IV •t, 0 V Gorici, v soboto dne 21. januvarija 1911. Uhaja trikrat na teten, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K • % ,; * v**^*-*--«: Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča,tt v vseh tobakarnah. .SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob noveli Jetu „Kalipot no Goriškem in GraflifcŽanskera" m dvakrat v letu .Vozni red se* lesaic, paniko* in pofitaih wez\ Na naročila kres doposlane na-rocnine se ne oziramo. ¦U!'!liiW.U,iJ!L"' '.U.' ¦ J..I Tečaj XU SOČA Urettnittvo ; nahaja v Gosposki ulici št. 7 • Gorici v I. nadstr. na dllBO. ITpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leto v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-fcrat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Šolske naklade in klerikalci. (Konec.) Iz piiobčencga elaboratu deželnega knjigovodstva je razvidno, kako razbremenitev deželi bi dal deželni Šolski zalog. V deželni hiši so izračunali razbremenitev m pravično ureditev prispevanja za šolo, ali v isti deželni hiši je bila taka poslanska večina, da je zavrgla deželni šolski zalog ter navalila nova bremena na okraje; Zakon, ki je bil sprejet v deželnem zboru 10. novembra 1904. določa glede šolskega potroška tole: »Šolski potrošek za Gorico pride v občinski proračun, v okrajih se dobi z dokladami na izravne davke, z dokiadami do 20 < na užltnino vina, mošta in mesa ter z davščino 1 K 70 v od hektolitra poročenega piva.« Torej namesto deželnega šolskega zaloga novi davki v okrajih. V seji deželnega zbora so se slovenski napredni poslanci krepko potegnili za deželni šolski zalog, ali dr. Gregorčič, zvezan s Pajerjem. je hodil svoja pota. Nič nui ni bilo mar za interese Slovencev in gluh je bil tudi za besede iz ust vladnega zastopnika: da je največ upanja* da bo potrjen načrt učiteljskega zakona, če se sprejme deželni šolski zalog. — Gregorčič se je držal svoje politične pogodbe s-Pajerjem ter stal na stališču: ker Lahi nočejo deželnega š o 1 s k e-ga zaloga, ga ne bo. Nič ni bilo opaziti pri njem »finih političnih potez«, -izbrane taktike* in »finega manevriranja«, ampak stal je tu kot ponižen Pajer-jev hlapček. Pajer je rekel: Deželnega šolskega zaloga ne bo — in dr. Gregorčič je prikimal: no. pa ga ne bo. Pristrašil pa je bil na dan s »posredovalnim« predlogom. No. nekaj je vendar moral storiti, da bi skril svoje hlapčevanje Pajerfu v tako važnem vprašanju, ker drugače bi mu prehuda pela v naši javnosti. Stavil je tak »posredovalni« predlog: dežela naj bi prispevala k dosedanjemu znesku 250.000 K še onih 150.000 K, ki \ narastejo, z novim zakonom. To bi bil nekak omejeni deželni šolski zalog. Potrebščine naj bi se pokrivale tako, da bi se pobirale doklade na užitnino, in sicer pri vinu in mesu po 20'/< in od vsakega hektolitra notočenega piva po 1 K 70 v; eveiit. primanjkljaj naj bi se kril z dokladami na izravne davke. Kaj pa je bilo to, kak »posredovalen« piedlog? To je bil vendar le laški predlog, samo drugo obliko mu je dal dr. Gregorčič. Po svoji »Gorici« je razlagal v letu 1905., da se je privatno z Lahi pogajal v ta namen, da se doseže deželni po višek na 400.000 K,ne da bi se naložili novi davki. Gregorčič se je takrat izdal: namreč da mož sploh ni mislil na deželni šolski zalog, ampak se je že kar pogajal za po-višek. Njegova dolžnost je bila v tem vprašanju stopiti v stik z naprednimi poslanci, da hi bili slovenski poslanci nastopili kot en mož za povsem pravično zahtevo: m i h o č e m o Ali mu imaš predbacivati še kaj?« »O, več, ko preveč, vprašaj le mai&r, kaj smo trpeli radi njega. Podal je še drugo tožbo zoper mene —« »S kakšnim vzrokom?« »Obdolžen sem bil zopet oderuštva. Počakaj, pokažem ti spomenico.« Monestrel gre k pisalni mizi in vzame iz predala dva obsežna povezka in ju položi pred Lucijo na mizo »Čas je, da se seznaniš tudi ti z našo rodbinsko zgodovino,« pravi. »Razložim ti vse na kratko, drugo pa lahko prebereš v teh spomenicah, toda poslušaj uvod: Spomenica za Ivana Baptista Rolliera in za Franca Benarda proti Monestrel u. Poglej, podpis: Galtier, odvetnik. Sedaj pa poslušaj: Vzrok, zakaj podajem dve različni pravdi v eni spomenici, je v podobnosti, ki jo imata med seboj: obe dve sta radi oderuštva in se razlagata in popolnujeta obojestransko. Oderuštvo se izvršuje redko kedaj javno. Ker ga zakon prepoveduje in kaznuje, se torej skriva, le sodnikov bistri razum ga more najti v različnih slučajih! m ga razkriti. Kajti oderuštvo kaznovati saimo tedaj, ka- dar se pokaže javno, to bi bilo toliko, kakor ga dovoliti. Ima jako mnogo oblik, ali razumnik ga spozna takoj na enem znamenju: Če se sklene kupčija — pod kakršnim imenom že je - ki ima namen, denar dražje plačevati, kakor je postavno dovoljeno — je to odeiuštvo. Naj-priljubljenejša oblika oderuštva je tako znana prodaja s pravico do odkupa. Kaj praviš ti k temu? AH so to odvetniške zanjke? -'- Po tem uvodu preide šele, k spornemu vprašanju. »Ivan Rollier iz Rovbone je potreboval pettisoč frankov. Gospod Monestrel mu jih je posodil, zahteval pa je v zagotovilo, prepustitev posestva v vrednosti osem tisoč frankov s pravico do zopetnega odkupa. Zahteval in dobil je pravomočno pogodbo, ki mu je dala pravico do dotičnega posestva, ali v tej pogodbi ni omenjena nič pravica do zopetnega odkupa. Zato se je pa sklenila druga pogodba, kjer priznava Monestrel to pravico...