letno prakso, pod 2.: končana 2-letna administrativna šola in znanje strojepisja. Pismene prijave in dokumentacijo o strokovnosti pošljite odboru za medsebojna delovna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Akcijski program ZSMS Na četrti seji predsedstva občinske konference ZSMS Radovljica so obravnavali in potrdili pravila o delovanju medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko in izvolili v predsedstvo članico osnovne organizacije ZSMS Vezenine Bled Ksenijo Cop. Sprejeli so tudi akcijski program dejavnosti občinske konference za obdobje september— december 1975. V akcijski program so zapisali, da se morajo tudi mladi vključiti v družbenopolitično akcijo za stabilizacijo v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Med pomembnejšimi nalogami pa so še organiziranje osnovnih organizacij ZSMS v OZD, TOZD, krajevnih skupnostih in šolah ter uresničevanje statuta. Vse organizacije pa morajo do srede oktobra pripraviti delovne programe. . Posebno skrb bodo posvetili v prihodnjem jesenskem obdobju družbeni samozaščiti in pripravam na Več pozornosti družbenim organizacij am Občinska konferenca ZSMS Kranj je uspela povezati vso mladino. Kljub temu pa ugotavljajo, da imajo še premalo stika z družbenimi organizacijami in društvi. Zato so sklenili, da bodo tabornikom, občinski zvezi za telesno kulturo, športnim organizacijam, planincem, glasbeni mladini, gasilcem in drugim mladinskim organizacijam in društvom posvetili več pozornosti. Predvsem bodo poskrbeli za večje sodelovanje med posameznimi organizacijami in za boljše stike z občinsko konferenco. -lb Varčevanje v zdravstvu Na zadnji seji izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti Jesenice so se pogovarjali o programu varčevanja v jeseniških zdravstvenih ustanovah in ugotovili, da imajo vsi zdravstveni domovi in zavodi ter bolnica že pripravljene programe varčevanja, v nekaterih beležijo že prve spodbudne rezultate. Varčevalne programe so sprejeli prek samoupravnih organov, v njih pa poudarjajo predvsem smotrno porabo zdravil ter omejevanje bolniške odsotnosti ter nasploh varčevanje na vseh področjih. Precej časa so govorili o porastu bolniške odsotnosti ter klimatskega zdravljenja. Domenili so se, da bodo pripravili analko o odsotnosti in bolniškem staležu ter o klimatskem zdravljenju in tako na konkretnih peniat kih ugotavljali, vzroke precejšnjih problemov, ki jih povzroča prevelik odstotek bolniškega staleža. Na seji so se menili tudi o finančnih sredstvih regijske in občinske zdravstvene skupnosti, razpravljali o samoupravnem »porazumu o ustanovitvi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti ter o nekaterih investicijah. D. S. splošno ljudsko obrambo. Pripravili bodo več pohodov, vaj in drugih akcij. Pri predsedstvu občinske konference pa bodo ustanovili tudi center za informativno propagandno dejavnost in poskrbeli za tovrstno dejavnost v osnovnih organizacijah na terenu. Skupaj z delavsko univerzo bodo izdelali program idejnopolitičnega usposabljanja mladih. Tako bodo pripravili več seminarjev, predavanj in tečajev za mlade. Posebno poglavje v akcijskem programu je kulturna dejavnost mladih. V vseh krajih in delovnih kolektivih bodo mladi do srede prihodnjega meseca pripravili program proslav, žalnih svečanosti ob dnevu mrtvih in drugih prireditev, v katerih bodo sodelovali mladi. Načrtujejo . tudi ustanovitev osnovne organizacije glasbene mladine, ki jo bo vodil pevovodja in glasbeni učitelj Jože Humerca iz Lesc. V organizaciji se bodo združevali mladi glasbeniki iz glasbene šole, ansamblovjn zborov iz radovljiške občine. Menijo, da bodo z ustanovitvijo te osnovne organizacije popestrili glasbeno in vokalno kulturo med mladino in pridobili nove kadre za tovrstno dejavnost v mladinskih klubih in organizacijah. JR Največ sporov zaradi stanovanj Pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju že nekaj let deluje pravna posvetovalnica. Pomaga pri reševanju sporov v organizacijah združenega dela. Lani je največ delavcev iskalo pomoč pri sporih zaradi stanovanj oziroma pridobitve stanovanjske pravice, zaradi delitve osebnega dohodka, razporejanja oziroma premestitev na drugo delovno mesto in pri sporih zaradi disciplinskih prekrškov. -lb Mladi železarji pred volilno konferenco Med mladimi delavci v jeseniški Železarni te dni potekajo temeljite priprave na volilno konferenco TK ZSMS, ki bo konec oktobra. Poleg izvolitve novega vodstva bodo mladi železarji na konferenci sprejeli tudi novo obliko organiziranosti zveze socialistične mladine v tem kolektivu. Novi najvišji organ bo namesto dosedanje tovarniške konference koordinacijski svet, ki bo štel 55 članov. Svet bodo |)oleg predsedst va, ki bo štel 15 članov, sestavljali delegati osnovnih organizacij ZSMS iz posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Sedanje vodstvo TK ZSMS je že pripravilo pravila koordinacijskega sveta, o katerih bo sedaj tekla javna razprava v posameznih osnovnih organizacijah. Na javnih razpravah, ki bodo potekale do 15. oktobra, pa bodo mladi železarji razpravljali tudi o poslovniku dela osnovnih organizacij ZSMS v Železarni. J. R. »Za specializacijo proizvodnje smo se odločili že skoraj pred desetimi leti,« pripoveduje vodja splošnih služb Ludvik Geister. »Trg je bil zasičen s tekstilnimi blagi, ki jih zahtevajo potrošniki in oblačilna industrija. Primanjkovalo pa je dekorativnih blag in različnih tkanin za industrijo posteljnih vložkov, vzmetnic in oblazinjenega pohištva. Prav v to smer pa se je usmerila naša tovarna. Proizvodnega programa ni bilo treba uvajati na novo, ker smo te vrste tkanine že izdelovali, vendar v manjšem obsegu. Hkrati s specializacijo pa smo začeli proizvodnjo tudi modernizirati, avtomatizirati in uvajati novo organizacijo dela. Kupili smo sodobne stroje in jih razvrstili v nekakšne tekoče trakove, ki so nam omogočili tudi povsem novo organizacijo dela. Vse proizvodne faze od predenja preje do končnega izdelka — tkani- Konec meseca otvoritev telovadnic Pred skladiščenjem tkanine temeljito prelikajo Nočno delo postaja preteklost V kranjski tovarni IBI so v zadnjih petih letih največ vlagali v modernizacijo proizvodnje in boljšo organizacijo dela. Popolnoma so se specializirali za izdelovanje žakardnih in lahkih dekorativnih blag. ne, so v naši tovarni en sam tehnološki proces. Brez vmesnih skladišč, brez pakiranja polizdelkov, prevozov in zapisovanja.« »Koliko je vse to veljalo?« »V letih od 1971 do letos smo v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter organizacijo dela vložili 91,283.000 dinarjev.« »Kakšni pa so rezultati? Za koliko se je povečala produktivnost?« »Od leta 1971 se je storilnost dela v predilnici povečala za 108 odstotkov, v tkalnici pa za 31 odstotkov. Ob tem pa se je število zaposlenih znižalo od 750 na 560. Vse to je omogočilo, da smo začeli postopoma opuščati delo v nočni izmeni. Akcija teče že skoraj štiri leta in vsako leto je približno 20 odstotkov manj delovnih mest, na katerih tečejo stroji vse tri izmene. Letos oziroma še ta mesec pa bomo nočno delo popolnoma opustili. Delavski svet je sicer sklenil, da s tretjo izmeno prenehamo že poleti, a so nam »ponagajali« novi devizni predpisi. Nekaterih novih strojev namreč nismo mogli pravočasno uvoziti. Obseg proizvodnje pa se z novo organizacijo dela ne bo zmanjšal.« »Kaj pa poslovni uspeh?« »Za letos pričakujemo 240,570.000 dinarjev prometa ali po vrednosti za 47 odstotkov več kot lani. Celoten dohodek naj bi se povečal za 44 odstotkov in naj bi znašal 169,560.000 dinarjev. Tudi ostanek dohodka predvidevamo za 44 odstotkov večji, in sicer smo ga v načrtu za letos predvideli v višini 20,529.000 dinarjev. Osebni dohodki pa se bodo letos v primerjavi z lanskim letom dvignili le za 15 odstotkov. Kljub temu poprečni osebni dohodek letos znaša približno 3500 dinarjev.« »Koliko pa izvažate?« »Ze tedaj, ko smo se odločali za specializacijo proizvodnje, smo vedeli, da vsega proizvodnega programa ne bomo mogli prodati na domačem trgu. Letos bomo prodali v tujini — zahodni Evropi, Vzhodni Nemčiji in na tako imenovanih tržiščih — kar 38 odstotkov naših izdelkov. Zanje bomo iztržili 1,614.000 dolarjev. Uvažamo pa samo bombaž. Leta 1971 smo na primer uvozili še 78 odstotkov surovin, letos pa jih bomo komaj 20 odstotkov, druge pa kupimo od domačih proizvajalcev.« IBI je srednjevelika delovna organizacija, kljub temu pa nima temeljnih organizacij. Takšno odločitev so delavci sprejeli zato, ker vsa proizvodnja predstavlja enoten tehnološki proces, predstavlja celoto, ki so jo z novo organizacijo dela več let gradili. Ker pa tako velika organizacija oddaljuje upravljanje od delavca in neposrednega proiz- Torek, 23. septembra 1975 vajalca in mu onemogoča neposredno samoupravljanje in razpolaganje z dohodkom, ki ga ustvarja, so se v skladu z ustavo organizirali po delovnih oziroma kot jih imenujejo po samoupravnih skupinah. V njih je največ 30 ljudi ali delavci iz ene delavnice. Danes je IBI moderna tovarna. Pred leti pa je bilo seveda drugače. Vročina, ropot, prah. Kot v vseh tekstilnih tovarnah. »Zlasti v začetku je bilo težko,« se spominja Francka Pavlinova iz Pivke pri Kranju, ki v IBI dela že več kot 27 let. »Stroji so bili stari, niti so se trgale in hudo visoke norme smo imeli. Trinajst let sem delala tudi na nočno izmeno. Zame, ki nimam družine, še ni bilo tako hudo, matere pa so bile vedno nenaspane.« Francka Pavlinova dela v tkalnici. Upravlja kar 14 strojev. »Stroji so skoraj popolnoma avtomatski, zato je treba paziti le na niti,-da v redu tečejo in da so votki vedno polni. Kljub temu pa ne počivamo. Imamo normo. Po navadi jo v tkalnici presegamo za dobrih 10 odstotkov in smo zato z osebnimi dohodki zadovoljne. Sedaj, ko delamo le na dve izmeni, smo dobile še poseben dodatek oziroma povišek na plačo, da kuverta ob mesecu ni tanjša, ker v njej ni dodatka na nočno delo.« Korent Jožica je doma v Kranju. V IBI dela že 16 let, vse od svojega petnajstega leta dalje. Tudi ona je več kot deset let hodila na »nočni šiht«. »Pri prvem otroku oziroma prvi nosečnosti sem delala tudi ponoči, dokler nisem šla na porodniški dopust. To je bilo pred 8 leti. Bala sem se, da bi prišla na slabše delovno mesto, da bi manj zaslužila in da bi ,mašine izgubila'.« Pri drugem otroku, tri leta mu je, pa sem že lahko uveljavila pravico do dela v dveh izmenah. Sedaj pa je nočna izmena odpravljena in že delam le dopoldne in popoldne.« »Imate varstvo otrok urejeno?« »Z možem, ki dela v Savi in tudi dela na tri izmene, sva se vsa leta menjala. Saj se tudi sedaj, vendar imava vsake tri tedne delo v isti izmeni in takrat imam težave z varstvom.« »Bi mogoče zato še delali ponoči?« »Ne, to pa nikdar več. Je že bolje tako. Vse še boljše počutimo in lahko tudi več naredimo. Raje bi videla, da bi mož začel delati na eno ali dve izmeni. Tako bi se življenje lahko lepše uredilo.« Ko so pred desetimi leti začeli uvajati novo organizacijo dela in proizvodnje, je bilo le nekaj delavcev s srednješolsko oziroma višjo izobrazbo in le malo kvalificiranih in visoko kvalificiranih. Danes je slika popolnoma drugačna. Brez kvalifikacije je komaj 8 odstotkov zaposlenih, kvalifikacijo si je pridobilo 60 odstotkov delavcev in srednješolsko izobrazbo ima 11 odstotkov članov kolektiva. Če to povemo v številkah, je 330 delavcev kvalificiranih, 62 jih ima srednjo šolo, 6 višjo in 4 visoko. Izredno pa še vedno študira 52 delavcev, 10 pa imajo štipendistov na višjih in visokih šolah. Se en pomemben uspeh so dosegli v teh letih. Skupno 306 delavcem so pomagali rešiti stanovanjski problem ali več kot polovici zaposlenih. Pomagali so s posojili za gradnjo hiš, posojili za nakup stanovanj oziroma je stanovanja kupilo podjetje za svoje člane. Trenutno je v tovarni 14 prosilcev za stanovanjsko posojilo oziroma stanovanje. Prošnje so že ugodno rešili 11 prosilcem. Povedali so, da bi imeli rešene vse stanovanjske probleme, če gradbena podjetja ne bi kasnila z gradnjo. Tudi vnaprej upajo, da bodo lahko stanovanjska vprašanja reševali sproti.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Asfalt do Zgornje Štefanje gore Pred nekaj dnevi so v krajevni skupnosti Grad končali z modernizacijami še nekaterih vaških cest in potov, in to v vasi Grad in Dvorje ter na Štefanji gori. Od spddnje postaje krvavške žičnice do Beča oz. odcepa za Spodnjo Štefanjo goro so asfalt položili Že lansko leto, letos pa so cesto razširili in asfaltirali vse do Zgornje Štefanje gore v dolžini sedemsto metrov. Asfaltirali so tudi vaško središče in je tako ta hribovska vas, kot ena izmed prvih, dobila sodobno cestno povezavo z ostalim svetom. Sedaj se vaščani prizadevajo obnoviti še stara vodna korita, uredili pa bodo tudi park in zelenice. Omenimo naj, da so vaščani vseh treh vasi prispevali kar po 60 odstotkov potrebnih sredstev, ostalo je dala krajevna skupnost Grad, nekaj sredstev pa so dobili tudi na natečaju za posebna sredstva krajevnim skupnostim od občine Kranj. -an Po programu gradnje vzgojnovar-stvenih in izobraževalnih objektov v radovljiški občini (sprejetega decembra lani) bodo do leta 1980 v občini zgradili več vzgojno varstvenih ustanov, dogradili telovadnice, zgradili novo osnovno šolo v Begunjah in posebno osnovno šolo v Radovljici. Doslej so na podlagi programa, ki ga po sporazumu financirajo zaposleni v združenem delu z 2-odstotnim prispevkom od dohodka od osebnega dohodka, v začetku avgusta letos, za občinski praznik že odprli vrtec v Radovljici za 200 predšolskih otrok. Konec tega meseca pa bodo zgrajene tudi telovadnice pri vseh osnovnih šolah v občini. Svečana otvoritev teh objektov je predvidena 29. septembra. Ob 9. uri bodo najprej odprli telovadnico v Radovljici, uro kasneje v Lescah, ob 11. uri na Bledu in ob 13. uri v Bohinjski Bistrici. Po še nepopolnih podatkih bodo ti objekti veljali nekaj nad 10 milijonov novih dinarjev, od tega pa bo samo oprema, ki jo je izdelala tovarna športnega orodja Elan Begunje, veljala okrog 1,5 milijona dinarjev. Z izgradnjo telovadnic bo v radovljiški občini tako končano sedemletno obdobje gradnje matičnih šol. Naslednji objekt, ki je začrtan po programu in bo zgrajen še letos, je osnovna šola v Begunjah, v katen bo pouk na nižji stopnji. Šola bo imela poleg učilnic tudi dve igralnici za varstvo predšolskih otrok in telovadnico. Slednjo bo brezplačno opremila tovarna Elan iz Begunj. Gradnja te šole bo veljala okrog 10 milijonov dinarjev. Koordinacijski odbor za uresničitev programa pa razen tega že pripravlja lokacijska in gradbena dovoljenja za vrtec v Kropi. Računajo, da bodo z deli začeli že to jesen in najbrž se bodo s predstavniki krajevnega življenja dogovorili za montažni vrtec. Za gradnjo drugih objektov pa bo koordinacijski odbor izdelal podroben program. Kaže pa, da bo že prihodnje leto na vrsti gradnja vrtca na Bledu in kasneje postopoma gradnja drugih vrtcev v raznih krajih v občini. Razen tega pa so pn telovadnicah v Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Radovljici predvideni tudi plavalni bazeni. Le-te bi sicer ponekod lahko zgradili že prej, vendar so se dogovorili, da je najprej treba zgraditi osnovno šolo v Begunjah in rešiti še nekatere kritične probleme iz sprejetega srednjeročnega programa vzgoje, varstva m izobraževanja. Kdaj bo prišla na vrsto gradnja posebne osnovne šole v Radovljici, ta hip še ni moč točno napovedati. A. Zalar Stanovanjski krediti iz združenih sredstev Zbor samoupravne enote za graditev stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti Radovljica, ki upravlja združena sredstva za kreditiranje, ki jih organizacije združenega dela v radovljiški občini združujejo za stanovanjsko gradnjo, je na zadnji seji razpravljal o dodelitvi posojil za stanovanjsko gradnjo. Po preučitvi vlog in predlogov, ki jih je pripravila posebna komisija, je zbor odobril posojila šestim organizacijam združenega dela v občini in 59 Tudi do Vasce asfalt Vasca pri Cerkljah ima samo 17 gospodinjstev in zanje lahko zapišemo, da so vaščani složni, kadar gre za skupne interese in za napredek vasi. To so že večkrat dokazali, zlasti pa v zadnjih letih pri gradnji vaškega vodnega bazena, pri urejanju struge potoka Sušica, urejanju kanalizacije, cest in drugem. Več let nazaj pa so se tudi zavzemali, da bi do vasi modernizirali cesto. To se jim je v teh dneh tudi uresničilo, saj so s pomočjo krajevne skupnosti Cerklje, velikim samoprispevkom in s prostovoljnim delom dobili sodobno cestno povezavo z ostalim svetom. Cesta je pomembna tudi zato, ker bo skozi vas vodila bodoča cestna povezava z letališča Brniki v Cerklje in ostale kraje, predvsem bo pomembna tudi za vse okoliške kraje in razvoj turizma na Krvavcu.