« »In drug slučaj?« vpraša Lucija vidno nestrpna. »Tu je pa drugi slučaj,« reče Monestrel in bere:, »Franc Benard je dolgoval raznim osebam na menice skupno vsoto devetsto frankov. Nekaj teh menic se je glasilo na prinosnika, dan plačila pa ni bil več daleč. Gospod Monestrel je bil tudi eden upnikov.« »Kaj, oče, ti si posojeval toliko denarja?« »Da, kaj je vednar tako čudnega pri tem? Ah, ti misliš, ker sami nismo ničesar imeli? O, takrat sem že podedoval svojega očeta in bil sem skoro tako bogat,-kakor sem sedaj, prišlo je samo to zraven, kar sem zaslužil ..,« , • »Z izposojevanjem denarja?« »Seveda, z izposojevanjem.« »Pripoveduj dalje, ali hitro,« pravi Lucija. »Če misliš, da tvoje pripovedovanje dekle kratkočasi ...«. pripomni gospa Monestrel. »Kako to, da ne, saj to je zanimivo!« vzklikne Monestrel. Potem nadaljuje v čitanju: »Med Benardom in Monestrelom je prišlo do-take pogodbe: Monestrel je obljubil pokupiti vse Benardove menice in njemu, Benardu, posoditi razen tega še tristo frankov, tako, da je dolgova! zadnji skupno tisoč dvesto frankov. V zagotovilo posojila pa je obljubil Benard, prepustiti Monestrelu polje proti odkupni pravici, katero je obsegalo petinsedemdeset arov, ter je bilo posajeno z orehovimi drevesi. To polje je bilo vredno dva tisoč štiri sto, do tri tisoč frankov. Benard se je zavezal razen tega, plačevati vsako leto devetdeset frankov do dne odkupa, istega dne izposojenih tristo pa je moral pustiti za obresti. Pri tej kupčiji jei mel Monestrel takoj prvi dan tristo frankov dobička,« »In potem?« »Na podpihovanje Galtierovo sta hotela imeti svojo posest nazaj, ne da bi mi plačala svoj dolg. In dasi odkupna pravica v pogodbah ni bila omenjena, temveč samo v nasprotnem pripisu, predlagala sta neveljavnost pogodb radi oderuštva in goljufije.« »In sta li dobila?« »Ne, kajti v postavah ni bilo nikjer nič o odkupnih pogodbah. Razsodba prve instance mi pač ni bila ugodna, toda šel sem v Pariz in posrečilo se mi je pri kasa-cijskem sodišču dobiti privoljenje za revizijo. Sedaj, pa je šla.,p.ravda od instance,do instance, končno...« »Ši dobil ti?« _.'..'..':> ">IlŽ.iwate&8*:,: Kat Slovenec.rabim pri vsaki pismeni pošlljatvi narodni kolek. Povpraševal-sem:pp:R^em tu pa tam, a.! ga nisem mogel dobiti. Povsod je zmanjkal: Narodni kolek mora biti zmiraj v zalogi, bodisi pri jednem al* drugem trgovcu. &e ndkaj: V Kanalu še ntsem videl računskih listkov družbe Cirilmetodove, aH pa je to že tako dolgo, da sem pozabil. Plačujte potom računskih listkov C. M. D. Hiiti je napad na severu in jugu, postavimo se v bran pravočasno. Domovina nas kliče! V boj za njene pravice in njeno rešitev! Iz cerkljanskega okraja. Podružnica S. P. D. v Cerknem je imela v nedeljo 15. t. m. svoj redni občni zbor. Iz poročila odborovega posnemamo, da se je glavno delovanje podružnice osredotočilo na kočo na Poreznu in na izpeljavo poti skozi tesni Pasice. Prenovilo se je več markacij. V noveWbru je -društvo uprizorilo veseloigro »Moč uniforme«. Vsled sklepa lanskega občnega zbora se ie podružnica poprijela dela za" reorganizacijo celega »Slov. plan. društva«, Ikatero delovanje je | imelo tudi vspeh in se letošnjemu rednemu? občnemu zboru osrednjega društva predložijo v vzprejetje nova pravila, ki jih je izdelal poseben odsek, izvoljen za to na lanskem osrednjem občnem zboru. V proračunu za tekoče leto je nov štedilnik v koči in dokončava poti skozi Pasice. Obisik koče raste leto za letom. Podružnično premoženje ima vrednost K 4293. Odbor je ostal stari. Iz tolminskega okraja. Nemški Kut. — Dolgo se že ni iz naše vasice nič slišaio. Ni bilo pač potreba. Sedaj nas je pa prisilil sam gospod župnik. Našemu gospodu ni po volji, da imamo čitalnico. Posebno mu je smrdelo, ker se je 8.1. m. v njej plesalo1. Kaj je torej napravil? Spisal je pravila ;za svoje si. kat. izobr. društvo in jih poslal na namestni-štvo. V nedeljo, t. j. 15. je bila pa glorija v cerkvi. Prvič je poagitiral za svoje društvo s tem, da je rekel: »Ustanovili smo društvo jaz in nekaj mož«. Potem pa je - razsajal proti Čitalnici, rekoč: »To je naj-brezversko društvo v celej škofiji. Ni čuda, če je v krstnej knjigi toliko »potako-nov« (misli nezakonskih otrok), ker se pleše ponoči.« Prašamo ga: Zakaj pa on poučuje petje ponoči? Ali niso lahko pri njem tudi »potakoni«? Saj gresta ona dva fanta, katera pojeta -tudi ponoči z dekleti iz farovža. Sicer pri nas jih ni in za te potakonc bodemo še govorili. Sedaj pravi, da se bode tudi v njegovem društvu plesalo, čudno se nam zdi, da pri njem bi ne bil greh. Mogoče, da res ni, ker se pleše na katoliški podlagi. Tudi slučaji: Dornberg in Malovše menda niso greh, ker SO na katoliški podlagi ? \ Pravijo, da je celo pridigo še pred nedeljo povedal svojim pristašem, to je zlfiK$l*o BB#«lm*ka-nega človeka. Še nekaj gospo&l župniku v alb^ (Mislili ste, da ste s pridigo ranili srca iSŠBHfudi, ali bodite preiprlža^ida ste zadeli^m trdo skalo, Sebi ste nakopali sovraStvo, katerega Vam ni bilo treba. »¦Brezverec.« je ta. na želode* trpefe neprekoiljivo sredstfo kktero ima pr&ŽiHjst pred vsem! dragimi iti na drugi strani ograje za Čenči-čera, poznati pa tudi ni naejer, da bi se bil hotel kje vloviti, ko je čez omenjeni nasip navzdol drča!. Cenčič je Šel JU januarja od doma, ne da bi bil komu kaj povedal; kam da gre. Zdravniki so pri obdukciji konstatirali, da rane ki jih je Čenčič z nožem dobil, niso bile smrtne, pač pa da je bila ena težka; dalje, da je Čenčič šele takrat postal nezavesten ko je čez nasip v Bačo padel in da je nastopila smrt, ker je nezavesten ležal v vodi in se tako zadufil. Sumi se, da je Čenčič čevlje, in klobuk v čakalnici pustil in da jih je nekdo, misleč, da so pozabljene stvari, odnesel, seč : se pa morebiti boji jih nazaj dati. Moojr.če je pa tudi, da Ie Čenčič .klobuk in čevlje v vlaku pustil. Natančno se ne more dognati, ie H imel čevlje in klobuk, ko je z vlaka v čakalnico prišel aH ne. Ni dognano ali dokazano, da je imel ČenČiČev morilec — če je baš kateri — namen napasti uradnika in se blagajne polastiti. Ravno nasprotno. Če bi bil kdo imel ta namen, bi ne bil prišel s praznimi rokami na podbrški kolodvor, ampak dobro oborožen. Pri Čen-čičn pa se je izkazalo, da je bil s svojim lastnim nožem zaboden. Kako bi bil pa tuj človek sploh mogel priti do tega noža? — O nameravanem napadu na uradnika in na blagajno torej ne more biti govora. Nemški časniki vedo celo povedati, da je bil Čenčič v čakalnici umorjen in oropan. Pri Čenčiču se je dobilo 425 K 28 v avstrijske veljave in 201 lira 90 centezimov italijanskega denarja v gotovini, žepno uro z verižico in razne druge malenkosti. Rop je torej popolnoma izključen.« PriobČujemo to poročilo, dasi zveni na nekaterih mestih precej neverjetno. — Kdor ve kaj natančnejšega, naj naznani to sodniji v Tolminu ali orožnikom v Podbrdu. Ljudsko štetje. Pozor pri reviziji!! Vrši se sedaj revizija števnih pol od strani magistratnih revizorjev. Opozarjamo Slovence v Gorici, naj se ravnajo po teh navodilih: 1. Vaša zakonita dolžnost aktivnega, dejanskega sodelovanja prj ljudskem Štetju je končana, Čim ste Oddali izpolnjeno in podpisano naznaurlnico. 2. Ne podpišite ničesar več za ljudsko štetje! Kdor Vam pravi, da je Vaša naznanijnica neveljavna,.kdor Vas sili» 0a. podpišete novo, kdor Vam zaradi t«g%.. grozi s kaznijo -r^ta l*a?ž,s*T»i .*- ,. 3. Magistratov! -revizorji imajop>yiet; pomanjkljive pole dopolniti, -drugičs zgrešene pole popraviti, in tretjičs preiskati, ali so navedbe v polah resni^Sn^ Drugih nalog, drugih pravic rakuni teh treh nimajo magistratov! revizor!i, 5. Pri reviziji Vi nimate druge ^blaznosti, nego na vprašanja, katera Vam postavlja magistratov revizor in katera se tičejo Vaših števnih pol, odgovarjati* nikakor ne ničesar podpisati, 5. Vi pa imate tudi pravico zahtevat^ da se magistratov revizor legitimnih fe izkaznico, podpisano od g. župana, in g>riN* vlco govoriti z magistratovim revizorjen> i z k 1 j uč n o slovenski. 6. Govorite le slovenski, ker bj ste znalo zgoditi, da bi kak tak komisar Hotel popraviti občevalni jezik za Ia§ki, ako govorite laški, Na kako vprašanje o obČevatoerrV jeziku, mora slediti le ta odgovor: tiaŠ občevalni jezik je slovenski. Pozor! Revizija glede občevalnega jezik« te dovoljena samo v slučaju, ako sta navedena v naznanilnici dva jezika ali pa no-Deden. Pri vseh onih torej, ki so navedli slovenski občevalni jezik, in ne še takega* drugega, nima revizor nič spraševati, --Torej pozor Ju previdnost! Dva shoda. V soboto 21. t. m. bosta dva shoda, in sicer .zvečeri ob 8. uri: pri Motorju n^ Seuenem Jrgu in pri Hvalicu na Stol*iei^a trgu. ,, Naznanite vse nezakonitosti, vsa nasilstva, grožnje itd., ki jih zamešajo* magistratov! revizorji, nemudoma odboru za ljudsko Štetje v Gorici v ulici sv*. Ivana št. 7. — Slovenci In Slovenk« v* mestu, to je Vaša narodna dolžnost! — Vse pa mora biti natančno bi rcsnlSuo povedano! Ljudsko štetje na Koroškem. Slovenci »Izumirajo«. Kako so delali Nemci na Koroškem z ljudskim štetjem, en vzgled: V Krivi Vrbi so našteli prebivalcev 816 (1. 