-an zasebnim prosilcem v višini 7,540.000 dinarjev. Tovarni Plamen v Kropi je zbor odobril 1,5 milijona dinarjev posojila za gradnjo stanovanjskega bloka na Stočju. Po milijon dinarjev sta d°" bila Tovarna verig Lesce za gradnjo stanovanjskih blokov in tovarna Sukno Zapuže za gradnjo šesterc-kov. Psihiatrični bolnici iz Begunj so odobrili 700.000 dinarjev posojila in PTT Kranj - TOZD Radovljica 200.000 dinarjev za nakup- stanovanj. Komunalnemu gradbenefliu podjetju Grad Bled pa je zbor oAvega gledališča s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini šentflorjanski aPrl letošnjo gledališko sezono. L. M. — Foto: F. Perdan Predlog za revitalizacijo starega Tržiča razstavljen V paviljonu NOB v Tržiču si rek zavoda za spomeniško var-sku° sa- ^ranJu Je tržiška občinska tekfSCina P°verila oddelku za arhi-arh't"? ^tfanske fakultete za ziio uUro' gradbeništvo in geode-revif2?■ tev.n? nalogo izdelati načrt strip3 .c'Je starega tržiškega me-uvrsn ^edra- fakulteta je nalogo razi\ l V SVoJ redni študijski in lotiln !!Xa!ni Pro8ram in de,a se J'e tekti stud«nt»v IV. letnika arhi-irjg g^P(!d vodstvom docenta, dipl razst •dr' Petra Fistra- Ze ,ani s<) s fc»*V Prve sadove svojega dela, enmi so prikazali, kako naj kat SW0 nlT.'0, tržisko mestno jedro zaživi v nov» funkciji. ra^eJ-0s nam s svojimi študijskimi in D JJk°valnimi dosežki razgrinjajo Xrej.l0R načrta revitalizacije starega lik ' ki naJ ohrani prostorske in hoj-Vne kvalitete, obenem pa iz-tl»Su materialne pogoje za potrebe *»sih dni. Ta načrt obsega 19 študij izhodišč in predlogov ter vrsto arhitektonskih, prostorskih in drugih študij. Delo je bilo dokaj zahtevno, saj je metodologija projektiranja revitalizacijskih načrtov pri nas skoraj povsem neznana. Da so prizadevanja na pravi poti, se je pokazalo v juliju 1975 v Rimu, kjer je bil mednarodni simpozij, ki ga je organizirala Fullbrightova ustanova in kjer so nekatere metode, ki so bile prvič uporabljene prav v Tržiču, sprejeli v splošno metodologijo. Razstava, ki bo odprta od 19. septembra do 6. oktobra, je zanimiva tako za strokovnjake kot za vse občane, saj prikazuje v slovenskem merilu edinstven predlog. Je pa staro tržiško mestno jedro zaščiteno kot kulturni spomenik najvišje kategorije in če ga hočemo ohraniti, mu je vsekakor treba dati neko novo funkcijo. S. R. ^ jeVi1' da je treba sedeti na vročem soncu, če pa je klepet v senci, od ljVt ■ eP Pogled na morje, še prijetnejši. Počitnice, posebno še če so prve K */i f,('oa uživati zmerno, da bo učinek kar na/bolj trajen m spomin - Foto: L. M. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite traktorje TOMO VINKOVIC - PASQUALI 15 in 18 KM s priključki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila 9- Pod enakimi jpogoji kreditiramo vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter. Propagandni tabor na Planini govoru je posebej poudaril pomen vzgoje v družbenih organizacijah, med katere sodi tudi taborniška. Pohvalil je tudi njihov program dela, ki je tako sestavljen, da obuja vrednote narodnoosvobodilne borbe in vsebuje tudi veliko prvin splošnega ljudskega odpora. Kot gostje odreda Stražnih ognjev in čete Globoka soteska, ki deluje na šoli Stane Žagar, so se propagandnega tabora udeležili tudi taborniki odreda Gorski grebeni iz Naklega, odreda Albina Drolca iz Save in taborniki Kokrškega odreda iz Prešernove šole v Kranju. V soboto so se starejši taborniki in tabornice pomerili v lokostrelstvu in signalizaciji in odšli na orientacijski pohod. Medvedki in čebelice so prav tako odšli na orientacijski pohod, le da je bila njihova pot krajša, tekmovali pa so v kurjenju ognjev, lokostrelstvu in taborniškem mnogoboju. Zvečer so pripravili program ob tabornem ognju. Nedelja je bila posvečena šaljivemu programu. Dopoldne so starejši taborniki pripravili in prikazali razne skeče iz partizanskega življenja in življenja v taboru, mlajši pa so se poskusili v raznih šaljivih igrah kot so skakanje v vrečah, nošenja krompirja na žlici in drugo. Nekaj po 12. uri so program svečano sklenili, pogasili partizanski ogenj sredi tabora in se za eno leto poslovili. L. B. Stojan Trošt V soboto in v nedeljo je bilo na Planini pred šolo Staneta Žagarja pravo taborniško naselje. Zveza tabornikov občine Kranj in odred Stražnih ognjev sta pripravila propagandni tabor. Kot je v pozdravnem govoru dejal starešina odreda Stojan Trošt, so z njim želeli mladim tovarišem, staršem in drugim občanom Kranja prikazati svojo dejavnost, hkrati pa .svečano začeti novo delovno sezono. V soboto zjutraj so začeli s pesmijo in pozdravom zastavi, ki so jo potegnili na jambor sredi tabora. O namenu tabora je spregovoril starešina odreda Stražnih ognjev Stojan Trošt. Zatem pa je tabornike pozdravil in jim zaželel veliko uspeha pri delu predsednik občinske konference SZDL in ravnatelj šole Stane Žagar Slavko Malgaj. V svojem V soboto in v nedeljo so taborniki odreda Stražnih ognjev postavili pred osnovno šolo Staneta Žagarja na Planini propagandni tabor z namenom, da obiskovalcem prikažejo dejavnost taborniške organizacije. Prve počitnice v življenju Ml* Toplo sonce, ki tudi septembra ne izgublja svoje moči, morje, ki je vsrkalo toliko sončne toplote, da jo še sedaj radodarno razdaja - take so jesenske počitnice. Že samo ob besedi počitnice se počutimo prijetno, če pa jih doživljamo celo prvič v življenju, in to celo ob morju, je to pač doživetje, ki se ga je splačalo doživeti pa četudi v jeseni življenja. Takšne počitnice prav sedaj doživljajo že četrto leto zapored ostareli občani kranjske občine v Gorenjskem letovišču v Novigradu. »Ko je Center za socialno delo občine Kranj pred štirimi leti prvič organiziral letovanje za starejše ljudi,« pripoveduje direktor Centra Franc Dolenc »še nismo vedeli, ali se bo ta oblika skrbi in pozornosti za starejše občane lahko nadaljevala. No, zdaj vsako leto planiramo tako letovanje, ki ima predvsem preventivni namen, saj poznamo klimatske učinke bivanja ob morju. Do sedaj smo uspeli organizirati letovanje za okoli 260 občanov: letos jih je največ, kar 79.« Trenutno poznajo takšno obliko skrbi za starejše med slovenskimi občinami le v kranjski. Medtem ko je za občane, ki prejemajo stalno denarno družbeno pomoč, letovanje brezplačno, p;i občani z lastnimi dohodki, kot je pokojnina in podobno, prispevajo del k stroškom bivanja. »Imamo pa tudi nekaj upokojencev,« pravi Štefan Ovse-nar, ki je skupaj s kolegico Minko Kovačevo prevzel skrb za bivanje te skupine, »ki pa svoje letovanje plačajo v celoti. Dosti je namreč ostarelih ljudi, ki si žele na morje in to tudi finančno zmorejo, nimajo pa nikogar, ki bi zanje vsaj malo poskrbel, jim pomagal pri urejanju vsakdanjih opravkov in seveda delal družbo. Ne razumem, da se v Kranju še nismo mogli zmeniti tudi za tako organizirana letovanja starejših ljudi, saj je poleg socialne službe še več humanitarnih in drugih organizacij, ki bi se brez dvoma tega tudi lahko lotile.« Skrb za zdravje letošnje skupine starejših občanov na letovanju je prevzela medicinska sestra Meri Prinčičeva. Res da sonce in morje lajšata neprijetnosti raznih bolezni, a je kljub temu treba bedeti nad sedemdesetletniki in osemdesetletni-ki. Prave čudeže v počutju pa povzročajo že sama sprememba okolja, doživetje počitnic, prijazno osebje in vesela družba, ki se ob večerih zbira, da bi se smejala in prepevala na terasi. O svojem počutju so sami pripovedovali takole. Alojzija Novak z Orehka: »Za letovanje me je predlagala socialna komisija krajevne skupnosti Orehek. Tu mi je zelo prijetno, še nikoli m; pravzaprav ni bilo tako lepo. Mir je. pa toplo, malo poklepetamo med seboj, posedimo ob morju, pa je dan mimo. Takle počitek mi bo zelo dobro del, upam da se bo to kaj poznalo tudi pozimi pri zdravju.« Žaplotnik Franc je doma iz Le-tenc: »Doma so mi rekli, da se bom po nekaj dneh naveličal in hote' domov. No, meni pa sploh ni do tega, saj so to moje prve počitnic« Delo doma na kmetiji bo že poča kalo. Rad bi šel še naslednje leto, Če bom zdrav seveda.« Frančiška Golob iz Stražišča: »Tretjič so me že povabili na takole letovanje. Kaj naj rečem? Tako lepo nam je tukaj, vse je dobro od hrane do počutja. Vsi nabiramo moči za zimo, ko se začno naše nadloge boli kazati in jih seveda pri 81. letih n? tako malo. Prej nisem v življenju nikoli imela počitnic, saj si jih pri 12 otrokih sploh ni bilo zamisliti.« Katarina in Jože Dolinar iz Šutne: »Malo naju skrbi, ali je doma vse v redu, drugače pa nama je lepo kot še nikdar. Mož je celo prvič pri 81 letih na morju. Tole bivanje na morju midva še posebej ceniva, saj sva v življenju doživela dosti hudega. No, zdaj pa spoznavava tudi te prijetnejše strani.« L. M. Univerza likvidira tudi vzdrževanje doma ne Mežakli in dom opusti, mora vrniti Železarni Jesenice znesek šest starih milijonov, znesek, ki ga je železarna vložila v izgradnjo doma.« KONZORCIJ SE UKINE Na naslednji seji konzorcija so se strinjali s tem, da se konzorcij ukine, ustanovi pa se nov odbor pri tajništvu Univerze, ki se bo ukvarjal z gospodarjenjem počitniškega doma na Mežakli ter opravljal nadzor nad upravljanjem doma. Dom naj bi sprejela v zakup počitniška skupnost Alpe-Adria v Ljubljani. Ko bi si — recimo — pravljična Trnuljčica izbrala dom na Mežakli (zaradi zares lepe lokacije!) za svoj stoletni sen, bi se prerokba bržkone ne uresničila. Princ bi prihajal z dolgoletno zakasnitvijo, kajti Trnuljčica bi že davna leta prej čisto nepravljič-no preminila: postala bi žrtev stenic, pajkov, podgan, miši ali pa bi si zaradi odprtih oken nakopala vnetja in prehlade. Če-vam ta prispodoba ni všeč, lahko rečemo tudi takole: dom na Mežakli počasi, a vztrajno propada. Okna so odprta, veter se lomi v polomljene polknice, notranjost — skozi katerokoli okno si le upaš pogledati! — je naravnost v srhljivem neredu. Prevrnjeni stoli, razmetani kozarci in posoda, rjuhe, umazane delovne halje. Okoli začuda še zaklenjenega doma počivajo steklenice, se na kupih nesnage spreletavajo muhe. Pa ni bilo ne vojne ne potresa in ne kavbojskega pretepa sredi jeseniške Mežakle. Bilo je le veliko vnemarnosti, zanikrnosti, da se obrzdam in ne naštevam naprej! Poglejmo, kje in kako ... V »ROKAH« ŽELEZARNE Domala vsi Jeseničani, železarji, še pomnijo dobra lepa leta doma na Mežakli, kamor so ob koncu tedna odhajali na oddih. Železarna je tudi vsa leta dom primerno vzdrževala, saj je tedaj nameravala planino na Mežakli spreminjati v rekreacijski center za delavce Železarne. Tedaj je bil dom — ki zaradi svoje velikosti in dostojanstvenosti ta naziv resnično zasluži — primerno opremljen in oskrbovan, vedno na voljo obiskovalcem. Pozabljeni dom na Mežakli sprejema v goste pajke, podgane in ostale živalice, ki ljubijo zapušče-nost in nesnago — Konzorcij, likvidacija konzorcija, zakupojemalec, spet zakupnik itd. itd. — Kaj je res čisto vseeno, če se dom na Mežakli zruši? Dom na Mežakli je zaradi malomarnosti in zanikrnosti svojega gospodarja v obupnem stanju. Niso pa vanj zahajali le delavci Železarne, tudi drugi so se radi podali na Mežaklo, saj s svojo nadmorsko višino nudi primerno okolje za počitek predvsem srčnim bolnikom. Zdravniki so le-take bolnike in tudi druge s kar najresnejšimi priporočili pošiljali na Mežaklo . .. In ne nsteadnje je prav Mežakla najbolj »partizanska« od vseh gora in hribov jeseniške doline, zato so nanjo vlekli tudi spomini nekdanjih borcev in kurirjev. V UPRAVI LJUBLJANSKE UNIVERZE Leta 1957 pa so ustanovili konzorcij počitniškega doma na Mežakli. Devet let kasneje se v Ljubljani sestane upravni in nadzorni odbor konzorcija počitniškega doma na Mežakli, ki med drugim sklene, da naj bi Univerza ostala lastnik obeh stavb na Mežakli, ki naj se razvija kot rekreacijski center. Železarna tedaj ni mogla sprejeti dom v upravo, ker se je sindikat Železarne na osnovi posebne ankete odločil, da se usmeri na Crni vrh. Predstavniki Železarne pa so tedaj predlagali, naj bi Mestni sindikalni svet — Počitniška skupnost Alpe-Adria, prevzel počitniški dom na Mežakli z zakupno dobo najmanj petih oziroma največ desetih let. Će pa bi prišlo do prodaje počitniškega doma: »v kolikor Z likvidacijo konzorcija pa je še vedno ostal v veljavi tisti člen pogodbe o ustanovitvi konzorcija iz leta 1957, ki določa, da ima jeseniška Železarna pravico do odškodnine v znesku 62.000 N dinarjev za vložene investicije pri počitniškem domu na Mežakli — »če bi bil počitniški dom odprodan ali kako drugače odtujen.« UNIVERZA DAJE V ZAKUP Leta 1967 je bila sklenjena pogodba med Univerzo Ljubljana in konzorcijem počitniškega doma na Mežakli na eni strani in počitniško skupnostjo pri Mestnem sindikalnem svetu Alpe-Adria na drugi strani. Konzorcij so na dan podpisa pogodbe sestavljali sindikalni odbor Univerze v Ljubljani, sindikat Železarne Jesenice, Društvo visokošolskih profesorjev v Ljubljani, Zveza študentov Jugoslavije, univerzitetni odbor v Ljubljani in zdravstveni sklad Univerze. Pogodba o zakupu počitniškega doma: »Zakupodajalec Univerza v Ljubljani daje počitniški dom na Mežakli z zmogljivostjo 65 ležišč z vsemi premičninami in nepremičninami v zakup Počitniški skupnosti Alpe-Adria... V najem za dobo petih let. . . Pogodba se nato podaljša za vsako naslednje leto, če katera od pogodbenih strank ne odpove . .. Zakupojemalec bo zakupodajalcu plačeval letno zakupnino v višini 2 dinarja od vsakega oskrbnega dne, in sicer v razdobju 100 sezonskih dni za 65 ležišč dnevno, kar znese skupaj 13.000 dinarjev, za zimsko sezono v času od 1. januarja do 15. marca po enaki ceni, vendar samo od dejansko zasedenega ležišča. .. Zakupnina se z večjimi cenami sorazmerno poviša. .. Zakupojemalec ne sme prevzete 'opreme in inventarja prenesti v drug počitniški dom niti začasno niti za stalno ... Lahko pa dom opremi na lastne stroške s svojo opremo in inventarjem, za kar pa ni upravičen zahtevati nobene odškodnine . . . No, ja, z dodatno opremo se Alpe-Adria ni trudila, kajti junija leta 1971 je ubrala drugo pot. NOV ZAKUPNIK Predstavniki Univerze, Alpe-Adria in zasebni zakupnik so sicer nekega junijskega dne na Mežakli ugotovili, da ni bilo pogojev za pri-četek »inventarnega popisa in primopredaje,« zato naj bi Alpe-Adria pripravila vse potrebno za izvedbo inventure in uredila takoj (predvidoma najkasneje vv treh dneh) prostore in v prostorih ves inventar, tako da bi bilo sploh mogoče napraviti inventuro skladno s pogodbo o zakupu. Zadeva je bila tedaj zelo nujna, saj bi moral dom čimprej obratovati. Nato je nekaj časa zasebni zakupnik »obratoval«, dokler doma ni zapustil. • • • Vidite, tako je bilo z domom » Mežakli, okoli in v katerem zda zaudarja, ki prenočuje vse mogoče gozdne in negozdne prebivalce, v katerem vse plesni in troh-ni. Družno z njim doživljata enako usodo še dva domova » Mežakli. Ne bo ravno tako dolgo, ko bo iz doma izginilo še vse tisto, ka je zdaj vsaj še za silo uporabno ko bo propadlo vse tisto, kar bi bilo lahko sproti, z manjšimi vla ganji lahko primerno vzdrževano. V srdu, ki ne premaguje le mene, se človek poleg drugega upravičeno sprašuje, kako more biti nekdo toliko vnemaren >n zanikrn, da — če že vse skupaj neodgovorno pošlje rakom žgat — svoje negospodarne >n malomarne lastnosti izkazuje tako očitno, tako vidno. Sicer pa je po eni strani tudi prav, da gospodar doma na žakli odpira vsa okna na stežaj. zaželeno bi bilo tudi, da odpfe vrata: se bo vsaj pozaba izris^.^ v nedvomno novi in večji & ' Ko drugič ugledam dom, ki nja svoj smrdljivi sen PoZ.a ll mu, pastorku, s kredo izp&et\ ime njegovega brezbrižnega g°" spodarja. Darinka Sedej KORZIKA — otok skrivnostne romantike in burne preteklosti Mrzlega februarskega jutra smo v organizaciji Viatorja odleteli z Brnika polni pričakovanj na največji francoski otok v Sredozemlju — Korziko. Tako kot vselej na takšnih izletih, ki jih zadnja leta vse pogosteje prirejajo naše potovalne agencije, smo bili zbrani z vseh koncev Slovenije. Sami neznanci. Pred mano sta si v udobnih naslanjačih DC-9 dala opravka z varnostnimi pasovi starejši kmečki par iz Žirovnice. Bolj izkušen oča je kar naprej dopovedoval trepetajoči mami, da naj za hudiča vendar ne »caga« kot kakšna kura, saj bomo vsi enkrat »tok al' tok konc vzel«. Pri tem jo je trdno privezal s pasom, da je reva komaj dihala. Ko je vse to opravil in kot bi baral privezano ženo »boh ve, a je še kešen Gorenc tle«, je iskajoč pogledoval okoli sebe. Tako sva se kot Gorenjca spoznala in ugotovila, da smo le trije v »celmo aroplanu«, da pa je to »glih prov za fest drušno«. Mati pa je tiho, vsa trda strmela predse, dokler je brhka stjuardesa z nasmeškom ni malo opogumila. Čeprav nas ima Gorenjce ves vesoljni slovenski rod za trde in »vohrne«, je oča iz Žirovnice kar hitro od nekod privlekel ploščato stekleničko in koj ponudil vsem okoli sebe »ta močnega«. »Kako pa to, da sta se podala na tako pot?«, sem ga vprašal, ko smo leteli visoko v temnem prostranstvu nad oblaki. »Oh, koga b' se furov z vlakom po cel Italiji, k' se pa vohko u an ur dol z aroplanom«. Povedal je, da se je odločil za potovanje, da bi videl nekaj sveta, saj sta z ženo celo življenje samo garala. Seveda sem mu pritrdil in mu pojasnil, da gremo v Francijo ne pa v Italijo, kot je mislil. To ga seveda ni nič motilo — Italija ali Francija, vseeno, samo da bo nekaj videl in da bo »fletno«, je dejal. Počasi se je tudi mama otresla strahu in vse bolj živahno začela prikimavati oču, ki se je kar razvnel po dobrem požirku žganja. Ko smo se začeli spuščati nad mogočnimi zasneženimi korziškimi vrhovi, je celo pokukala skozi okence. »Ježeš, koko bomo pa dol pršle, k* so pa tač hribe«, je zaskrbljeno vprašala. »Ti kr 1'po čedn potrpe. Ce bojo druh živ "K 1 , J% Torek, 23. septembra 1975 dol pršle, bova tud medva«, jo je pokroviteljsko tolažil oča in z zanimanjem opazoval bežeče vrhove in prepade pod nami, dokler se ni pokazala sinja morska gladina, lesketajoča se od prvih jutranjih sončnih žarkov. Ob osmih smo se spustili na letališče Ajaccio, ki ima pristajalno stezo speljano prav od obale proti komaj dva kilometra oddaljenim pobočjem hriba. Piloti morajo očitno zelo paziti, kajti najmanjša neprevidnost bi lahko pomenila tragedijo. Letalo bi ali pristalo na morju ali pa bi se zaletelo v hribe. Razen našega DC-9 ni bilo na letališču nobenega letala. Vse je bilo nekam prazno in zapuščeno tudi v letališki stavbi, kjer smo kar hitro opravili pri sicer strogih francoskih mejnih organih. Pred zgradbo so nas čakali trije udobni avtobusi in Viatorjevi vodniki. Oča in mama iz Žirovnice sta se vzpela v najbližje vozilo in mi rezervirala sedež spredaj, da smo imeli boljši razgled. Imel je srečno roko, kajti dobili smo tudi odličnega vodnika, mladega in šega-vega Zvoneta Levstika, ki nas je vso pot prijetno zabaval, hkrati pa tudi zelo podrobno seznanjal z zanimivostmi krajev, kjer smo potovali. Letališče je 4 km oddaljeno od glavnega mesta Korzike Ajaccia, vendar smo odšli najprej na ogled v notranjost otoka do skrajne točke na jugu, v mesto Bonifacio. Do te stare utrdbe smo imeli pred sabo »samo« 139 km vožnje. Za začetek nam je Zvone povedal nekaj spodobnih vicev, dokler ni ugotovil, da ima med svojimi potniki tudi Gorenjce. Potem je odprl vse svoje registre. Seveda smo bili Gorenjci glavna tema njegovih duhovitosti v splošno zadovoljstvo ostalih, ki so se režali, da ni bilo konca. Se oča iz Žirovnice se je nalezel smeha, nato pa pobaral Zvoneta, od kod je doma. Ko je zvedel, da je fant iz Ljubljane, ga je kar hitro vprašal, če pozna tistega Ljubljančana, ki ga je Ribničan spraševal o nebotičniku. Potem smo imeli Gorenjci in vsi ostali nekaj časa mir. Po ozki vijugasti cesti smo se vzpenjali med gozdnimi bregovi skozi slikovite tesni in po 40 km dospeli v Bastelico, priljubljeno letovišče, ki slovi po odličnem ovčjem siru. Nad njim se v strmini razgleduje naselje Dominicacci, rojstni kraj slovitega narodnega junaka iz 15. stoletja, Sampiera Corsa, ki je bil najhujši sovražnik Genove. Skozi kostanjeve gozdove in prek treh prelazov se cesta spusti v tipično korzij-sko vas Cauro, odkoder se odpira na zahod lep razgled proti zalivu Ajaccio. Enajst km od tod je najpomembnejše predzgodovinsko mesto Filitosa. Ta slovi po svojih kamnitih spomenikih in drugih ostankih predzgodovinske civilizacije, imenovane megalitska kultura. OSTANKI MEGALITSKE KULTURE Korzika je veljala za predzgodovinsko nepomembno deželo, dokler je ni leta 1954 podrobnejše preučil francoski znanstvenik Roger Gros-jean. Leta 1956 so znanstveniki naleteli na senzacionalna najdbišča pri Filitosi. To so beli kamni menhiri, ki so oblikovani v obliki človeškega obraza. Na glavi z resnim obrazom se razpoznajo pričeska, na trupu pa rebra in orožje. Ti kamniti spomeniki sodijo brez dvoma med najlepše in najbolj zanimive tovrstne najdbe, kar so jih odkrili doslej v Evropi. Z najnovejšimi odkritji so se razblinili dvomi o tem, da je menhir resnični simbol človeka. Ugotovili so, da so davna ljudstva v Filitosi mrtve seži-gala na grmadi in da so verjela, da je pokojni živel naprej v kamnu. V prvi polovici 2. stoletja pred našim štetjem so prišli na jugo- vzhodni del otoka nosilci nove kulture, ki so gradili okrogle stolpe, po katerih je to ljudstvo dobilo ime toreanerji. Tudi Filitoso so pozidali s stolpi, ki so še danes dobro ohranjeni. Naslednje naselje je znamenito in prijazno mestece Olmeto, ki se terasasto dviguje nad ozko dolino in cesto. V njem je živela glavna junakinja znanega romana Colomba Carabelli pisatelja Merimeja. Za kratek čas smo se ustavili, da smo lahko videli staro dvonadstropno stavbo, na kateri je tudi marmornata plošča, ki opozarja, da je bila v tej hiši rojena lepa Colomba. Nad mestecem so razvaline gradu Rocca, katerega gospodarji so se posebno izkazali v bojih za svobodo Korzike. Vsa okolica je polna gostih, skoraj neprehodnih gozdov, v katerih baje kar mrgoli divjih prašičev. Lov na te zveri je v tem kraju posebna zanimivost. Tudi mi smo ob cesti kar naprej srečevali lovce, ki so s puško pripravljeno na strel tavali na gozdnih obrobjih ob cesti. Po dobrih desetih kilometrih vožnje smo se spustili v pristaniško mesto Propriano, ki šteje nekaj čez 2000 ljudi. To je trgovsko in ribiško pristanišče, ki se vse bolj spreminja v turistično središče tega dela obale z mikavnimi peščenimi plažami in mirnim zalivom. V bližini so žveple-ne toplice za zdravljenje revmatiz- ma. Ob cesti naprej proti sr^i|j$, veškemu mestu Sartene z okoli o ___u:..~i • _____ ~o „U*h reKe odo-in prebivalci pa smo na obali Rizzanese občudovali kamniti p bi meniha in nune, visoka 3 1,6 m. Domačini so iz tega sP'e50 legendo, da sta oba okamenela, * sta pobegnila iz bližnjega samost*' na. SKRIVNOSTNI SARTENE V Sartene smo se pripeljali v nedeljskem dopoldnevu. Prav ko * ljudje hiteli k maši. Ta kraj imajo za najbolj ^P1?^ mesto otoka. Naselbina visoku* strnjenih hiš iz temno sivih g1"801*,' nih kamnov se na skalnatem kr° nem pobočju razteza kot amfiteate_ Temne stavbe in ozke skrivnostn ulice še danes zbujajo tesnobo, c prav so okinčane z živobarvnim P*' rilom, ki ga sušijo na žici nad UlM i tako kot v Neaplju. Vse se »J nekam mračno in skrivnostno, kot J bila mračna tudi zgodovina te%ajn r sta. Med zidovji hiš so se Se,e začetku tega stoletja odigrav težke drame - uboji iz maSčevaiU » ki je znano pod imenom yeVj~enA\. Tu je bilo gnezdo korzijskih Pfln ,fl tov, zato se je tu vendetta zadr dlje kot kjerkoli drugje na Ko\,jjo Zveni malo čudno, a kot Pr»o ^ poznavalci, je vendarle res. da v0je ubojem sovražnikov silile može in sinove prav ženske. &zefi Posebnost starega mesta so ^c zapuščenih in umazanih ozkl"j;jo v ozka strma stopnišča, ki J^a ten vsako zgradbo iz ulice. PročeiJ visokih strnjenih hiš so že v**A}tih perela. Iz zapuščenih P°E, * prostorov, skozi okna brez fe ne "itno nikofiod- širi smrad, ki pa očitn za P1 SARTENA — panorama, procesija Catenaccio, stari del mesta moti. To mora biti praV1/t; čepj* gane, saj mačk tako rekoč n1'Jakobi jih v tem okolju človeK V gt^ val. Le psi se leno sprehajaj W joč za hrano, ki pa je Ji je «JJ najti. Dobili smo vtis, da ce ». ustavil nekje v srednjem v* dvrŽeJ' bi bilo avtomobilov in et(\W konzervnih škatel ter drug lažne ropotije in odpadKo civilizacije. . ar„anjeve !>. Posebnost Sartene je srey. ^ trdnjava z velikimi obokan'* £ nimi vrati. Dobro je ohranj ,j0je en stražni stolp, ki mogočno oad nad morjem. Na sporni«0?,! mestom je samostan S*" mest" odkoder je najlepši razgled n in zaliv. Črtomir Zoreč N'mav čriez izaro, nmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Ko se pogovarjaš z Antonijo Polk, 82-letno ženo iz Zaloga pri Ljubljani, ko ti ljubeznivo odpre ^»ta 81-letna Apolonija Berton-Celj iz Kranja in ko ti nasmejana P°nuja stol 67-letna Francka Vo-**§iz Radovljice, si zaradi njihovih sproščenih obrazov in zadovoljstva najprej v čisto rah-a» dvomih, če morda le niso 'Pretno znale prikriti nekaj Majčkenega nezadovoljstva, ki Antonija Polk se zelo rada smeji in se hudomušno norčuje iz svoje lepe starosti, celo iz svoje, že prestane bolezni, ki jo je hotela položiti na posteljo. Ampak se ji je uprla, Antonija, in še zdaj, če jo hoče nekaj dni zase zoprni prehlad, le zamahne z roko: »Ah, to ni nič.« Uživa v miru, v zavetju doma na Plavžu, izredno rada bere — pa ne ganljive romane, ne, to pa že ne! Na njeni polici so knjige z resno vsebino. domu upokojencev na Plavžu na Jesenicah se oskrbovanke dobro počutijo. \ M skoraj samoumevno priča-Aitt °k 8rečanjih v domovih. Pak, nič in resnično nič od bet težnega jadikovanja, obupava-Ja nad svojo usodo, ničesar ta-v **» kar bi dalo slutiti, da jim «ttdarle ni kaj všeč, da česa Mešajo, da so otožne, same. ih/v* Preživljajo jesen svojega y 4Jenja v domu upokojencev, ci^°Vem 8°dobnem prizidku so-^ainega zavoda ^r Franceta tte' na Jesenicah, dobrovolj-8kihP°*ne °Ptimizma in življenj -o n uC8n*c' 8e nikakor ne menijo aian v n*ih» dobrih zlatih časih, Poslu* .v*amejo v roke časopis, najh i,aj° P°ročila in so' kar se °*Je le da, povsem na teko- Ja 2 dogodki doma in po svetu. Če • ' včasih spomin le ubeži in, v2A'jKrenak, spolzi solza in uide ki J . vendar, to so le trenut- ' kl so lastni vsakomur od nas. p^saka ima svojo življenjsko 8o eni manj, drugi bolj kruto leti g°dki 8renili leta in de8et- Rioh i? Krozliivi 8° Dili» ye* °8tal>o ^ spoznanj je za njimi ^°BRODUŠNOST ANTONIJE »lila?* *e in vitka' 82'letna Anto" »Doh k iz Zaloga pri Ljubljani. zne-Dr°yoljna je,« mi je rekla po-8tj.Q^.nJe«a soseda iz drugega nad-dobr *in Pametna' inteligentna in 8ta| a* kajti, če je nekdo toliko pre-Kot ona, je globok po duši.« »Dva sinova sta mi v partizanih padla, mož je umrl pred dvanajstimi leti. Sama sem bila aktivistka, zato so me preganjali. O, veliko smo tedaj pretrpeli.