1890: 686,1. 1900: 756); <4 tel* Nemcev 752 (i. 1890: 457, 1. 1900: &8l)^ Slovencev 50 1. 1890: 226, k -lSfeOO^ 170). T ako. s t rasno so le to-s «de-cimirali Slovence! Sker spadaš. Kriva Vrba (celovško okrajno glavarstvo) med v narodnem oziru netjgo^jnei kraje, toda da je padec od 170 m 50 v desetih letih nemogoč, to je vsak^nn* jasno. Če bi povsodi tako delali, nas na— štejejo komaj eno tretjino. (Dalje v prilogi). »Da, ali trajalo je celih šest let, ter me stalo razen zamere, skoraj premoženje!« »Pravda naju- je stala najrazličnejšega pomanjkanja,« pravi gospa Monestrel. »Stala me je, kljubu temu, da sO bili nasprotniki obsojeni, celih petsto frankov,* ki sem jih moral dati iz lastnega žepa!« . »O, moj Bog,« vzklikne gospa Monestrel. »Kaj ti je mati?« vpraša Lucija začudeno. »Mislim na toliko denarja!« »Da, da, za toliko je sedaj tvoja dota manjša!« »Kaj me to briga!« »Tako, kaj te to briga!? No, mislim, jako mnogo! Ti si gotovo domišljuješ, da te vzaime kdo zastonj, le radi tvojih lepih oči? Tu se pa jako motiš. Moški se ne obešajo kar tako na ženske. Soprog je predmet, ki se ga kupi, čim več denarja ima dekle, tem bolje za njo.« Namesto odgovora Lucija vstane in reče: »Grem k Ani, do večerje bom zopet nazaj.« Ana je bila Crillonova hči, mlado, brhko plavolaso dekletce, ki Rovbone ni še nikdar zapustila; bila je pa pri stariših jako dobro vzgojena; naučili so jo ljubiti resnico, in ker je bila Ana po naravi vesela, ni čuda, da je postala iz nje jako ljubezniva stvarica. »Ljuba Ana,« pravi Lucija, ko je vstopila, »prosim te, povej mi hitro kaj prav dobrega, morala sem poslušati sedaj reči, ki me žalijo. Povej mi na primer, L»j se govori o očetu,gospoda Alberta.« »Da, veš,« odgovori Ana počasi, »to ni tako lahko. Gotovo ti je fcnano, da se v nažih krogih drugače mislil o njem, ko pa v vaših. Pri nas se govori o rijem samo dobro, med tem, ko pri vas...« »Hočem vedeti, kaj mislite pri vas o niem.« »O, da je bil najboljši, najplemenitejši Človek. Sicer pa se ga moraš še spominjati, saj ni še tako dolgo, kar smo ga zgubili. Imel te je rad, vzel te je večkrat v na-1 ročje, da te je ljubkoval, ko si bila še popolnoma majhno! dekletce, in rekel je večkrat, da bi ti rad še bolj pokazal svojo naklonjenost, če bi se ne bal, da bi imela ti radi tega doma sitnosti, če bi slučajno povedala, da se on s teboj igra. Meni je bil drugi oče in imela som ga rada.« »Jaz tudi,« prizna Lucija. »Ah, rekla pa nisi nikoli tega.« »Ker sem se bala starišev, sedaj pa ne skrivam ničesar. Prosim, pripoveduj!« »Gospod Galtier je bil odvetnik in je imel po svojih stariših veliko premožerojb. Pisarna.mu je donašala le malo. Vodil je skoraj večino pravd — če so se mu zdele pravične in je bil dotičnik reven —. zastonj. Če ga je kdo prosil denar, dal je takoj in ni nikdar zahteval zadol-žnice. »Vem, da mi prinesete denar nazaj tudi brez tega,« je navadno rekel, »kadar vam bode le mogoče«. In to zaupanje v poštenost ljudi je vplivalo tako, da so zastavili vse svoje moči, da so njegovo zaupanje opravičili, in da so vrnili denar gotoveje, kakor pa, če bi jim pisal za-dolžnice...« »To rada verujem.« »Njegov življenski smoter je bil, pomagati ljudem, kjerkoli mogoče. Ko jcbil on župan, ni bilo ubožcev v občini. Toda prišli so reakcijonarci na površje in moral se je skrivati d!ve leti. Iz cvetoče občine je postalo reakcionarno gnezdo in kar mrgolelo je beračev in uničenih eksistenc. Ko bi vedela, s kakšnim sovraštvom so preganjali ubogega Galtiera, najbolj Charaneon, Chanat In...« »Monestrel, le izgovori ime.« »Župnik je bil -tudi zraven in mirovni sodnik je bil tudi klerikalec in reakcijonarec. Ko se je končno Galtier vrnil brez nevarnosti, da-bi ga zaprli, je živel popolnoma sam za-se, izogibal se je vsake družbe iz strahu, da bi škodoval svojim prijateljem. Samo 'dva ali trije somišlje- niki se niso dali odgnati in so se javno priznali njegovi, med temi je bil tudi moj oče. Šele leta 1860. je bilob^Ije^ Galtier je prišel zopet med ljudstvo. Potem se je poročil, Njegovega sina poznaš...« »On je moj sovražnik,« pravi oče. »Tvoj sovražnik? Ali ti vendar nisi jezna \»a nje-ga?5 vpraša Ana živo. »Ko bi vedela* na kak način govori o tebi!« »Kaj neki?« šepeta Lucija. »Zakaj si se pa tako prestrašila, zdi se mi, oVs^> treseš?« »Gotovo ne bi vedela zakaj. Prosim nadaljuj. Ksifte storil Galtierov oče nadalje?« »Prevzel je zopet odvetniško pisarno, oživil je iinov^ z mojim očetom in še par drugimi prijatelji republikaristo stranko, in delal dobro, kolikor je mogel. On je bil plemenit, odkrit značaj, le eno bi mu lahko predtjaeivat, koval je zabavljice in v rezkih dovtipih smešil svoje nasprotnike.