« Tretji sin živi na Jesenicah, prvo-borec je. Mama je bila sama v Zalogu, pa jo je hotel imeti čim bliže. Redno jo obiskuje, tudi vnuk, stara mama je nadvse zadovoljna. »Še preveč so dobri z mano,« se veselo zasmeje in zamahne z roko. Antonija prinaša v sobo zares veliko vedrine, dobre volje in veliko živahnosti. Ni treba, da bi z dovtipi v besedah podkrepila svoj šaljivi ton, Antonijo samo pogledaš in že ti s svojim značilnim izrazom obraza in živahno navihanimi očmi prisili smeh na usta. Četudi je morala toliko pretrpeti, da resnično ve le sama, ji njen nepremagani in večni življenjski optimizem izpolnjuje vsakdanjik, ji njeno vztrajno zanimanje za vse okoli sebe premaguje morebitne slabe trenutke. »Pa saj jih ni, slabih trenutkov, od kod naj bi se vendarle le vzeli! Izredno dobro in lepo mi je tu, kot zares še nikoli doslej.« USODA APOLONIJE »Hja, to je moja zadnja postaja,« de 81-letna Apolonija Bertoncelj, sicer doma z Jesenic, a je kar 43 let preživela v Kranju. »Življenjske razmere so bile že take, da mi nikakor ni bilo lahko. Dva otroka sem imela, eden je umrl v Dachauu, drugi je umrl že leta 1940. Za sinovoma, Antonom in Marinkom, sem po vojni izgubila še moža. Delovna organizacija tovarne obutve Tržič razglaša prosto delovno mesto šefa vzdrževanja strojnih in energetskih naprav Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Vl8oka izobrazba — fakulteta za strojništvo in 3 leta delovnih skušenj ali Vl8Ja izobrazba iste smeri in 7 let delovnih izkušenj. ^'Uave sprejema kadrovski oddelek podjetja v 15 dneh po °bJavi. Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Vse življenje sem se trdo preživljala, hudo varčni smo bili, da sta sinova lahko obiskovala šole. No, potem, nikogar več ni bilo, hišo na Rotarjevi ulici smo prodali. Potem sem bila nekaj časa na Jesenicah, a sem stanovala v slabem, vlažnem stanovanju. Zveza vojnih invalidov, posebno pa Rezka Prešern, mi je pomagala, da sem se lahko semkaj vselila. Zdaj s svojimi prihranki še sama plačujem oskrbnino — okoli 2300 dinarjev mesečno — če pa pozneje kdaj ne bom mogla več, bom pač morala prositi. Zares je tukaj izredno dobro in lepo, sama se imenitno počutim. Bojim se samo tistih dni, ki bi me priklenili na posteljo, kajti pomilovanja, morebitne nepokretnosti, res ne bi prenesla. Večkrat grem ven, po Jesenicah, tudi v Kranj bi šla, saj me nanj vežejo lepi spomini. Vendar pa se nikakor ne »utapljam« v spominih, to nikamor ne pelje, človek mora s časom naprej, človek nikoli ne sme zastati. Zato mi je najljubša družba dobra knjiga, radio in časopis. Včasih si že privoščim kakšen pri-boljšek, kupim nekaj kave in sladkorja, sicer pa imamo vse tukaj. Osebje je prijazno in dobro, sploh se ni kaj pritoževati. Kot ena družina smo v domu, razumemo se, prijatelji smo postali.« FRANCKINA »NEMIRNOST« Francka Vozelj iz Radovljice je »nemirna« v tem smislu, da »jaz moram pa že vsak dan ven, tu notri pa res ne moreš kar naprej čepeti. Vsak teden grem v Radovljico in v Žirovnico, kjer sem živela petnajst let in kjer imam dobre prijatelje.« 68-letna Francka Vozelj se je po smrti svoje sestre, s katero je živela, preselila v dom upokojencev. Sestra je hišo zapustila svojemu sinu, ki jo je začel popravljati in obnavljati, Francka pa se je morala preseliti. Zadovoljna in hvaležna je, da je našla tako varno in primerno streho, pod katero je najti vsega, kar človek potrebuje. »Sem kar zadovoljna in najbolj tedaj, ko sem sama, saj sem samote, ki jo znaš izpolniti in napolniti, že vajena. Petinosemdeset odstotkov od pokojnine — delala sem v gostinstvu — plačujem za oskrbnino in ostane mi nekaj, s čimer lahko še kaj kupim. Dosti ravno ne, sicer pa zahtevna nisem in ne potrebujem ravno veliko. Zares je dobro in lepo tukaj in četudi smo ljudje tako različni, vsem, ki so pravični, mora biti tukaj všeč.« Francka, Apolonija in Antonija so se zunaj pred odhodom na kosilo malo pogrele na toplem jesenskem soncu. Meni je šel ropot strojev, ki okolico doma še vedno urejajo, sčasoma že malce na živce, Apolonija pa ni čisto nič krčila čela: »Saj veste, urediti se pač mora.« Nekje noter, nekje v podzavesti so tista življenjska spoznanja mojih sogovornic, za katera moraš biti dojemljiv. Želim si, da se jih zavem ob pravem času, da se tedaj, ko bo najbolj potrebno, spomnim treh žena, treh obrazov, ki se trdim življenjskim preizkušnjam niso vdali. Naj so jim zgubale obraz in sivile lase, srce je bilo odpornejše, obup nezaželeni gost. In jesen je lepa v dobroti, dobrovoljnosti, vedrini, ki je ostala in v sreči in zadovoljstvu v novem okolju doma upokojencev. D. Sedej Prebivalci Radovljice in okolice! V četrtek, 18. septembra, smo v Radovljici v Grad-nikovi ulici št. 2 (pri Fili-piču) odprli novo poslovalnico za prodajo mesa in mesnin izdelkov Lokal bo razen nedelje in ponedeljka odprt vsak dan, in to: ob torkih, sredah in četrtkih od 8. do 17. ure, ob petkih od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Gostincem nudimo izreden popust. Priporočamo se za obisk. MESO Kamnik (86. zapis) Ko sem v prejšnjem zapisu tako vneto govoril o lepoti Sel in o prijaznosti njihovih prebivalcev, nisem omenil blagoglasnega petja Selanov in Selank. Poslušal sem njihove pesmi, ko jih je zapel otroški zbor, potem mešani zbor odraslih, ženski kvartet pa še solisti. Vsakokrat so mi na občutljiv sluh prizveneli izjemno čisti glasovi, posebno ženski, prav prijetno »po koroško« obarvani, brez trdih r-jev. HIMNA KOROŠKIH SELANOV Še svojo pesem, recimo ji kar »himna«, imajo vrli rojaki iz Sel. Ne le besedilo, tudi napev so si sami zložili. In zdaj jo pojo ob vsaki priložnosti — zares iz srca! Posebno melodičen je refren na koncu vsake kitice. Zapisal sem si besedilo (kdaj drugič predložim tudi notni zapis) in ga nespremenjenega objavljam (prvi natis!): Drugje pa še to ni šlo. In tako imamo za bližnji vrh Zelenec (1553 metrov) »nemško« ime Selenz, za zaselek Koprivno le »Kropivna«, za Ravna »Rauna«, za Dobrovo »Do-brawa«, za Kočuho »Gotschuchen«, za Hmelše »Homolisch«, za Zdovlje »Seidolach«, za Trato »Tratten«, za Otrovco »Otrouza«, za Treblje »Trieblach«, za Zavozo »Sabosach«, za Robež spet le »Robesch«. Itd. MODERNO POLEG STAREGA Navajeni smo, da kar naprej nergamo, če sine svit kake novosti. Hkrati pa se navdušujemo za stara lesena bivališča, krita s slamo. Ali pa za kroparske hiše s prav majcenimi okenci — seveda ne pomislimo na otroke, ki zato niso deležni ne sonca, ne zraka. Življenje je eno, spomeniška zaverovanost v vse, kar je starega, pa je drugo. In tako so bili ponekod ljudje le tako pogumni, da so zavrgli spomin na hladno romaniko, strogo gotiko in bahaški barok ter si celo pri grad- Novo ob starem — brez nasilja. Na levi moderna nova cerkev po načrtih slovenskega arhitekta Janeza Osivalda, v sredini pa stara farna cerkev na Selih. Al' mi smo pa tukaj, v Selah doma, v vencu spletenem iz samih gora. Smo skriti med hribi po to nič ne de, po svetu nas širnem poznajo ljudje. Pri nas na Koroškem, v Selah, navada je ta, da radi zapojemo iz srca, iz srca ... V domovih tu selskih še nagelj cvete, doma je v njih tudi prijazno srce. Veselo, domače, preprosto lepo, bilo je do danes in jutri še bo. Pri nas na Koroškem, v Selah, navada je ta, da radi zapojemo iz srca, iz srca . .. Seveda je treba to domoljubno pesem slišati — kajti pravi zanos pričara šele melodija, ki ji je besedilo le snovna podlaga. Posebno tudi zato, ker pesem samo poje dekliški kvartet, z refrenom pa se mu pridružijo vsi prisotni poslušalci. Radoveden sem pobaral pevke po poklicih. In zvedel, da poleg vaške šiviljice poje dunajska študentka slavistike .. . Poleg kmečkega dekleta uradnica iz Celovca ... Hvaležen za milozvočno pesem, ki je ne bom mogel nikoli pozabiti, se ' starih milijard prometa. Prizadevni, delavni in dobri gospodarji so. Posebno zadnja leta. Ko se je pričela akcija za zniževanje cen mesa pri nas. so prvi, pa menda edini v Sloveniji z lanskim septembrom res znižali ceno mesu. Pravijo, da njihove kapacitete še vedno niso povsem izkoriščene in radi bi navezali poslovne stiki' tudi z raznimi gorenjskimi delovnimi organizacijami, da hi jih redno okrhovali t. mesom in mesnimi izdelki. Vsekakor jim to glede na kvaliteto izdelkov in točne dobave, po katerih jih >'eč ali manj pozna že vsa Slovenija, le ho težko. I). I). .V« otvoritev mesnice i Radoi l/ici /e MESO Kamnik />ot a hi I tudi številne predstavnike družbenopolitičnih or 'ganizaei/ Rudovljur in Kamnika. Predvideno je bilo, da bo eden od »glavnih« o/ro/v/ lokal, pa je vmes nadla misel: »Zakaj pa ne hi hi/a enkrat ftri otvoritvi gospOitihjut Saj ie njim namenjena ta mesnica',, Trak je prere:al />ri 1 kupec — strne dova gospodinjil Irena Bcrtoiit <■//. 1)1). Avto-moto zveza Slovenije razpisuje prosti delovni mesti za deio v tehnični bazi Kranj, Koroška cesta 17 Pogoj: kvalificiran avtomo hanik /. vozniškim izpitom. ljubiteljem bele opojnosti. Zal pa je vse namere preprečila vojna in je bilo mogoče idejo začeti uresničevati šele leta 1949. Tega leta je bil ustanovljen 11-članski gradbeni odbor, ki mu je predsedoval Urh Kalan. Zadnje tedne starega leta in prve tedne leta 1950 so smučarji in planinci zbirali material za gradnjo, orodje ter manjkajoči denar. Montažno konstrukcijo koče je izdelal obrat (iradisa v Škofji Loki. Določili so tudi prostor za gradnjo. Kočo so sklenili postaviti na čudoviti razgledni točki na mali ravnini pod gozdičkom nad Grebljico, od koder se odpira čudovit razgled proti Rati-tovcu, Karavankam, kamniškim planinam in Tošču. Prva prostovoljna delovna akcija na gradbišču koče je bila pripravljena že v zadnjih dneh marca pred petindvajsetimi leti. Dela so izredno hitro napredovala. Že 17. septembra, torej slabega pol leta po začetku gradnje, je bila slovesna otvoritev nove smučarske in planinske postojanke. Načrt za kočo v velikosti 13 X 10 metrov so izdelali smučarski zanesenjaki sami. V njej so uredili jedilnico s kmečko pečjo in štiridesetimi sedeži, kuhinjo, skupno ležišče in dve sobi z dvaintridesetimi posteljami, sobo za oskrbnika, pomožne prostore, prostorno klet, zunaj pa še večjo razgledno teraso. Gradnja z opremo -vred je veljala okrog 850.0(X) starih din. Smučarji so stroške pokrili s prispevki fizkulturne zveze, loških podjetij in podporo mestnega ljudskega odbora, manjkajoči denar pa je prispevalo domače telovadno društvo. V zgoraj omenjenem znesku pa ni všteta vrednost prostovoljnega dela članov društva. Pri gradnji je sodelovalo blizu sto vnetih privržencev smučarskega športa, ki so prispevali nad 7000 prostovoljnih delovnih ur. Koča, ki je postavljena na višini 1102 metra, je bila zaradi velikega obiska smučarjev in ljubiteljev planin po otvoritvi redno oskrbovana. Smučarji so v postojanko že kmalu po dokončni dograditvi napeljali elektriko, leto kasneje pa iz Javorij potegnili še telefonsko linijo. Razgledno teraso pred kočo so preuredili v pokrito verando z dvaintridesetimi sedeži. Tako so bile zmogljivosti koče še povečane. V naslednjih letih je bila zgrajena še večja terasa na vzhodni strani stavbe, urejena so bila nova skupna ležišča, zgrajena dva rezervoarja za vodo ter urejen dostop do koče. S tem je bila precej olajšana tudi redna oskrba smučarskega doma. Zaradi izredno razgibane dejavnosti so se smučarji kot sekcija odcepili od matičnega telovadnega društva in ustanovili svoj klub. Načrti smučarjev so bili vedno bolj smeli. Nameravali so zgraditi popolnoma novo smučarsko postojanko, ki naj hi bila zidana. Pred enajstimi leti so tako že sezidali temelje s ploščo za vzhodno polovico smučarskega doma. V kletnih prostorih so uredili sanitarije in klubsko sobo. Žal pa se začeta gradnja zaradi raznoraznih vzrokov ni nikdar dokončala. Pač pa so smučarji že takrat delno uredili smučišča v okolici. Na pobočjih Starega vrha so se v zimskih mesecih na smučarskih tečajih začeli zbirati stari in mladi . . . Sčasoma je začel obisk Starega vrha upadati. Smučarji so začeli odhajati na smučanje v bolje urejena zimska športna središča. Ko je bila pred petimi leti iz Luše zgrajena sedežnica, je Stari vrh ponovno dobil svoje mesto, tisto, ki mu med smučarskimi središči pripada. Od takrat dalje »Loško kočo« upravlja Transturist — sedanji Alpetour. Koča je bila v zadnjih letih preurejena Ie toliko, da je bil namesto ležišč pridobljen večji gostinski prostor. V poletnem času je postojanka zasilno oskrbovana in še vedno nudi zavetišče- izletnikom, ki se mudijo v loškem pogorju. Koča na Starem vrhu je tako dočakala svoj jubilej. Močno jo je že načel zob časa in nihče več je ne obnavlja. Postojanka je v preteklega pol stoletja nudila zavetje mnogim planincem, izletnikom in smučarjem. Mnogi so pod njeno streho preživeli trenutke, ki jih ne bodo nikdar pozabili. Združila pa je tudi loške smučarje v čvrst, močan in enoten kolektiv. Brez teh smučarskih zanesenjakov in smučarskega doma danes prav gotovo Stari vrh ne bi bil tako poznan kot je! Ob koncu preteklega tedna so se na Starem vrhu ponovno srečali loški smučarski veterani, ljudje, ki so z vsem srcem predani smučariji, tisti, ki so pri gradnji »Loške koče« prispevali po sto, dvesto, tristo ali še več prostovoljnih delovnih ur. Obudili so spomine na dogodke izpred četrt stoletja. Čeprav z občutki priokusa, saj za vzdrževanje koče skorajda ni poskrbljeno, je bilo srečanje vendarle veselo. J. Govekar Boljši časi tudi za otroke na Šenturski gori Prvič v zgodovini je ob letošnjem pričetku šole odpeljal avtobus učence iz šolskega okoliša Senturske gore na matično šolo v Cerklje. To je izredno pomemben dogodek, saj se bodo tudi ti otroci izenačili z ostalimi v dolini in po nadarjenosti lahko nadaljevali šolanje in študije, kar jim do sedaj ni bilo omogočeno. Avtobus pripelje do Poljane, kjer ima postajališče in kjer nanj vstopijo učenci iz Sidraža in Lenarta na Rebri, nato postane na Šenturski gori, v Ap-nem, na Ravnah, kjer naloži učence iz ostalih vasi. Po konča- Proso je letos dobro obrodilo Kmetovalci na Gorenjskem so v teh dneh s polj pospravili še zadnje njive posejane s prosom. Omeniti velja, da je letos proso na Gorenjskem zelo dobro obrodilo, žal ga kmetovalci vse manj in manj pride IU jejo, Vzrokov za to je več, na prvo mesto pa prav gotovo sodi način prehrane tudi kmečkega prebivalstva, ki vse bolj opušča prehrano z vsakodnevno »kašo«. Po drugi strani pa jim pridelek uničujejo ptiči. Vsako leto pa je na poljih po Gorenjskem videti vse več posejane koruze, predvsem silažne, kar priča, da so kmetovalci le spoznali, da je tudi v živinorejsl v u potrebna sprememba v krmljenju živine s sodobno silažo in drugimi krmili. an Tretja košnja trav V sončnih dneh tega tedna je na Gorenjskem vse več videti pokošenih travnikov, to je letošnja tretja košnja trave. Tretja košnja *e na Gorenjskem pojavlja šele v zadnjih letih, ko so kmetovalci pričeli kosili seno bol i zgodaj in ko vse več uporabi pijo za gnojenje umetna gnojila, ki močno pospešuje rast in pridelek. Kmetovalci pa pričakujejo, da jim bo pri spravilu vreme bolj nakiti