« »Da vem, spisal je tudi zabavljico mojemu oSemi,-** pristavi Lucija. »Res se nista ljubila!« Kar prav lahko umevam; njuna značaja sta bila preveč različna, da bi se razumela,« pristavi Lucija z žalostnim glasom. »Albert je popolnoma enak svojemu očetu.« »Ti ga ljubiš?« »Kot brata, saj veš Lucija, da sem 'zaročena s P»av-tom, toda ti Lucija, ali ga imaš ti rada?« »Jaz,« odvrne ta, nje glas pa se je tresel nekoliko*. »Kako čudno vprašanje. Saj sem vendar MonestreloV, saj bi mogla biti celo Jezna nanj.« »O, radi starišev še ni treba brti na poštene Ijuii hud.« (Dalje priti.) Priloga ..Soče" št. 9, z dne 21 janurarija 1911. Loki pa Gorenjskem. Leta 1900..Je postal debelo zlagal s hudobnim namenom, sa- , kanonik, od leta 190$. do 1909. je bil rav- \ mo da se Je/zagnal v L feavnegaio- cev zaNernsftfter vidijo, kako mlinar, natelj >AiojziJeyišča«?i Hvalijo, UWJ™' ! slanca^rreltJaV-tŠToveffic« vV%vtia Nenwi na K^roSkem sp se vrgli Se s toliko večjo tmemo na vpisovanje Sloven- je S. L. S., ki sedaj sospoduje. nad koroškimi Slovenci, za obstoj Koroških Slovencev. Saj vemo, kako. Je barantal, §uster-šič pri volilm^^e&fmi žfcMkf&viir' zbor. pa ' t jejbflo fif^ift^c>b^^x^4s^m^,I J braženega moža, ki $em& gibati v svetu. »Slovenec«, Vsklika: da naj da i^og ž,njim ljudstvu, tr^aš^o-kpp^r^ke,; š, kofijie... upvo srečo! No, počakajmo, da- vidimo, kaka sreča bo Karlin na svojem Škofijskem se-^težtrv^Tstu za-Jfcidstvo v tržaško-koper-tem prodani Koroški Slovenci,, kaj mu ski. Škofij i. Mesto ie težko in odgovornost mari za to, saj je,dobil strankarske koristi, velika. Sodili ga bomo po -dejanjih, na Kranjskem. — Mogoče je ta okornost, Nagloma ie uinrl v Celovcu upoko- katero zavedni Koroški Slovenci vedno v jeni profesor I. A p i h, pisatelj znane knji-trpkth besedah obsbjajtf: -vplivala na slovensko ljudstvo, da se ie še toliko lažje udajalo Nemcem pi i ljudskem štetju, češ, saj nas niti sedanja največja stranka na Slovenskem ne mara!! Tudi na Štajerskem ' so sleparili Nemci pri ljudskem,štetju,na škodo Slovencev, kar so le mogli. Naj-brže konštatirujo tudi tam, da Slovenci ¦izumirajo«. Ptuj ima po novem ljudskem štetju '1637 prebivalcev. Leta 190(1. jih ie bilo 4223. Nemcev so našteli letos 3489, od leta 1901) .(2916) več 573. Slovencev so našteli 392. Leta 1900. so jih našteli 546, Letos torej manj 154. - Slično je tudi drugodi, kjer so šteli Nemci. Škandali v Trstu pri ljudskem štetju se 'nadaljujejo. Lepe maglistratove revizorje varujejo c. kr. icdarji. Seveda imajo nalog, varovati j Bi dobro ter prijeti hitro vsakega, ki bi se kaj zoperstavljal. Ali kako to, danima-i o c. k r. redarji naloge, a r e t i-r a t i t u d i m a g i s t r a t o v e f u n k-c i o n a r j e, k i g r e š i j o proti z a-ko n n, . , , Vlada gleda mtr^U) in se ne gane kljub tolikmv sleparijam od strani Lahov! Siri o PftL"JV Avstriji in za to tu, da nas po^rajo sedaj Nemci in Lahi!! Ali ne morda?! Evropski škandal je ljudsko Štetje v. Avstriji. Hako je govoril v poslanski zbornici češki soc. dr. Wirtter; ~» a preskrbljeno bo, da Evropa izve o tem škandalu, To štetje ne more služiti v podlago za nebeno administrativno ali zakonodajno reševanje narodnih vprašanj. ; Domače vesti. ¦. * Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neznanec je daroval 30 K. J. Pavliček, nad-poročnik v Bjelovaru 5 K. — Na račun mesečnine ie prišlo 55 K. Podružnica »Slov. Plan/ Društva« V Gorici bo imela svoj ustanovni občni zbor v soboto dne 28. januvarja 1911. ob osmi uri zvečer pri »zlatem jelenu«. Pripravljalni odbor vabi tem potom najvljudneje vse člane Siov. Plan. Društ-v»;*f stanftfejo v Oorici in v okolici, nai pristopijo k tej novi podružnici. Dobro-aoilirfas? um V5*oni, W$e količkaj za-rrlNrfaJb za turfstiko. ^Članarina znaša za vse leto 6 K, (no-vptlani plačajo prvo leto še 2 K vstopnini zato pa.dDbifafa' vsi člani društveno Slasilo »Planinski vestnik« zastonj. - Oglasila za pristop sprejema g. Jakob 2upančič, profesor na realki V <3orici. Zimski šport. Uradno poročSfdne 21. isanvarija 1911. ; Iz Bohinja: ¦¦,',;'; Temperatur«: 5 Cel«, (pod ničlo). , Vrem& otilačnp, trajno, *a zimski fgort prav dobro. *;¦* Sankališče: prav do^oV >.' Športna vlaka št. 112 in 111. &a$ Novi ,tržifko-ko|»erskl škof« ~- Sled. tjpč je le prišlo* uradno poročilo, da je tiitbljanski kanonik dr. Andrej Karlin fra«^va^^|^k64c#|f^(fcg:* $Lofa. Novi Škof je Vojen 15. nov/$5?. v Stari ge »Slovenci in leto 1848«, — »Elite« št. 5. za spomlad in poletje 1911 je izšla in prinaša zopet 1000 modelov. v nalkrasnejši uroetniškL izvršitvi". To je res krasen album največje pari^ce in dunajske mode. ~ Cena 2 K, -r Dobiva se v knjigarni, Trgovski Dom. Modni, ženski, ihistrovani listi v vseh jezikih so na razpolago v knjigarni A. Ga-bršček v Trgovskem domu. Nad 400 naročnikov na take