njeno kakor ob prvi košnji pn spravilu sena -an ni šoli pa jih spet odpelje po isti poti. Prešolanje otrok na matično šolo v Cerklje se je vleklo več let, kajti po prejšnji ozki in nevarni cesti ni bilo mogoče misliti na prevoz otrok z avtobusom. Toda občina Kranj je vložila vse napore v to, da se cesta od Grada do Raven oz. Apna razširi na povprečno 5 metrov. Dela so bila končana v pravem času in je tako lahko stekel promet tudi z avtobusom. Razumljivo je, da v času vožnje avtobusa promet poteka enosmerno, kar pa ne povzroča večjih zastojev v prometu, saj je na cesti takrat najmanj prometa. Pristojne strokovne službe so poskrbele, da je vsa cesta opremljena tudi z najnovejšimi in dobro vidnimi prometnimi znaki. Pripomniti je le, da bo v bližnji prihodnosti treba misliti na razširitev ceste tudi od Raven do Senturske gore, ker je sedaj še preozka. -an Kran] GASILSKO TEKMOVANJE V KRANJU - Občinska gasilske zveza -je organizirata v nedeljo občinsko tekmovanje članskih in mladinskih gaf"' skih desetin. Tekmovanja seje udeležili/ 2S desetin. Med teritorialnimi štvi so bili najuspešnejši Preddvoreani. Drugo in tretje mesto pa sta *'raZ delili desetini iz Šenčurja in Prebačevega ter Hrasti/. Pri mladincih j* zmagali gasilci s Primskovega pred društvom Prebačevo-Hrastje in *e sovini. Sodelovale so tudi gasilke. Najuspešnejša je bila desetina tovarn Sava. Druge so bife gasilke iz Spodnjega Brnika, tretje pa gasilke iz MavW-Med industrijskimi gasilskimi društvi sta bili najboljši prva in druga d&? tina Save pred prvo desetino Tekstilindusa. Na fotografiji zmagovalna ekip0 članic Industrijskega gasilskega društva Sava Kranj (jk) - Foto: F. Perdan Slovenski taborniki o varstvu okolja Slovenski taborniki, ki so se zbrali zadnjo nedeljo v avgustu na osrednji prireditvi ob 30-letnici osvoboditve in 25-letnici delovanja taborniške organizacije v Bohinju, so slovenski javnosti namenili poseben poziv. »Člani zveze tabornikov Slovenije, ki smo se zbrali v Bohinju, da proslavimo 30-letnico osvoboditve, 25-letnico delovanja naše zveze in 50-letnico taborniškega gibanja v Sloveniji, smo skrajno zaskrbljeni zaradi vse hujšega uničevanja našega naravnega življenjskega okolja,« je rečeno v njem. »Razumljivo nam je, da zaradi udejstvovanja človeka, vedno nove tehnike in vse bolj izpopolnjene tehnologije prihaja do tega pojava. Zaskrbljeni pa smo, ker naša družba še vedno ni našla ustreznih sredstev za zmanjšanje ali popolno odpravo tega' zla.« Kot je znano so prav taborniki v Prostovoljnemu gasilskemu društvu Blejska Dohravu je v /umos, da ima v svoji sredi dva gasilska veterana. Štefan Razinger je />ri svojih .9.7 letih že 72 let gasilec. Frane Povšin. ki mu je 7.9 let, deluje />ri gasilcih že 50 let. Za dolgoletno in us/iešno delo jima je Gasilska zveza Slovenije />o delila naziv gasilski veteran. Zlate plakete jima je izročil Dušan Stare, podpredsednik PGD Blejska Dobra va, in sicer ob kra/evnem /irazniku Blejske Dobrave. - Foto: B. B. vseh deželah sveta največji prijatelji narave. V njej in ob njej živijo, sl krepijo telo in duha ter razvijaj0 znanje in spretnost. Vse to pa Je potrebno za obrambo domovine-»S prirodo k novemu človeku,« Je tudi taborniško geslo. Slovenski taborniki, ki so se zbral v Bohinju, pozivajo vse, ki so za 1 odgovorni, da vprašanja varstv narave in našega okolja rešujeJ dosti hitreje kot so jih doslej. ,a »Taborniki pa obljubljamo, °. bomo vedno in povsod svoje znanJj in izkušnje posvetili skupnim in posameznim problemom ter Pr'z j0 vanjem za varstvo narave . okolja,« so ob koncu proglasa za" sali slovenski taborniki. v Upati je, da bo poziv tabornik0 ' ki so se srečali v Bohinju, naletel ugoden odmev po vsej republiki- Zahvala trebi j skih gasilcev po- Gasilsko društvo iz Trebije v Ijanski dolini je 17. avgusta prip": vilo veliko tombolo. Prireditev F odlično uspela. Cisti izkupiček tombole so gasilci namenili za nakup nove gasilske opreme ter za dokonJ" no ureditev domačega gasilskeg doma. Trebijski gasilci se zahvaljujejo vsem delovnim nizacijam, ustanovam rn posainez nikom, ki so z darili in prispevki 0 tej priložnosti podprli društvo. ► posebno pa se zahvaljujejo dela ' cem milice s postaje milice v Skwj Loki ter oddelkov v Gorenji vasi • Zireh, ki so požrtvovalno sodelova vzdrževanj" pri urejanju prometa in javnega reda. Zal"11 i gasilskega društva so pred nedavnim zaceli -iQ g0 > gasilski dom v kraju. Za ^gdff^n odločil, zato. ker /e bila a''r0»to[l stav CU pa ba že dokaj d^otraja^'^ti *J zarad, vse večje ohtivn zd% _____.1.... Ilntlt 00**. .„..i/l it a) klavna/ premajhni. Dom ouYr'0vih dvignil, za eno nadstropje- V gf. prostorih bodo uredili prostor^ stajanje gasilcev ter 6~' m gasilskega orodja doma 11 desetin članov, članic in mladincev se je udeležilo minulega občinskega tekmovanja gasi/cev na Jesenicah. Pri članih so bili prvi gasilci iz Za breznice. drugi gasilci iz Smokuča, pri ženskah pa je bila prva desetina iz Smokuča. — Foto: B B. /orna z denarjem leiom pomagajo I")'™1'0' p0 HHlroč/a. nekaj sredsti k ^ spevala tudi kranjska nilska zveza. - li n Blctikuš mali oglasi • mali oglasi Prodam , Prodam GAJBICE. Gorjanc, Ježeva 34, Kranj 5100 "odam črno-bel TELEVIZOR **v Niš biser v garanciji. Informa-ClJe, tel. 24-724, Kranj 5113 Prodam strešno OPEKO bobro-vec. Svegelj Golnik 44 5206 , Prodam PSE, pasme novofund-la.ndec in afgance. Radovljica, Gradiva 2, tel. 55-504 5207 Poceni prodam malo rabljeno ^JNATO PEČ emo. Tilka Kokalj, Jezerska c. 138/A, Kranj 5208 .Prodam lahko KRAVO tik pred gitvijo in suhe DESKE 25 in ^inrn, 5 prm suhih drv ter kupim MMPEŽ. Zalog 10, Golnik 5209 Ugodno prodam TERMOAKU-ffLACIJSKO PEC 5 VV in PEČ ^OUE.Zg. Duplje 11 5210 j,Ugodno prodam skoraj novo PO--^»STVO za dnevno sobo barbara ;aradi selitve. Planina 9/1, stanove št. 6, tel. 24-487, Kranj 5211 poceni prodam rabljen ^LEKTRIČNI ŠTEDILNIK, ŠTETNIK na trdo gorivo in nizko paro. Pagon, Šempetrska 49, *ranj 5212 Prodam 1 leto stare kokoši nesni-cecegelnica 1, Naklo 5213 Ugodno prodam drva. Tel. 41-089 Nam krilna GARAŽNA VRA-x 250 cm. Britof 62, Kranj fA 200 lazila , ^ichelin GUME nove 13 x 165 in »let štiri KOLESA z ZIMSKI-w DUMAMI prodam. Informacije Racija Lancovo 5214 l9£r°dam AUSTIN 1300, letnik i f9 - december. Perko, Tržič, te-lefon 50-388 5136 .Prodam MINI MORIŠ 1000. Šen- £ Zupanova 6 derkam ZASTAVO, letnik 1965 po d«! ;,Imam vse dele. Ogled a£' Kropa 6 ^odam DELE za 5139 15 po vsak 5140 NSU 1200. ■jovče 30, Cerklje 5215 WCni Pr°dam ZASTAVO 750 v , pznem stanju. Ažbe Maks, Go->vas 190 ' 5216 Pet(° de»h prodam STROJ ZA VW. wnel Miro, Delavska 19, Šenčur c 'odam ZAPOROŽCA. Cegelni- Pr0HNak,° 5219 Krahi a[° n<>v PONY EKSPRES. fon2Kur?- PiJade 11, stan. 9, tele- Prodam . 5220 1970 ^ ZASTAVO 750, letnik V8afc'dpreyoženih 50.000 km. Ogled Milošev" p°P°ldan 0(1 16. ure dalje. KraJ: VIC» C. kokršketra odreda 11. KranT^' ^" kolcrSkega odreda 11, p 5221 Vsak°riam AMI 8, letnik 1973. Ogled Nelj °d 16, do 18- ure razen je. Jelenčeva 27, Primskovo 1972 ZASTAVO 750, letnik kil0m "ovember, prevoženih 28.000 Trž?,etTov- Pretnar, Brezje pri p ™ 5223 ViJ,0dam VW 1200 letnik 1966. 5231 2*d 101, Karun Jeseničani! Obveščam, da bom 1. oktobra odprl na Jesenicah Ratarsko delavnico. ^a obisk se priporočam! w Mohorič Viktor H — ? kau!lrarno zaposlimo ŠOFERJA e Posl t''K' za kombi IMV Ponud- Tat pod Smuk do ;}()- JK 1975 JjAjpJJ/,, »Prejmem FRIZERSKO M,v\K()- Frizerski salon PUN- KV i58!y*eva Kranj 518 *H0knl- JAKARICA sprejme kc eDorin ŽENSKO DELO. Ponu< ^ Pr Uf^koj °Sta n?de'Ja 5225 U0M p1 sprejmem DELO NA S^A?n Ud,H> P()(1 v^stt'n 5226 i^eJrne» za šo,<) m internat Hra*"U), Lakoj. Čevljarski šolski "'-evalni " center Ziri ^jad • Glas« Kranj, Ulica Mole Bik I?* V St«vek: OP Gorenjski pSJbfc " tisk: Združeno podjetje lirjiv. „Prav«ca, Ljubljana, kopi-Upr„ - Naslov uredništva in l. * Z '»"ta: Kranj, Moie Pijadeja UJU j.'8*0*' račun pri SDK v Krasni V,,ka 51500-801-125» I - Te- ??Wi it u ",redn'b urednik, odgovorn *tv0 2l«£ "P«-«va 21-19-JgtL" j ' "»vinarji 21- '■I94 naročniški .n.. " ~ Naročnina: letna . uredni 860, malo-oddelek I 10 din. Štev i Iko 1,50 J,"" ™ di". <'«-•>» /a 1 "^Ka dnHrJa- - Oproščeno promet-avka po pristojnem mnenju Sprejmem kakršnokoli honorarno delo na dom. Oddati ponudbe pod Blagajničarka 5228 stanovanja V Kranju iščem ogrevano SOBO po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Samski« 5189 Neopremljeno SOBO v Radovljici ali Lescah s posebnim vhodom iščem. Oddati ponudbe pod »5224« posesti Prodam na Mlaki pri Begunjah staro KMEČKO H ISO z vrtom. Božič, Kamna gorica 60, telefon 75-048 5197 DELAVNICO ali PROSTOR 25 kv. m vzamem v najem za kovinsko obrt, v okolici Kranja. Ponudbe pod Čimprej 5198 izgubljeno Na Savski cesti v Kranju (blizu avtobusne postaje) SEM IZGUBILA URO. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne. Telefon 25-102 interno 57 5230 najdeno V četrtek, 18. septembra malo po 12. uri je neznan voznik tovornega avtomobila IZGUBIL REZERVNO KOLO. Dobi se v Tupaličah 33, Preddvor 5229 Kranj CENTER 23. septembra ital. barv. drama POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra ital. barv. drama POTOVANJE ob 16, in 1H. uri. premiera ('rane. barv. krim. URAR IZ SA I NT PAULA ob 20. uri 25. septembra premiera franc. barv. krim. drame URAR IZ SAINT PAULA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC 23. septembra Sved. barv. komed. KLJUČ ZA VSAKO KLJUČAVNICO ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra angl. barv. pust. KJE JE JACK? ob 16., 18. in 20. uri Tržič 23. septembra amer. barv. ljub. LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 18. in 20. uri 24. septembra amer. barv. ljub. LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 18. in 20. uri 25. septembra angl. barv. pust. KJE JE JACK? ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 23. septembra franc. barv. komed. ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 18. uri 24. septembra franc. barv. komed. ZAKLAD NA VRHU NEBOTIČNIKA ob 18. in 20. uri 25. septembra amer. barv. ljub. LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 23. septembra amer. barv. drama ODREŠITEV ob 20. uri 24. septembra amer. barv. drama OD RESI TE V ob 18. in 20. uri 25. septembra amer. barv. krim. TRDOGLAVI POLICAJ ob 20. uri Železniki OBZORJE 24. septembra amer. barv. vvestern HARRY-JEVA TOLPA ob 20. uri Radovljica 23. septembra ital. barv. RAZUZDANI ob 20. uri 24. septembra sved. barv. PRC.LŠCE LJUBEZNI ob 20. uri 25. septembra angl. barv. TOM SAWYER ob 20. uri Bled 23. septembra angl. barv. TOM SAWYEH ob 20. uri 24. septembra angl. barv. TOM SA WYER ob 20. uri 25. septembra ital. barv. RAZUZDANI ob 20. uri Jesenice RADIO 23 septembra amer. barv. CS krim. DETEKTIV MC Q 24. septembra amer. barv. pust. DR. V RDEČEM PRASCU Jesenice PIJVVŽ 23. septembra amer. barv. gro/.lj. SLAMNATI PSI 25. septembra ital. barv. erot. komed. MALI OREH Kranjska goru 24. septembra amer. barv. CS krim. DETEKTIV MCQ Popravek Pri oglasu Gozdnega gospodarstva Bled, v katerem objavljajo prosto delovno mesto vodje TOZD gozdarstvo Pokljuka je pomotoma izpadel zaključni stavek: »Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave tega razpisa« Uprava »Traktorski slalom« po koruzi 1. septembra se je oglasil na postaji milice v Tržiču kmetovalec Anton Valjavec iz Zvirč. Povedal je, da je neznanec ponoči z zadnjega avgusta na prvi september s traktorjem zapeljal na njegovo njivo ob stari cesti proti Tržiču, posejano s silažno koruzo, jo prevozil vzdolž in od časa do časa uprizoril še pravo »slalomsko vožnjo«. Na njivi in posevku je neznani traktorist povzročil precejšnjo škodo! Tržiški miličniki so ob vsestranski pomoči ljudi, ki obsojajo vandalsko dejanje, začeli zbirati podatke in preverjati, kdo bi lahko bil nenavadni obiskovalec Valjavčeve njive. Po ugotovitvi, da storilec ni iz tržiške občine, se je poizvedovanje nadaljevalo in razširilo na bližnje področje kranjske občine. 9. septembra so prišli storilcu na sled. Vojko Zakrajšek (1954) iz Go-bovcev pri Podnartu je pod težo dokazov popustil in priznal, da si je on privoščil »slalom« po koruzi. Popoldne se je zadrževal v bifeju v Podbrezjah, kjer se je med drugim srečal tudi z domačini Jankom Zem-Ijičem (1952), mladoletnim Z. Z. in Zvonkom Jermolom (1954) ter Milanom Vilfanom (1950) iz Poljšice. Okrog pol sedmih zvečer so se skupno odločili za odhod v gostilno v Zvirčah. Zlezli so na Zakrajškov »ferguson« in se odpeljali. Ob pol desetih zvečer so se od Zvirč poslovili in se odpeljali nazaj proti Pod-brezjam. Pri kapelici ob stari tržiški cesti so zavili s ceste na njivo ter okrog 150 metrov vozili po koruzi. Miličniki so Vojka Zakrajška zaradi povzročene škode ovadili občinskemu javnemu tožilstvu, zaradi vožnje traktorja pod vplivom alkohola pa bo imel z njim opravka tudi sodnik za prekrške! -jk dežurni veterinarji OD 26. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA 1975 RUS Jože, Cerklje 147, tel. 42-015 in VEHOVEC Srečko, Kranj, Stoši-čeva 3, telefon 22-405 za območje občine Kranj; HABJAN Janko, Žiri 114, tel. 69-280 in KRIŽNAR Miro, Godešič 96 za območje občine Skofja Loka; BENULIC Marijan, Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 in COP Boris, Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za območje občin Radovljica in Jesenice. V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: telefon številka 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen). Tek na Lubnik V nedeljo, 5. oktobra, dopoldne bodo škofjeloški telesnokulturni delavci v počastitev 30-letnice osvoboditve pripravili tek iz Škofje Loke na 1027 metrov visoki Lubnik. Pobudo za tekmovanje je dal mladinski odsek pri planinskem društvu Skofja Loka, glavna organizatorja sta znana športna delavca Dušan Šmid in Tone Triler, pokroviteljstvo nad atraktivno športno manifestacijo pa je prevzelo PD Skofja Loka. Na tekmovanje so prireditelji povabili vse osnovne organizacije ZSMS in sindikalne organizacije iz občine, člane šolskih športnih društev, športnih klubov, planinskih društev in drugih organizacij, vabljeni pa so tudi tisti, ki se s športom ukvarjajo zgolj v rekreativne namene. Tekmovalci bodo startali v petih kategorijah: mladinci (vključno letnik 1955), člani (letnik 1954 do 1935), veterani (letnik 1934 in starejši), mladinke (vključno letnik 1957) in članice (letnik 1956 in starejše). Po pričakovanju naj bi se teka na Lubnik udeležilo prek 200 tekmovalcev. Start teka na Lubnik bo pred stavbo škofjeloške občinske skupščine. Otvoritev je napovedana za pol deseto uro, start prve skupine tekmovalcev pa za deseto uro. Najbližja varianta poti proti Lubni-ku bo sicer označena, vendar pa si bo progo lahko izbiral tudi vsak sam. Javiti se bo moral edinole kontroli, ki bo na Gabrovem. V primeru slabega vremena bo tek na Lubnik v nedeljo, 12. oktobra. -jg Prehitro v ovinek V petek, 19. septembra, nekaj po 6. uri zjutraj se je na cesti v Podkorenu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Slobodan Mladenovič (roj. 1943) iz Negotina je v nepreglednem ovinku vozil prehitro, zato ga je zaneslo s ceste v varovalno ograjo, od tam pa ga je odbilo v hrib. V nesreči je bila huje ranjena voznikova žena, škode pa je za okoli 15.000 din. Stopil pred kolesarja Na Kidričevi cesti v Kranju se je v petek, 19. septembra, ob 19.30 pripetila prometna nezgoda. Brane Berce (roj. 1959) iz Kranja se je peljal na kolesu brez luči po slabo osvetljeni Kidričevi cesti za drugim kolesarjem, ki je luč imel. Z desne strani pa je Bercetu nenadoma zunaj prehoda za pešce stopil pred kolo Karel Milavec (roj. 1899) iz Kranja. Kolesar ni uspel ustaviti in je trčil vanj, tako da sta oba padla. Karel Milavec je v trčenju dobil pretres možganov. Trčil v avtomobil V soboto, 20. septembra, ob 8.50 se je V Savski loki v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Anton Rodeš (roj. 1931) iz Kranja je pripeljal po Ljubljanski cesti in pred Iskro v križišču zavijal levo na parkirni prostor. Pri tem pa se je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti zaletel v parkiran osebni avtomobil. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda na vrhu klanca V soboto, 20. septembra, ob 13.20 se je na cesti prvega reda v Podvinu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Darko Černej (roj. 1906) iz Ljubljane je peljal po podvinskem klancu navzgor in na vrhu zavijal levo na makadamsko pot. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu nemške registracije Zlat ko Belančič (roj. 1914) iz Novega Vinodolskega in trčil vanj. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Černej in njegova žena in se zdravita v jeseniški bolnišnici, škode na avtomobilih pa je za 60.000 din. Nezgoda pešca V soboto, 20. septembra, ob 22.10 se je na Cesti železarjev na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Stevan Berič (roj. 1954) je hodil skrajno desno od Javornika proti centru, v bližini bencinske črpalke pa je nameraval prečkati cesto; ko je že bil na sredini, je za njim pripeljal v osebnem avtomobilu nemške registracije Thomas Burkle (roj. 1953) in pešca oplazil. V nesreči je bil Berič lažje ranjen. Zmedlo ga je cviljenje gum V nedeljo, 21. septembra, ob 9. uri dopoldne, se je na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem v Šenčurju pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Anton Kepic (roj. 1915) iz Kranja je peljal proti Brniku in je zavijal v levo na Mlakarjevo ulico v Šenčurju. Pred tem je pravilno nakazal spremembo smeri in zapeljal na levo stran desne polovice vozišča. Za njim je vozil voznik osebnega avtomobila Franc Lužan, ki je zaradi Kepica zaviral. Cviljenje gum je zmedlo Kepica, da se je ozrl, pri tem pa zapeljal na levi vozni pas, kjer je prav takrat pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Ivan Šalamon (roj. 1932) iz Žalca. Kljub zaviranju je avtomobil trčil v Antona Kepica. Huje ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Fička zaneslo s ceste V nedeljo, 21. septembra, ob 1.20 se je na regionalni cesti med Preddvorom in Kranjem v Miljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bojan Habič (roj. 1952) z Golnika je peljal proti Kranju; v Miljah pa je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti voznika zaneslo najprej v živo mejo, nato pa se je avtomobil prevračal po travniku 19,5 metra in končno obstal na kolesih. Vozniku ni bilo hudega, sopotnik Andrija Čabraja (roj. 1953) z Golnika pa je bil huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. L. M. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža, očeta, brata, strica Petra Mohoriča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu LTH Šk. Loka, Samopostrežni restavraciji ter nekdanjim sodelavcem Tekstilindusa za izkazano pomoč in vsem, ki so sočustvovali z menoj ter položili cvetje na prerani grob in izrekli sožalja. Vsem najiskrenejša hvala. Žalujoča družina Mohorič, žena Justi, otroci Peter in Bogdan ter vsi sorodniki ZAVHALA Ob prezgodnji izgubi naše drage sestre Marije Pintar (roj. Hafner) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi sosedom, sorodnikom in prijateljem, govorniku tov. Ahčinu, pevcem, godbi, zdravstvenemu osebju internega oddelka Golnik in g. župniku za pogrebni obred. Vsem prisrčna hvala za darovano cvet je, izrečeno sožalje in pomoč. Žalujoči brat in sestri Sv. Duh, 11. septembra 1975 1362 613 let 1975 Travniški sejem v Šent Vidu od 27. septembra do 6. oktobra 1975 Dobro zabavo in ugodno možnost za nakupovanje! Kranjskemu nogometu vrniti veljavo Skupina kranjskih nogometnih delavcev in igralcev je pred petimi leti osnovala Nogometni klub Korotan, kije brez prave družbene pomoči osvojil prvo mesto v gorenjski nogometni ligi, uspešno startal v zahodni conski slovenski nogometni ligi in oblikoval tudi mladinsko m pionirsko moštvo — V klubu tudi aktiv Zveze komunistov < neresno in menili, da gre za druščino »rekreativnih igralcev nogometa«, je rasel samoniklo. Igralci in člani klubske uprave so večinoma sami plačevali prevoze na tekmo, skromne malice po srečanjih, opremo, sodnike in delegate itd. Skupni cilj je bil oblikovati soliden nogometni kolektiv, ki bo čez čas nekaj pomenil in prispeval, da se bo s sodelovanjem z drugimi klubi in odgovornimi družbenimi organi v Kranj počasi le začela vračati stara nogometna slava. Za zdaj je težko reči, kolikšen del začrtane poti je Korotan že prehodil. Zanesljivo pa dokazuje, da je moč s trdim in vztrajnim delom kljub pičli družbeni pomoči marsikaj doseči. Korotan se je lani pod vodstvom trenerja Milana Lešnjaka povzpel na najvišjo stopnico v gorenjski nogometni ligi in se v letošnji sezoni uvrstil v zahodno consko ligo. V prvih dveh kolih je zmagal, v tretjem pa je s tesnim rezultatom klonil pred nasprotnikom. Uspel je oblikovati tudi mladinsko in pionirsko moštvo, pritegniti v klub nove prijatelje nogometa in nogometne delavce, obenem pa je kot prvi nogometni kolektiv na Gorenjskem oblikoval aktiv Zveze komunistov. Zavzema se za tvorno in prijateljsko sodelovanje z drugimi kranjskimi in gorenjskimi klubi, ker lahko nogomet le na ta način napreduje. Korotan zagovarja ustanovitev pionirske nogometne šole. Seve: da, če bo denar ... »Čeprav smo se uvrstili v drugo najvišje nogometno tekmovanje v republiki, se odnos do našega kluba ni spremenil,« so pripovedovali v torek prizadevni odborniki Rudi Zalokar, Milan Lešnjak, Matjaž Miklavčič, Miloš Česnik, Stane Vrtovšek, dr. Marijan Česen, Tone Rozman, Brane Mervič, Karel Polajnar, Ljubo Rakovič, Džordže Sretenovski, kapetan Zvone Zalokar in novi trener Borislav Jovanovič, sicer eden od učiteljev nogometašev ljubljanske Olimpije, ki »Bora« brezplačno odstopa Korotanu. »Tri stare milijone dinarjev smo dobili od kranjske telesnokulturne skupnosti, sicer pa smo še vedno »samoplačniki' in odvisni od dobre volje nekaterih kranjskih delovnih kolektivov. Člansko, mladinsko in pionirsko moštvo je treba opremiti in plačevati vožnje. Petkrat bomo potovali na Primorsko in v Belo Krajino in vsak avtobusni prevoz vzame skoraj 400.000 starih dinarjev. Za vsa moštva imamo na voljo le manjši prostor pod tribuno kranjskega stadiona, na seji pa se shajamo vsak torek ob sedmih Korotanov tajnik Stane Vrtovšek V nogometnem svetu je ime Korotan nekdaj nekaj pomenilo. Igralci, ki so branili njegove barve, niso bili znani le na Gorenjskem, temveč tudi med ljubitelji okroglega usnja v Sloveniji in Jugoslaviji. Sloves kranjskega nogometa je z leti pešal, čeprav so nastajali novi in novi klubi, ki so in prispevajo še danes predvsem k množičnosti nogometne igre, ne pa toliko h kvaliteti. Ugotovitvi v prid govorijo podatki, da imamo letos sicer na Gorenjskem precej kvalitetno regionalno nogometno ligo, v katero so se vrnili nekateri republiški ligaši, ki niso uspeli držati koraka z nogometaši drugih predelov Slovenije, da pa v najvišjem republiškem nogometnem tekmovanju Gorenjska nima pred- Nekdanji alpski smučar Ljuba Rakovič je zavzet sodelavec Korotana. Že več let prinaša na vsako tekmo Korotanovi/i nogometašev brezplačno li mone za osvežitev stavnika že par let. Izjemi sta LTH iz Škofje Loke in Korotan iz Kranja, ki nabirata točke v drugorazredni zahodni conski slovenski nogometni ligi. Korotan se je pred petimi leti spet pojavil v gorenjskem »nogometnem svetu«. Osnovali so ga nogometaši i/, raznih koncev Kranja in kranjske občine ob pomoči bolj ali manj znanih nogometnih delavcev. Klub, ki so ga sprva nekateri jemali precej Trener prvega moštva Borislav Jovanovič: »Po dveh mesecih dela in nekaj tekmah je težko oceniti uspešnost ali neuspešnost moštva . . .« zvečer v sobi 8 občinske skupščine Kranj. V takih pogojih je res težko dobro delati...« Trener prvega moštva Borislav Jovanovič ima na voljo 25 igralcev, za dres mladinskega in pionirskega moštva pa se poteguje 55 pionirjev in mladincev. Trener se prilagaja razmeram, v katerih deluje Korotan. »Po dveh dobljenih in izgubljeni tekmi težko ocenjujem varovance,« meni trener ,Boro'. »V drugi polovici prvenstva lahko kaj več povem in ocenim, kaj je dobrega in kaj slabega. Predvsem želim, da se Kranj odloči o nadaljnji poti Korotana. Če je njegova usmeritev pravilna, ga kaže čim prej podpreti, če pa meni družbena skupnost drugače, je treba tudi to naglas povedati! Sicer pa sodim, da je Korotan zdrav kolektiv, voljan vrniti kranjskemu nogometu vsaj del stare slave. Cenim jo in prav zaradi tega sem se odločil pomagati Korotanu. Fantje, ki jih učim, so obetavni nogometaši, vendar še nevajeni navad, potrebnih pri tej igri. Nogomet ni le brcanje žoge, temveč celovit in prizadet odnos do igre ter dostojno ponašanje na igrišču in zunaj njega. Sodim, da Kranj zasluži kvalitetno nogometno moštvo, ki ga pa žal le prizadevni posamezniki ne morejo oblikovati, temveč je potrebna družbena in politična podpora skupnosti. Obenem želim opozoriti še na hudo obremenjenost nogometnih igrišč na kranjskem stadionu. Najmanj šest moštev vadi tedensko na njih, razen tega pa so pogosta še sindikalna tekmovanja. Pomožno igrišče kaže obnoviti in s tem razbremeniti glavnega.« Uresničitev vsaj dela Korotanovih želja bi že prispevala k razvoju kranjskega nogometa . . . Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Zaradi pogostih tekem in zasedenosti obeh igrišč stadiona Stanka Mlakarja se morajo nogometaši Korotana večkrat preseliti in raditi zunaj stadionske ograje Njega je najpogosteje najti na stadionu. Rudi Zalokar, »go spodar« in tehnični Korotana 18 Korotanov trener terja od igralcev red, zavzetost in disciplino. PosnetekJe vaje, ki krepko preznoji majico. Smučarski oddelek na škofjeloški gimnaziji Najprizadcvnejši člani uprave Korotana se zberejo skoraj na vsakem tre-ningu nogometašei• V sredo, 17. septembra, je obiskal Škofjo Loko predsednik izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti SR Slovenije Dagmar Šuster. Predstavnike republiške telesnokulturne skupnosti je najprej sprejel predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, nato pa so se v prostorih gimnazije gostje s predstavniki posameznih smučarskih klubov, člani profesorskega zbora, dijaki in športniki pogovarjali o delu novoustanovljenega smučarskega oddelka (razreda) na gimnaziji v Škof j i Loki. Sporazum o ustanovitvi, delovanju in financiranju smučarskega oddelka na škofjeloški gimnaziji je bil podpisan 1. septembra letos. Podpisali so ga gimnazija Skofja Loka, Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane, telesnokulturna skupnost Skofja Loka, smučarski klub Transturist iz Škofje Loke, športno društvo Železniki in športno društvo Alples iz Železnikov ter smučarski skakalni klub iz Zirov. Podpisani dokument bo prav gotovo omogočil, da bo delo smučarskega oddelka lahko v polni meri zaživelo. V oddelek je letos vpisanih šestnajst dijakov: trinajst alpskih smučarjev, dva tekača in en skakalec. To so: Evgen Bogataj, Iztok Šter, Mitja Valič, Mateja Lunder, Marko Urh, Franc Eržen, Andreja Porenta, Polona Oblak, Brane Kankelj, Marko Kramar, Boris Strel, Jožica Gortner, Staš Mlakar, Zdravko Bogataj, Damijan Borštnar in Milan Kranjc. Vsi športniki so vključeni v posamezna Športna društva in klube v občini. In kakšne so po sporazumu obveze posameznih podpisnikov? Gimnazija bo v prvi vrsti poskrbela, da se bodo dijaki iz oddelka lahko nemoteno udeleževali treningov in tekmovanj, poskrbljeno bo za dodatni pouk, obenem pa bodo športniki na loški gimnaziji imeli večje »ugodnosti« pri spraševanju. Tako, denimo, dan po vrnitvi s tekmovanj profesorji teh slušateljev še ne bodo spraševali. Prav tako ob koncu šolskega leta predavatelji tem dijakom še ne bodo dokončno zaključili negativnih ocen, ampak bodo kočno Oceno zabeležili v spričevalo šele ob koncu avgusta, torej pred začetkom novega šolskega leta. Društva in Visoka šola za telesno kulturo so se zavezali, da bodo prek republiške telesnokulturne skupnosti linansirali stroške nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja, dopolnilnega pouka in dopolnilne prehrane. Smučarski klubi in društva, za katere tekmujejo dijaki, pa bodo ob pomoči proizvajalcev smučarske opreme in staršev skrbeli za vso pot robno šport no opremo. Prvi kriterij za sprejem v smučarski oddelek je obvezno članstvo dijaka v enem od smučarskih klubov v občini. Kasneje, ko bo v Škofji Loki zgrajen dijaški dom, se bo »področje« loškega smučarskega oddelka najbrž razširilo na vso republiko. Prav tako mora dijak že v osnovni šoli in kasneje v gimnaziji pri učenju dosegati zadovoljive uspehe. Znano je namreč, da so dijaki novoustanovljenega oddelka izpostavljeni dokaj budim naporom, saj se od njih, poleg tega, da trenirajo in tekmujejo, zahteva prav isto znanje kot od ostalih gimnazijcev. Pristanek za vpis v smučarski oddelek pa morajo dati tudi starši. Predsednik republiške telesnokulturne skupnosti Dagmar Šuster se je hotel čim natančneje seznaniti z delom oddelka m načrti /a bodoče Zato so športniki v prostorih gimnazije pripravili razstavo, kjer so prikazali dosedanje delo smučarjev. Uspehi niso majhni. Dijaki, ki obiskujejo škofjeloško gimnazijo, se ponašajo /. osvojenimi balkanskimi naslovi, med njimi so državni in republiški šampioni, področni prvaki in zmagovalci številnih pomembnih tekmovati j. Dagmar Šuster se je v prvi vrsti zanimal za organizacijo smU^fJSa ga oddelka. Trenutno so v oddei vključeni dijaki vseh razredov. je predsednik TKS Slovenije pred lagal, naj bi čimprej smučarje org* nizirali po razredih. To pa bo naj^' izvedljivo šele, ko bo zgrajen ^ dijaški dom. Zaradi sistematični ga dela naj bi bili smučarji čimbO; navezani na šolo. Prav tako je dua , smučarskega oddelka, je me^. Dagmar Šuster, potrebno začeti usmerjati v poklice. Iz nJ'jV, vih vrst bi bilo namreč moi!