liste preskrbuje naša knjigarna. ~~ Prosimo svoje, rojake* nai vsak časopis naročajo letutarj.' Sankailšče na Bledu. ••— Nabavili smo si sankališče z vrh Straže proti" jezeru, katero je Čez pol kilometra dolgč in ima krasne kur ve in lepo strmine cr mirni izhod proti koncu proge. To sankališče se je otvorilo v nedeljo dne 15. Januvarija t.l. in je bilo prav izvrstno obiskano. Med raznimi domačini so bili tudi tujci z Trsta kateri so se f zborno zabavali in izjavili, da je ta proga zelo lepa ter še v tejdol-zini kakor je, prav lahko meri s sankali-ščem v Bohinjski Bistrici. - Jezero je že deloma zamrzneno in ko bode zanesljivi led pokrival jezersko gladino, potem mislimo napraviti veliko zimsko veselico z godbo na ledu, kakor smo jo priredili pred nekaj leti in katere se je Čez 800 ljudi udeležilo. Tako nam pišejo z Bleda. Za narodni muzej so darovali sledeči iiospodje: Kerdo Tcrkuc, krčniar na Koritu, dva krasna robova, prinesena iz Južne Amerike, Naitut, pisarna dr. Levpu-Sčeka, 15 starih novcev, dr. Bratina dve knjigi o arheologiji, Ivan Kravos dva srebrna novca (šmarne petice). Sleparijo pri volitvah. — Precej klerikalcev je bilo obsojenih, ker so falzifi-cirali glasovnice pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah. — Obtožen je ibil Angelj Zajec iz Reiič. da je ponareja! glasovnice, in zato je dobil zapora 3 t e d n e. Dunajski nadškof Nagi in katoliške organizacije. -— Škof Nagi na Dunaju je odredil, da morajo vsa društva dunajske škofije, ki se imenujejo »katoliška«, zaprositi za potrjenje svojih pravil ordina-rijat, nadalje morajo ordinarijatu vsako leto o .svojem delovanju in premoženjskem stanju poročati, morajo svoje publikacije vedno poslati ordinarijatskemu arhivu, se ne smejo brez dovoljenja ordina-rijata razdružiti, vsak župnik mora katoliška društva v svoji župniji obiskovati in dekani ;majo pri kanoničnih vizitacijah obračati svojo pozornost tudi na društveno življenje, drtiStva iinajo Vstopiti v di-jtce^nnsJkt Zveze, vsa duhovlčina pa jfti ima podpirati, gojiti in, kjer treba,, nava ustanavljati, zlasti za mladino,. ,. ;; ;»Novi Cas« je najbolj «4ainšten« m»d katoliškimi listi. Včeraj ga je rukalo pa$? povedal, da »so ae ineje odp.rle (J? j ter da smo dobili kugo«, namreč živinsko kugo. Nekdo seveda mora biti tem« rkriv. Po bistri pameti »Novega časa« topot niso krivi kuge med živino samo liberalci* ampak tudi socialdejttokratje. Kuga fe; meso bo iraži4lmlt |o|epeu,.. vse po krivdi liberalcev tri socialderlfjo-kratovj — »Novem«,. Času« dopade |^-setnio občinski bik v lokavcu. Za čuka-rijo prav zanimivo pripoveduje ško^ list,, kako je.zaiiesel. ta.bUc boleze|;4 Skrirle.; Kdo je kriv? liberalci .in sociai-demokratje! Kdor ne veruje, ne bo zveličali .-,.',.;:¦* s i V^ »Slovenec« Se Je debelo zlagal v svoji številki 16. z dnč 20. t. sm. ko piše, dWje poslaneG Stiekelj obsojeai'nardenarno 00» bo lii troške v zadevi nekih" murv. Ji&r slanec Štrekelj ni imel nobenega oprat#t ;"i^|i'|i^^iV!# obsojen: Fal6tski »Stoven eč« se je torej tudi to, da se držayne poslance ne jpb-t. j stavlJakar tako pred sodnike, ali nalagani »Slovencev!«, backi morajo sedlaj verjeti,.'.' da .je bil državni poslanec'^of^ij. Štrukelj obsojen. Bomo videli, če popravi »S16v^; svojo laž! •-'••'-* - -, ..... ; ; »Das interessante Blatt« je prinesel, v svoji zadnji številki na prvi sirani sliko našega ponesrečenega aViatika", Ruslaria"1 skupno s sliko kraja.nesreče: kako Rusjana dvigajo jzpod aeroplanal Pišepa jist, da, je bil »ein Agramer Aviatlker«... ... Za predsednika »Čitalnice« v Solkanu je bil izvoljen na zadnjem občnem, zboru tamkajšnji nadučitelj g. BaTt./Pri »Novem Času« so radi tega'tako hudi, da se je včeraj nekomu razlila "žolč. Nove določbe za porotnike. NfŠe justično. ministerstvo pripravlja razun že naznanjenega novega kazenskega reda tudi .zakonsko predlogo o važnih izpre-menibah glede porotnih klopi. Najvažnejša izprememba pri tej zakonski predlogi je, da se bodo glasom nove postave po-rotniške, liste sestavljale brez ozira na davčni cenzus. Torej bode tudi preko porotnih klopi zavel nov, demokratičen duh. V bodoče bodo lahko tudi nižji stanovi, delavci, mali obrtniki in posestniki z manjšo davčno močjo imenovani za porotnike in bodo tako sodelovali pri sodnih razpravah kpt sodniki-laiki. Izključeni bodo samo tisti, ki zase ali za svoje, družine dobivajo ali so v zadnjih letih dobivali podpore iz javnih sredstev. Razun tega želi tudi predloga, da bi posli ne bili imenovani za porotnike. Novo pri tej zakonski predlogi je tudi, da bodo porotniki dobivali potne stroške. Določitev dfjet utemeljuje justičnu oblast s tem, da porotnik, čeravno nosi častno mesto, ni dolžan trpeti iz svojega mnogokrat občutno materijchio škodo, Djjcte bodo znašale dnevno: na