<* dobiti sposobne učitelje teles vzgoje, trenerje ter vaditelje. . u V zvezi z delom tega oddelka Je v teku izdelava študije, ki bo čez pokazala dobre in slabe strani se njega dela. .jj. Potem, ko je predsednik rePpag-ške telesnokulturne skupnosti mar Šuster ugodno ocenil *e 0A-organizacijo dela smučarskega ]e delka na škofjeloški gimnazij1' odpotoval v Železnike, kjer si je z,nje nimanjem ogledal potek £ra pokritega zimskega bazena. , r J. Govek31 Jubilej radovljiških planincev V soboto, 21. septembra, '^'^i,. Radovljici slovesno proslavili 8»'• .. letnico Planinskega drušfva. K*'■ ■ Ijiško Planinsko društvo je nu'<> v starejšimi v republiki, saj je tem gorenjskem mestu zaradi OjMj ga ponemčevanja gora ustanovljjjj tretja podružnica takratnega venskega planinskega društva-dovIjiško društvo, ki je med nil|,"(-.j,ii' žičnejšimi organizacijami v °7~JM upravlja tri planinske l,,,st,,,o(,l>-(Valvasorjev dom pod Stolorri. lekov dom na Begunjščici, . 'Ljfif' kov dom na Kriških podih? H? J$ žuje mladinski odsek s štirimi ■^ na osnovnih šolah, alp' 'Jjj&fr odsek, gospodarski. "';",s'(.k u'' gradbeni in propagandni (,(^ postajo Gorske reševalne Si a^IVP bo v soboto prav tako P' K), obletnico delovanja. 1'" Osrednja sobotna pr<*'* v M ob 19. uri v avli osnovne s<)' ijr*1 dovljici. Na njej bodo ><>< t& planinci pod pokrovitelja m ,,<>' varne Klan razvili prapor ' gtfjl okriljem občinskih konferen ati»' Varaždin in Radovljica ' ,.ažl" Zaslužnim planincem b<>< ' pr<> tudi častne znake. V kultu^aicj gramu bodo s< delovali *«» ;><»', demski oktet, recitatorji,n i^"' karsk. orkester dpmae« JJafliJJ šole. Ob 17. uri pa bo » u W dovljiške graščine *laV" --,K upravnega odbora društ • Jubilej SPp iz Celovca v iz Slovensko planinsko , ljujjj Celovca, k, mu vn^&&2 Urbajs, praznuje letos i',-./M\e^% a, kar kaže na J pl ntfi 28. septembra na BlefTo8toja*L kjer ima SPI) Celovec po^ ud* Praznovanja pod Kepo - gj0venlJ rezili številni Plamnci « jjjg kranjsko društvo pa W v ce\& upravnega delovanj in zaved v boju srsus......... no plaketo. -J* C Gorenjska nogometna liga Triglav že tretjič ob točki 3 Nepotreben poraz Jeseničanov Tekmovanje v gorenjski članski JJ°gometni ligi postaja iz kola v kolo zanimivo. Na vrhu lestvice se kopici vrsta kandidatov, ki se borijo za naslov gorenjskega prvaka. Rezultati 4. kola: BOHINJ : ALPLES 5:1 (5:0) Bohinjska Bistrica, igrišče NK . °Thinj, gledalcev 200, sodnik Piškur iz Lesc. Pomačini so v 1. polčasu odlično igrali in povedli s 5:0. V 2. delu pa ?° občutno popustili, tako da so "toli več od igre gostje. ALPINA : MEDVODE 5:2 (2:2) 9^ri, igrišče NK Alpina, gledalcev sodnik Sekne iz Vogelj. Tekma je bila tipično prvenstve-ekipi pa enakovredni. Igralci ^»pine so odlično zaigrali predvsem * °apadu. Obe ekipi sta v 2. polčasu streljali po eno enajstmetrovko. SAVA : TRIGLAV 1:0 (0:0) Kranj, igrišče v Stražišču, gle-aalcev 250, sodnik Torkar iz Kranja. Korotan : Adria 2:1 (2:0) Mi^fanJ' igrišče na stadionu Stanka fJ^arja, tekma ZCNL, gledalcev 1U^> sodnik Tintor (Mirna), strelci; 1:0 Andolšek (2), 2:0 Za- trov1" (42)' 2:1 Fa^aneli (82)' 11 me" Korotan: Hace, Žun, Konc, Štro-?aJer, Šprajcar, Zalokar, Medved, *;urner, Acič, Radosavljevič (Tivold), ^dolAek(Mokič). kAaria: Velišček, Humer, Žibert, ^J>zmin, (Cernigoj), Cargo, Klemen-,c- Wanek (Faganeli), Jurca, Jove-8k°vi«, Rupnik, Zgubin. 1Jomačini so zabeležili že tretjo aPoredno zmago na domačem igri-u; igra v 1. polčasu ni bila kvalitetna, domačini so igrali veliko bolje si z dvema goloma zagotovili lepo [■"eanost za igro v preostalih 45 mi-"tah. Zaradi poškodbe sta morala Ap,Ustiti igrišče Radosavljevič in vzn ek" V drugem delu so gostje razt avili ravnotežje, igra je bda Adr 8ana' iz H-metrovke pa je la dosegla častni zadetek. J. Zumer Kamnik : LTH 2:0 (1:0) V krajevnem derbiju so zasluženo zmagali nogometaši Save iz Stra-žišča. Triglav se je sicer požrtvovalno boril, vendar so tudi tokrat strelci povsem odpovedali. NAKLO : BLED 1:1 (1:1) Kranj, igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, gledalcev 100, sodnik Mesec iz Kranja. Tekma je bila enakovredna. Ekipi sta zabili v 1. polčasu vsaka po en gol in postavili že ob polčasu končni rezultat. TRŽIČ : ŠENČUR 2:2 (2:1) Tržič, igrišče NK Tržič, gledalcev 200, smlnik Kaštivnik iz Kranja. V tekmi, ki je bila tudi prestižnega pomena za domače, da bi prevzeli vodstvo na lestvici, ni dala zmagovalca. Tržič je v 1. polčasu vodil, v nadaljevanju pa je uspelo izredno borbenim nogometašem iz Šenčurja doseči izenačilj(xv> gol in s tem osvojiti pomembno točko. JESENICE : LESCE 1:1 (0:0) Jesenice, igrišče pod Mežaklo, gledalcev 150, sodnik Prigora iz Kranja. Po visoki zmagi nad Tržičem so gostje tudi tokrat pričakovali popoln uspeh. Toda domačini se niso dali ukloniti in so iztržili tokrat le neodločen rezultat. Na lestvici vodi Šenčur s 7 točkami pred Bohinjem 6 in Lescami prav tako s 6 točkami. P. Novak Še štiri ekipe za prvo mesto V okviru devetih letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj v malem nogometu se bo v torek, 23. septembra, borilo za prvo mesto le še štiri ekipe. V izločilnem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Sava B : Tekstilindus A 2:0, Gozdno gospodarstvo : Iskra C 0:2, IBI : Planika 4:1, Projekt A : Sava A 0:1. V skupini za razvrstitev od 1. do 4. mesta sta bila v petek dosežena naslednja rezultata: Sava B : Sava A 2:1, IBI : Iskra C 1:1. V skupini od 5. do 8. mesta pa naslednji rezultati: Tekstilindus A : Projekt A 3:2, Planika : Gozdno gospodarstvo 0:3. Tekmovanje bo jutri zaključeno, ko bo na sporedu zadnje kolo. Srečali se bodo: Tekstilindus A : Gozdno gospodarstvo. Planika : Projekt A, IBI : Sava A, Sava B : Iskra C. Pričetek tekem bo ob 15.30. P. Novak JESENICE : ATSE (Gradec) 4:5 (2:2,2:1,0:2) Jesenice — Tekma za pokal Karavank, gledalcev 3.000, JESENICE: M. Žbontar, Krmelj. Sašo Košir, Ščap, J. Razinger, R. Razinger, Pipan, Hafner, Smole j, Poljanšek, Klemene, Tomaž Košir, Pirih, D. Hiti, Pristov, Pavlic. STRELCI: Pristov, Pavlic, Hafner in T. Košir po 1. Jeseničani v tekmi za pokal Karavank proti ATSE iz Gradca niso navdušili okrog .'5.000 svojih navijačev, saj so doživeli nepričakovan poraz. S tem porazom pa so si za- Kdo bo prvak? Tako kot pri pionirjih se tekmovanje zaključuje tudi v GKL za pionirke. Do konca sta preostali še dve koli, vendar pa o zmagovalcu tu še ne moremo trditi z zanesljivostjo, kajti medsebojno srečanje vodečih ekip, Jesenic in Kladivarja je na sporedu prav v predzadnjem kolu. Ostala štiri moštva, pa se za naslov prvaka ne morejo več potegovati. Izidi: 6. kolo: Triglav : Sava 30:26 (16:12), Kroj : Jesenice 16:31 (12:11), Šenčur : Kladivar 21:52 (12:20); 7. kolo: Sava : Šenčur 30:20 (6:9), Kladivar : Kroj 20:0 b.b., Triglav : Jesenice 15:24 (6:12); 8. kolo: Jesenice : Šenčur 20:0 b.b., Kladivar : Sava 45:26 (26:15), Kroj : Triglav 24:29(10:15). 1. Kladivar 2. Jesenice 3. Triglav 4. Sava 5. Kroj(-i) 8 8 0 373:165 16 8 7 1 229:177 14 8 4 4 173:198 8 7 2 5 190:210 4 7 2 5 139:183 3 6. Šenčur (-3) 8 0 8 113:293 0 -bb pravili tudi vse možnosti za osvojitev tega pokala. Uvodne minute srečanja so pripadle domačinom, ki so si ustvarili nekaj lepih priložnosti za zadetek. Eno izmed njih je Pristov izkoristil in povedel domače v vodstvo. Veselje Jeseničanov in njihovih navijačev pa ni trajalo dolgo, saj so gostje po napaki Ščapa najprej izenačili, ob izključitvi S. Koširja pa povedli. Ko je bilo pričakovati, da se bo ta tretjina končala s tem rezultatom pa so gostje nepravilno zaustavili T. Koširja, ki se je po samostojnem prodoru znašel sam pred vratarjem. Sodnika sta takoj pokazala na sredino, kar je pomenilo, da bodo Jeseničani streljali kazenski strel. Kazenski strel je uspešno izvedel T. Košir. V drugi tretjini so igralci obeh ekip igrali zelo nepovezane* in slabo, pa vendar so gost je po napaki domače obrambe spet povedli. Proti koncu tretjine pa je prišlo »jeseniških pet minut«. V tem času so najprej prek Hafnerja izenačili, nato pa je Pavlic Jeseničane spet popeljal v vodstvo. Malo pred koncem pa je Smolej po samostojnem prodoru zadel »samo« vratnico. V tretji se podoba na igrišču ni spremenila. Jeseničani so še naprej napadali, vendar pa so bili njihovi napadi nenevarni za gol gostov. Obramba, ki je igrala zelo slabo, je spet dopustila gostom, da so na lahek način izenačili. Igra se je malo razživela šele proti koncu tekme, ko so Jeseničani vse svoje sile usmerili v napad in hoteli doseči zmagoviti zadetek. To pa se jim je maščevalo, saj so gostje v zadnji minuti tekme dosegli še en zadetek in z njim dokončno zapečatili usodo Jeseničanov. Prenosni transformator za varjenje TBH 140 BANTAM je izredno primeren za varjenje kosov lahke pločevine ali za njeno obdelavo. Tehta le 20 kg, priročen je torej za dela v delavnici ali na terenu. Z njim lahko varimo mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. 2:0 (l-n? CNL Kanmik : LTH fino stadion v Kamniku, gledal- stri; soc!nik VranJež (Ce|Je)- Kam -i1:0 Medmež. 2:0 Bunc. rw a. Z: P* &UHSTi, M,i Zmage gostov Transformator za električno varjenje TBH 400 stotn;iHn^ Medmež, Mali, Plut (Pe- V 3. kolu pokalnega nogometnega _ Kar R » i^ovak (Horvat), ror nar' Bunc MZai)aVnik' Kumer' MIi LTH*' Zorman- ?žaz"bi/^r?vi(V'- Lonev' Mehif' Previo? VMll(>*evič, Ipavec (Lon-^am v , Kosec, Bulajič, Nikolic\ V ne;0lman-čini s animivem srečanju so doma-I ?jeJ s,*eče premagali goste iz Platen 8r?čanJa 1)1 1)11 lahk() tU(,i r,)eno ^ 80 BostJe P()kazali °beh d i-I?10, medtem ko pa so v Nik,f h ZaP>avili nekaj izrednih Za zadetek. -dh V 3. kolu pokalnega nogometnega tekmovanja članov na področju Gorenjske so v vseh treh srečanjih zmagali gostje. Rezultati: Alples : Lesce, 2:3, Bohinj : Sava 1:2, Tržič : Triglav 1:3. V polfinalu se bodo srečali: Lesce : Naklo in Triglav : Sava. Za mladinski pokal so bile pred dnevi odigrane še tri tekme, ki so se končale z naslednjimi rezultati: Korotan : LTH 0:7, Triglav : Prim-skovo 5:0, Lesce : Bled 3:5. P. Novak šport med vikendom tanN°GOMET - V nedeljskem kolu v ZCNL je kranjski Koro- V a0na .domačem igrišču osvojil že tretjo zaporedno zmago. ir^nJ8kem derbiju pa je Kamnik opravil z loškim LTH. j*ida: Korotan : Adria 2:1 (2:0), Kamnik : LTH 2:0 (1:0). KrTć Prihodnjega kola: LTH : Ljubljana, Usnjar : Korotan. l\ oJ~r^RKA — Košarkarji kranjskega Triglava so se v tekmovanju v borh' Vl Ljubljane vrnili praznih rok. V I B SKL so Jeseničani V Žen-ll,Za- drugo rnesto tesno premagali Koper, medtem ko so Ločanke točki V norm za prvaka izgubile v Ljubljani, Ilirija pa je osvojila . \Jgri z Zirovkami. te2-T?i mo&ki: Jezica : Triglav 82:80 (38:38), Jesenice : Koper 71:70 (5lVl 3 Cnske: Ježica : Kr°J 72:57 (2r,:-4). IlirUa : Kladivar 59:53 Blav^rT' Pr»hodnjega kola: moški: (sreda, 24. septembra): Tri-Maries ru/e'Jesenice : Salonit, ženske (sobota): Olimpija : Kladivar, ^aCem^^^^ — Loški Šešir je v republiški moški ligi na do-1 g0st 'grtšču premagal Mlinotest, medtem ko so se Tržičani Alpi OVanJa vrnili praznih rok. V ženski ligi pa so rokometašice Ceni K Br 8 košarkarskim rezultatom dobile srečanje z Bor- Iziian^Čanke Da so Iskri odščipnile točko. 18:15, 2I: moSki: Šešir : Mlinotest 31:23 (18:11), Šoštanj : Tržič 15:15 (5-5 ženske: A1P,es : Borec 44:15 (25:3), Iskra : Sava Kanin.ri Prihodnjega kola: Tržič : Jadran, Izola : Šešir, ženske: ATI pAlple8' Sava : Slovan-*klepni J,, IKA- - V Ma"[>o< •u in Velenju je bil mladinski republiški Lev so mladinskega atletskega pokala SRS. V konkurenci mladin-bjli Kr'>rV'} tne8to osvojili atleti celjfskega Kladivarja, medtem ko so .Udiv^1- *iks{*' v ženski konkurenci pa je bila najboljša ekipa l2Ar.Ja- triglavanke pa so zasedle osmo mesto. ^ri„i„I: mladinci: 100 M: 1 Krž an (Novo mesto) 11,0, 3. Sagadin (Trjgiav 11,2, 1500 m: 1. Gartner (Triglav) 4:02,0, palica: 1. Cvetkovič *k*Pno- di8k: L RoSer 'Ja) 32,04, 2. Rla •81 av 4i r; 1. Kladnik (Triglav) 11,25, disk: l. Fajfar Rladnik (Triglav) 32,00, ekipno: l. Olimpija 185, -dh v moderni izvedbi ima izredne sposobnosti varilnega aparata Zaradi vrhunca praktičnosti so pogonski stroški majhni Dobite ga v različnih izvedbah — glede na zmogljivosti kot tudi na načine upravljanja Možna je uporaba v delavnici ali na odprtem prostoru ne oziraje se na vremenske pogoje Transformator za električno varjenje TBH 700 transformator je višja oblika delovnih orodij TBH Prilagojen je delom vseh vrst — tudi glede na delovno okolje, delavnico in v njej za razna delovna mesta — ali za zunanja dela, pri čemer pa take ali drugačne klimatske razmere ne morejo motiti rednega dela. Za vsa orodja TBH so na voljo prospekti z opisom konstrukcij, različnosti izvedb in z najnatančnejšimi strokovnimi pojasnili Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P BR 208, TEL CENTRALA (052) 24-322 TELEX 25 252 YU ULJTES Pri Jeseničanih se je tokrat zelo poznala odsotnost Francija 2bon-tarja in Vlada Juga. Prvi napad je brez Žbontarja izgubil vso svojo hitrost in učinkovitost. Obramba pa že tako in tako ni najboljša. Avstrijska sodnika spet nista smlila dobro, saj sta preveč tolerirala prekrške igralcev ATSE, izključevala pa sta samo | Jeseničane. O igri Jeseničanov pa najbolj zgovorno priča dejstvo, da so nezadovoljni gledalci že pred koncem tekme začeli zapuščati dvorano pod Mežaklo. F. P. Sindikalno tekmovanje v košarki Pričelo se je tekmovanje sindikalnih ekip v košarki za leto 1975. Letos se je prijavilo 13 moških ekip, -ki so razdeljene v tri skupine. Nosilci skupin so Tekstilindus, Iskra, Sava, ki so lansko leto zasedle prva tri mesta. Odigrani sta bili že dve koli prvih dveh skupin. Rezultati so naslednji: I. skupina: Tekstilindus : UJV 40::58, Planika : Tekstilindus 21:33, UJV : Planika 43:29. Lestvica: 1. Tekstilindus 2 2 0 4 2. UJV 2 113 3. Planika 2 0 2 2 4. Gorenjski tisk 0 0 0 0 Gorenjski tisk, ki zaradi tehničnih ovir v prvih dveh kolih ni nastoj)il, . bo preložene tekme odigral v petek, 26. 9. 1975. II. skupina: Iskra : Ikos 52:18, Aerodrom : Zdrav, dom 26:30, Iskra : Aerodrom 49:28. IKOS : Zdrav, dom 22:44. Lestvica: 1. Iskra 2 2 0 4 2. Zdrav, dom 2 2 0 4 3. Aerodrom 2 0 2 2 4. Ikos 2 0 2 2 Dosedanji rezultati kažejo, da se razmerje moči ni spremenilo, saj so nosilci skupin že na prvih mestih. Vse ekipe želimo opozoriti, da bo naslednje kolo 26. 9. in ne 3. 10. kot je bilo prvotno dogovorjeno. M. Sajovic ?l ATLETIKA: na atletskem mitingu Katjukova (SZ) dosegla nov sovjetski re kord v teku na .'1000 m s ("asom H..r>l,K. Brok-ken pa je dosegel nov belgijski rekord v skoku v višino s skokom 2,2.'l m. Malinov-ski (Poljska) ni uspel v rušenju svetovnega rekorda v teku na 1500 m. Za rekordom pa je zaostal za samo 4 desetinke. TENIS: v tekmovanju za Grand Frix FILT '75 še vedno vodi Argentinec Vilas pred Špancem Orantesom, Švedom Bor-gom, Romunom Nastasejem, Amerikan-cema Ashem in Connorsom in Cehom Ko-dešom. ROKOBORBA: naši rokoborci so se s svetovnega prvenstva v Minsku po dolgem času vrnili brez osvojene medalje, kar je velik neuspeh naše rokoborhe. Od naših se je najbolje uvrstil TabaOki, ki je bil peti. evropski prvak Frgič pa je bil šele šesti. KOLESARSTVO: italijanski kolesar Fausto Bertoglio je postal zmagovalec kolesarske dirke »Okrog Katalonije«. Drugi je bil s 13-sekundnim zaostankom Francoz Laurent. Na kolesarski dirki Pariš — Bruselj so slavili belgijski dirkači, ki so zasedli prvih šest mest. Zmagal je Maertens pred Mercxom. Svetovni prvak, Nizozemec Kuipir je bil šele sedmi. ŠAH: zmagovalec šahovskega veleturnir-» ja v Milanu je postal svetovni prvak Ana-tolij Karpov iz Sovjetske zveze, ki je v finalnem srečanju premagal Madžara Porti-sha s 3:2. V borbi za tretje mesto pa sta Jugoslovan Ljubojević in Sovjet Petrosjan igrala neodločeno 2,5:2,r>. Prvo mesto je tako osvojil Karpov, drugi je bil Portish, tretji Ljubojević in četrti Petrosjan. AVTOMOBILIZEM: na sedmem rally-ju za svetovno prvenstvo »KMK) jezer« na Finskem je zmagal domačin Mikkola s bo-voznikom Ahom na japonskem vozilu To-vota-levin. Drugi je bil Lampinen na Sabu, tretji pa Makkinen na Ford-escortu. Po sedmih rallvjih je vrstni red za svetovno prvenstvo naslednji: 1. Lancia 55 točk, 2. Fiat 43, 3. Peugeot 41.4. Opel 40, 5. Alpine 33, 6. Toyota 32, 7. Saab 30, H. Datsun 26, 9. Mitsubishi 22, 10. Ford 15. Po enajstih dirkah za evropsko prvenstvo avtomobilov F 2 še vedno vodi Francoz Laffite pred svojim rojakom Larroussejem. F. P. Tudi letos sindikalni vaterpolo S pričetkom jeseni bo začel obratovati s polno paro tudi zimski bazen v Kranju. Ze oktobra ga bo izkoristila tudi komisija za vaterpolo pri TKS Kranj in v njem organizirala spet sindikalno vaterpolsko prvenstvo Kranja. Med sindikalnim prvenstvom pa bo tudi začetni tečaj za vaterpolske sodnike. Vsi kandidati se lahko pismeno ali ustno prijavijo na naslov TKS Kranj, občinska skupščina, p. p. 12, Kranj. -h *n 19 V tovarni športnega orodja Klan v Begunjah so konec minulega tedna proslavili .10-letnico obstoja in razvoja tovarne ter 25-letnico samoupravljanja. Tako so v petek dopoldne pripravili novinarsko konferenco, ki so se je udeležili tudi nekateri Klanovi zastopniki v inozemstvu in tekmovalci. Osrednja proslava 850-članskega kolektiva tovarne Elan pa je bila v soboto dopoldne, na kateri je govoril podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Zvone Dragan. Na proslavi so med drugim podelili tudi nagrade in priznanja zaposlenim članom, ki so v tovarni deset, dvajset ali petindvajset let. S tremi smo se pogovarjali o njihovem delu in razvoju, tovarne, ki je danes med prvimi in prva. na svetu na področju proizvodnje športnega orodja. magal pri razvoju kraja. Skratka, ko sem se zaposlila v podjetju, nisem pričakovala, da bomo v desetih letih postali tako velika tovarna. Danes sem z delom in pogoji v tovarni zelo zadovoljna in če bom le zdrava, bom rada ostala v kolektivu še kakšnih pet let. ko bom odšla v pokoj. Čeprav v Klanu delamo tudi čolne in telovadno orodje, smo najbolj znani po smučeh. Sama sicer ne smučam, zato pa smučata hčerka in sin. Jaz ob prostem času najraje pleteni.« Miha Finžgar (1920), vodja protitipne delavnice za smuči, doma iz Nove vasi pri Radovljici (eden od desetih ustanoviteljev takratne zadruge): »V Klanu, takratni zadrugi, sem začel delati še pred ustanovitvijo; že 20. avgusta 1945. Najprej smo popravljali si rop v stari stavbi, potem pa smo iz Cerknega pripeljali neizdelane smuči. V zadrugi sem začel delati kot mizarski pomočnik. Začetki niso bili lahki. To so bili časi, ko smo delali cele dneve in nihče m mislil na nadure. Postopoma smo ustvarjali nove tehnološke dosežke, vse bolj pa je postajal Klan v svetu znan po olimpiadi v Innsbrucku. V vseh teh letih nam je uspelo dokazati, da smo sposobni izdelati kvalitetno smučko /a svetovne prireditve in svetovne smučarje. To je lani potrdil še Stcnmark. Ko pa se je pred osmimi leti pri nas začel razvijati tudi tekaški smučarski šport, smo nekajkrat poskušali izdelovati tudi te smuči. Zdaj smo dokončno osvojili tudi to proizvodnjo. Kaj delam v prostem času'.' Pozimi smučam, poleti pa planinarim. Osem let sem že na primer predsednik planinskega društva Radovljica in vsako leto sem najmanj 20-k rat na višini 2000 metrov Ze tri leta pa sem tudi maratonec. Dobil sem že značko vzdržljivosti /a Vršiški in Trnovski tekaški smučarski tnai at on.« Jožica Mrak (19:50). obra-čunovalka OD površinske obdelave v Klanu, doma i/. Ra dovljice (deset let v podjetju): »Ko sem se zaposlila v Kla nu, sem najprej delala \ skladišču lesa. Cc se danes spomnim tistih začetkov, lahko rečem, da se je v podjetju veliko spremenilo. Imamo nove in moderne proizvodne prostore. Izboljšali so se delovni pogoji, veliko smo naredili na področju družbene prehrane, ^tano vanjskem področju in pri rekreaciji članov kolektiva. In vedno je naš kolektiv rad po Slavko Knafel (1925), poslovni sekretar podjetja, doma z Brezi j (šestindvajset let v podjetju): »Sem ekonomski tehnik, v Klanu pa sem začel delati pred 20 leti kot skladiščnik. V zadnjih letih' smo s proizvodnjo prodrli v sam svetovni vrh. Mislim, da imamo vse možnosti, da to mesto tudi v prihod nje obdržimo; imamo dobre strokovnjake in inštitut. Čeprav ludi danes težav ne manjka (trenutno nas najbolj pesti uvoz materialov in lahko se zgodi, da bodo v nevarnosti nekateri pogodbeni roki), smo v minulem obdobju doživljali nekatere kritične in odgovorne trenutke. Spominjam se krize, v kateri smo se znašli 1958. leta zaradi nenadne zasičenosti trga z loparji za badmintone. Takrat sem bil predsednik upravnega odbora. Neprijetna je bila ugotovitev, hkrati pa dobra izkušnja, da proizvodnje ne moremo programirati na izdelku, ki je pravzaprav muha enodnevnica. Pred pomembno odločitvijo pa je bil kolektiv tudi 195:1. leta, ko smo se kljub skromnim finančnim možno slini morali odločiti za gradnjo nove tovarne. Takrat sem bil predsednik delavskega sveta. Sicer pa sem bil doslej trikrat predsednik delavskega sveta; udeležil pa sem se tudi kongresa samoupravi javcev v Sarajevo. V podjetju smo sprejemali pomembne samoupravne odločitve in tako pred dobrim letom uspeli dokončati celotno rekonstrukcijo tovarne. Mislim, da je Klan veliko pripomogel k masovnemu smučarskemu športu in rekreaciji pri nas in dal svojevrsten poudarek tudi Planici. 1'ozinn včasih tudi sam rad stopim na smučke. Največkrat pa mi zmanjkuje časa. Ze II let sem namreč tudi urednik tovarniškega časopisa, pa predsednik turističnega društva Brezje in še kaj.« A. Zalar Dosedanji rezultati so jamstvo i za nadaljnji vzpon Nadaljevanje si. strani Podpredsednik izvršnega sveta republiške skupščine Zvone Dragan pa je govoril o aktualnem gospodarskem položaju pri nas in o nalogah v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. Opozoril je. da so k juh vsem naporom med prizadevnimi delovnimi kolektivi, ki so se lotili temeljite analize poslovnih in ostalih stroškov, tudi takšni, ki menijo, da je sedanja akcija prehodnega značaja. Zato živijo v pričakovanju rešitev od zunaj, pozabljajo pa na lastne možnosti in sposobnosti. Poudaril je tudi, daJ)o težišče družbenopolitičnega in gospodarskega delovanja še naprej oredvsem na zunanjetrgovinskem področju, pri hitrejšem urejanju •calog in nelikvidnosti ter pri mirnejši rasti cen. V nadaljevanju slovesnosti so desetim ustanoviteljem podelili statute Bloški smučar, ki jo bodo podeljevali poslej vsako leto posameznikom za izjemne dosežke in poslovne uspehe. Podelili so tudi plakete športnikom, praktične nagrade delavcem, ki so v podjetju deset, dvajset in petindvajset let, diplome samoupravi javcem in knjižne nagrade borcem in upokojencem podjetja. Slovesnost pa se je končala i koncertom ansambla bratov A vse-nik. Besedilo: A. Zalar Slike: F. Perdan V kulturnem programu je nazadnje nastopil tudi ansambel bratov Avsel& Manjka pridnih rok Ker namerava Planinsko društvo Tržič še letos zabetonirati temelje in vodne zbiralnike novega planinskega doma na Dobrči, se bo moralo v prihodnjih sobotah in nedeljah zbrati na prostovoljnem delu najmanj 30 ljudi! voljno delovno akcijo gasilcev Bo^ bazne predilnice in tkalnice »\ zervnih vojaških starešin iz-Tr* . ki so se jim samoiniciativno P družili tudi mladinci z Brezij Tržičem! J. Košnje* Planinsko društvo Tržič se je odločilo zgraditi na Dobrči novo planinsko postojanko. Stara je lani pogorela, za novo pa je bil tržiški »planinski proračun« preskromen. Zavarovalnica je res izplačala 30 starih milijonov odškodnine, Planinska zveza pa prispevala v pomoč okrog 28 milijonov starih dinarjev, vendar bo gradnja novega doma precej dražja. Zato v Tržiču načrtujejo složno zbiranje manjkajočega denarja in pričakujejo pomoč občanov, predvsem planincev in mladincev, v obliki prostovoljnega dela. Po zaslugi najprizadevnejših članov Planinskega društva Tržič s predsednikom Janezom Lončarjem na čelu se je Dobrča že spremenila v gradbišče. Temelji za nov planinski dom so v glavnem izkopani. Na "gradbišče bo tržiški planinci s po- Gorska nesreča V četrtek, 18. septembra, popoldne so tržiški gorski reševalci reševali Milana Perica (roj. 1940) iz Mijaj-lovca v Srbiji. Našli so ga v 70 metrov globokem žlebu med Velikim vrhom in Korošico. Pri reševanju je sodeloval tudi helikopter, ki je ponesrečenca pripeljal od planinske koče na Korošici pred ZD Kranj. Pustila nezavestnega Pred tržiškega sodnika za prekrške bodo na osnovi prijave postaje milice Tržič stopili Rudolf Zupan (1954) z Raven v Tržiču, Branko Beganovič (1952) s Proletarske ceste v Tržiču in Franc Štrukelj (1948) iz Bistrice pri Tržiču. Med njimi se je namreč v soboto, 0. septembra, zjutraj okrog pol treh vnel pretep, v katerem jo je skupil Franc Štrukelj. Miličniki so na osnovi pričevanj prizadetih in .očividcev ugotovili, da sta se po končanem mladinskem plesu V strelski dvorani na Ravnah najprej »spoprijela« Zupan in Štrukelj, ki se jima je pridružil tudi Beganovič. Franc Štrukelj se je Rudolfu Zupanu in Branku Beganoviču umaknil k bližnjemu elektrarniške-mu poslopju na Ravnah, vendar sta ga slednja dohitela m mu zadala takšne poškodbe, da je obležal neza-vesten. Zupan in Beganovič poškodovanemu nista pomagala, temveč ga le zvlekla do bližnje hiše in pustila! -jk Utonil v jezeru V nedeljo. 21. septembra, popoldne je v jezeru Crnava v Preddvoru utonil Leon Bavdek (roj. 1948) iz Laporja pri Turjaku. Pred tem je bil pokojni skupaj s sorodniki in prija t c-t i i na svatbi V hotelu Bor, nato pa mu je prišlo na misel, da hi se tudi okopal v jezeru. V Vodo se je spustil s čolna kakih "><) metrov od brega kljub opozorilu sorodnikov, naj ne dela tega. Nekaj časa je plaval, nato pa je potonil. Takoj so ga spravili s pomočjo čolna na breg in mu nudili prvo pomoč, vendar zaman. močjo za nošnjo v gore usposobljenih konj tudi že prinesli cement, večji del peska in les za opaže, tržiški obrat Gozdnega gospodarstva Kranj pa je preskrbel gradbeni les, saj bo nova postojanka razen dimnika in osrednje predelne stene lesena. Tudi denarja je za zdaj toliko, da bi še letos lahko na Dobrči zabetonirali temelje s ploščo ter dva vodna zbiralnika s prostornino 12 kubičnih metrov. Ker načrtovanemu delu deset ali kvečjemu petnajst parov rok ne bo kos, poziva Planinsko društvo Tržič ljubitelje gora, še posebej pa člane društva, k prostovoljnemu delu vsako soboto in nedeljo. Najmanj 30 bi se jih moralo zbrati na gradbišču, da bo delo do zime opravljeno. Planinci pripravijo za »udarnike« topli obrok in osvežilne pijače! Zal prošnje planincev prepogosto nalete na gluha ušesa celo tistih, ki .so pred začetkom gradnje stalno spraševali, kdaj bo začetek in obljubljali pomoč. Graditelji koče žele, da bi se jim tudi ti in drugi občani, pripravljeni pomagati, v prihodnjih sobotah in nedeljah pridružili. Vsaka ura pomoči je drago-cena! Ob tem kaže pohvaliti prosio- Iskal denar V nedeljo, 21. septembra, med 12. in 14.30 je neznanec vlomil v hišo Petra Meseca v Zabnici. Z železnim drogom je vlomil v sobo na podstrešju ter v prostore v pritličju. Premeta! je vse omare in postelje in očitno iskal denar. Našel je le 700 din. Za storilcem poizvedujejo. L Peternel pristreljal olimpijsko normo Na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju v Zagrebu sta odličen rezultat dosegla oče in sin Peternel. Franc Peternel starejši je v soboto, ko je bil° "JJ I sporedu tekmovanje z MJJ hitrostrelno pištolo, s 5»» krogi postavil nov država' rekord, hkrati pa si je Z rekordom in prvim mesto"1 pristreljal še olimpiJsk° normo za Montreal. Pete** nel je tako za Borutoif1 Petričem že drugi Kranj' čan, ki ima vizo za olimPJJ" ske igre. Za presenečenje pa je ^ nedeljo poskrbel še njeg0* sin, saj mu je uspelo, daje konkurenci tekmovanja * revolverjem velikega k«* libra ugnal vse tekmece. * 572 krogi je premagal j80" skega prvaka, člana Uul>' Ijanske Olimpije Teržana-Res sta imela na koncu tekmovanja oba enako število krogov, toda v ponovnem nastopu, ki je odloča o prvaku, je imel Peternel mlajši mirnejšo roko. .dh TEKMOVANJE V RADIJSKO VODENIH LETALSKIH MODEl^g^j. letališču Alpskega letalskega centra Lesce je bilo od petka do -p cionalno osmo mednarodno tekmovanje ta pokal Bleda v radij*"" letalskih modelih kategorije HC I- Tekmovanji' so organi letalskih organizacij Slovem/e. Alpski letalski center Lesce m K, an/ Zmagal je znam konstruktor RC modelov liano Prettnei delj'%^ tira* M - 5* ki (»doslej le petkrat zapored osvojil pokal Bleda. Najuspešnejši ^j^tf^ pa je hi/ Kranjčan Milan Meršc. Za 1'rcttnerjem se je na drugo flt Italijan Bertolani, tretji /e bil Američan Krast in četrti Kranjčan '(0Of sedmo in ena/sto mesto />a sta se uvrstila tudi Jugoslovana S-B Poličar. pretV Na stiki: Zmagovalec letošnjega tekmovanja za pokal Bleda - F° m najuspešnejši Jugoslovan Milan Meršc iz Kranja- — E. Perdan