Dunaju 8, v mestih čez 10.000 prebivalcev 6, v drugih krajih pa 4 K. Dosedaj je bila tudi določba, da je moral porotnik bivati,najmanj eno leto v svojj občini, odslej pa z^ey.a dveletno stalno bivanje v okraju, a ne,KiOb0jnj^9c" daj veljavna postava določa, da je nesposoben za porotnika oni, ki radi kake kazenske obsodbe nima volilne pravice v občini. Ta točka se. je tudi izpremenila. Od sedaj ne bo mogel biti porotnik oni, ki izgubi radi kake kazenske obsodbe sposobnost za mesto sodnika in oni, ki bo v preiskavi radi kake zadeve, ki povzroči izgubo sodnijske časti. Z ozirom na osebe, ki so .sicer sposobne za porotnike^ katerih se pa ne i>me imenovati, so v zagonskem načrtu sledeče; izpremembe:; • Kakor državni uradniki, tako ne smejo biti imenovane tudi osebe, ki so v cesarsjci dvorni službi.. Tudi osebe, ki so priglašene v za-govorniško listo, ne smejo postati porotniki. Na novo določa predloga, naj se učitelje pritegne k porotnim sodiščem. Dosedaj se jih ni imenovalo, ker.se je. upoštevalo, da so službeno zadržani. Zdaj to ne bo veljalo več in bo učitelj lahko postal porotnik, če bo občinski predstojnik potrdil, da ni službeno zadržan. Izpremenila se ie tudi starostna meja. Dosedaj Je lahko odklonil imenovanje za porotnika, kdor je bil 60 let star, od sedaj bo to lahko storil samo kdor šteje 65 let. Most črez železniško postajo Volčja-draga. — Komisija za ta most se bo vršila dn6 4febr.t. L .:/'«>«**;• Npvost na ljudskih šolah. — Vlada hoče uvesti ha ljudskih šolali 'poduk v kuhi n j s t v u; rie povsodi,naeiflkfat^.ampak polagoma. Ppseben prostor b\ W v šoli za dve ognjišči. Po 4 učenke'bi se učile, en dopoldne na teden pri enem ognjišču; tako bf se: jih VeŽbalo 48 na tedeii. K'.pa biulSil? Če učiteljice, potem' bi.mprali napraviti tečaj za kuhanje naj prvo na učiteljiščih. : ' : " \ O sodelovanju duhovščine pri gospo-davkih in denarnih zavodih piše «Prim. list«. Iz papeževega odtoka navaja samp to, kar njemu prija. Naj priobči cel papežev odlok, kakor smo,ga mi, potem priobči te papeževe besede': da yjsj: oni duhovniški, ki imajo- tlanes mesta predsednika,' tajnika, blagajnika ali sploh odbor- nika,, morajo podati tekom 4 mes. (od 18. srhrn6beri'duhp^nik;#rej^i atf^r^-ka^i &> službo tevrštfc, & ni (lobf Mi6 poseb?i -: nega dovoljena od Svete &p. Stolice. Ta-'>! Heg^mijeW'«alof '4*fe> Mr%^Xrsi m& oastdpi^-akmj, ~\e^%m^fr0& < korijb papfeževemii lilka^«? »«"«• ~r- '^At v .o ' V -poJcp^čini papežu bi moral pred- ' itjačiti' n^škof; in' karez tet Vstopiti{K ~> 4ruginii člirti; kiiratorijk pri -M 6 ri f u'-vred'i : Odstopiti bt moral idr. Pavlica r)d: katoliš-^ • kegp zadrugarenja,- itd. vsi;'ki iriiajo-i>iri kaki zadrugi/, posojilnici, ;hfaiiilhici kako ^liikčijp. Papežev ukaz glasi, da morajo tekoin '4 rnesečev vsi ppdatrdštMkfji^ je l^si zapustiti svoja Msia pfi ^totiŠJfelh de^;; Varstvenih zavodih — v bodoče pa bo ' lajala Sv. Stolica dovoljenje le za Izjeme ' slučaje. To; je jasnaraizVldiioiz fap&že-Vega odloka, ' " ! '; : ' ;?- I »Prinj. list« se drugače'tako cedi pf> jiižnbsti pred ;papežetn? aH' v resnicrim^•' tako nialo špoštovaitjh\di) Sv. Očeia, tla noče priobčiti celega njegovega odloka glede: udeležbe duhovnikov pri; de-narstven|h zavodih, ampalf Je iztrgal Jz odloka le par stavkov; Potvoril je pape- : Žev odlok in nalagal svoje »bravce«, Kako k: more to dopuščati nadškof hi knez. Kaj bodo mislili katoliški verniki, ko vidijo n j e g a v nepbkofščini proti papežu, ko vidijo, da. se duhovniki nič ne jzmeiiiio za jasen papežev ukaz ter pobožni »Prim. list«.kar tebi nič meni nič po-tvarja papežev ukaz ter laže katoliškim. svojim bravcem? Kdo spodkopuje vero?! Požar. -~ Danes ob 121/« so odšli goriški ognjegasci v,Krmi.n, kjpr je izbruhnil baje veli^požar!'' ' r " r ' ? Novo Šolo so otvorili v Medjiva^i, pri Devinu. Pri otvoritvi je bil navzoč treski okrajni glavar Oasser, ki je v dobri slovenščini povdarja! pomen Šole za izobrazbo in napredek ljudstva. Novega župnika imajo v Solkanu; če-povanski župnik J. Rejec je sedaj za Župnika v Solkanu. Pravijo, da ga le pripeljal sam g. župan. — »Prim. list« je veš*, vesel radi tega, pozabil pa je povedati, da. Kolavčičeva kuharica ni pustila v farovŽ pripeljanega blaga novega župnija, češ, da dokler je K. tam, nima Rejec nič iskati v farovžu ter da naj peljejo za sedaj drugam. Posredoval je župan! Stara resnica je ta, da je malo ljubezni med duhovnimi s o to r a t i! Iz Pliskovice je priobčil »Prismoje-nec« nesramen dopis, v katerem napada tamkajšnjo podružnico N. D. O. iz Trsta. JPrismoda govori, da ie lo' b r e z v e r s k 6. društvo, pa je le narodma delavska orga* nizacija. Je že dobra reč, ker se .»FrW' smojenec« toliko zaletava v njo. — Kaj vedno mečejo z,vero okoli? Naj pogledajo v s v o i a katoliška društva, kako malo vere je tam! fia. ž a s e je tudi ne zahtevajo; zahtevajo' le, da so oni, ki jih imajo, zvesti pristaši stranke, vera jim je postranska reči Tako sta učila tujli Šušter-Šič in Bfecelj. G. S. M. —- Jutri plesna vaja G. S, M. v Trg. Domu z vojaško godbo Od 4—9 ure zvečer. Ves. odsek. Trojčke je povila v Lokovcu Marija SuligojevajBslt so: ena.4eWckiii dva.de-čka. Kakorhitro so prišii na ,svet, . so. umrli: < .-¦'."_ Lovski ples v Kanalu se bo vršil v | soboto, dne '28L jan. 1911 v salonu hotela f »pri zlatem levu«. Začetek ob 8. uri zve-|čer:'Svtra voi. godba iz Gorice. Vstopnina: dame K U gospodje K 2< Lovski t kostum^p€;Lv|dobrod,o|ij|, Vstoo7,|jpvpljen I le vablTtnmV©d&or.•¦'*- v "! v,.?-!.';: i Samomor realen. — {Obesil si j|?v (3Q|iii^ft^.re^l0c JuriJ;J|otliT|^ ršpj tl&lk^tje^^ioilflM^l sfefee rlde-lkbi^ cem prvega .te^ia..QbesiJ se je>:za.okno v svojemgst^r61rarfja: *MW TrVia^^Obaferno v Oorici. terLje4tdovapp/;prožniškem straž.-, meštru JŽo&u, ^i je ,bil KorioškktNenjeft: Govori;-s^^.da >sta se^Zmertilft d-v^arda se'< obesita, ali obviselje le*Lothi? Roth je bij. Lir,.:; . ;;-/:,,'<; ;"::."¦'¦;¦'"V: '/:;,^-š:-t -.r-;^^'Crrijf :fep-.-i>Ui\ pnopčil|;^[ppi4r'S ifatere^, je^^lS^daflio i judi, fcdO; izvršuje; pojasniti, oa. v, Crmcah je izvršil ljudsko Dober t< svetujemo, in poskusite; one odpravijo zapečenost Wl M tb%j,nL Hmesto^.gpvpriti a M^L*?'^*". "ifoi&il&l o^ ^Društva za !$&**¦, rokodelcev«, skupno s podružnico N. D. O. v''i^vi^\y^k'p^\^^\cvv nedeljo 23'.,.t.; m/ v ^veliki dvorani. g. Tr. Bratiina v^,;Ajdovščini. Pri veselici svira orHester:'i3-'m«^*ctin\kr:"47J pelpolka" iz Qork;e.JSačetek'plesa' ob'4/ Vri pppofadrie insiiper? od 4,. ure .do 7.', 20 v/kpniao\ od 7. ure^cio zaključka f vstopnina 'Z % K obilni" udele|^ Wof vljudno yeseUčni"odsek."" • Odprtilekarni. :-' Jutri pdpoludne bosta odprti v.Gorici lekarni "Crisfofoleti- ! KufnenV t^h .dveh lekarnah bo tudi po-nQ5J$^lužba. v času .od 22. do 29. t. m. JS^zai k prirodj! Vedno glasneje se razlegata klic, cun bolj se čutijo nevarnosti mehikužnosti in nervozjiosti. Meh-kužnost še odvrača z igrami, ki krepčajo mišice, in s pametnim športom. Če se človek obenem tudi' zdr^uje nasladil, ki dražijo živce, tedaj dobi telo zopet novo moč, bleda lica se zopet rde in oči gledajo življenja radostne v svet. Kako zelo pripomore k takemu zdravju Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava, je splošno znano. Pa.se more privajena pijača za-uživati š polnim okusom in vonjavo, ne da bi se slabilo srce in živci, je za odrasle in otroke neprecenljive vrednosti. Toliko važnejša pa je tudi previdnost pred malovrednimi posnemki. Pristna in prava ie samo v zavojih s sliko Kneippovo in z napisom »Kathreinerjeva«. Soliolsltf tieshtfk« Brje pri Rihembergu. Odsek črniske-ga Sokola v Brjah je imel svoj letni ribčn; zbor dne 8. t. m. v društveni sobi pri Martinih. Udeležba je bila polnoštevilna narodnih mladeničev. Zborovalce je z iskrenimi besedami pozdravil br. predsednik, (ki je tudi vodil in otvoril zborovanje. Brat tajnik je prečital in pojasnil pravila. Za društveno leto 1911. je ostal isti odbor kakor v minolem letu in sicer: preds. br. Mi-iari Trpin,, podpr. br. Franc Stegovec, nacVbr. Ivan Ličen, župni delegat br. Josip Pečenko, bi. br. Leopold Vidmar, or. br. Ivan Colja, odb; br. Ivan Čebron in br. Anton Makovec, odb. nam. Franc Mihelj, pr. r. br. Anton Možina in br. Franc Ličen. — Upanje je, da društvo v kratkem še naraste. Žal je, da ni še zadostujoče telovadnice. Prosi se vse, da bi pridno pristopali in podpirali društvo kakor do sedaj da bi si nabavili čimprej potrebno So-kolsko opravo. Ob enem se tudi moramo zahvaljevati dosedanjim odbornikom za marljivo delovanje, ter prositi vse, da ostanejo zvesti društvu. Zaključil je zborovanje br. predsednik Milan Trpin in se zahvalil za mnogohojno udeležbo vrlim Brejskim Sokolom, kateri so takoj nato zbrali' 5/jO K, zlasti po vzgledu našega rojaka g. Franca Pečenka, žel. načelnika v Podgorju, Istra, ki ji daroval za domačega Sokola sam 2 K. Društvo ima namen ustanoviti tudi ženski Sokolski odsek. »Na zdar!« Za Sokolski dom v Mirnu so darovali: g. Andr. Jakil 200 K, g. Josip Pav-letič 200 K, g. Franjo Sandrin 100 K, g. Uršič Peter 50 K, g. Lipovž Ferdinand 60 K. g. Ivan Savnik, župan v Biljah, 20 K, g. Ldv. Praprotnik, učitelj, 50 K, g. Pahor Dominik ,25 K, g. Gabrijel Pahor 25 K, g. odlikovana pehrija li fMB&na Karo! Draščik v Gorici aa Ksnui v (lastil biti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejegd peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane veJikonočn* plače itd. Prodaja različna fina vin* In pikarja na drobno aH v originalnih butelkab Priporofa se slavnemu občinstvu za mnoge-brojna naročila ter obljublja solidno posirežbo B*~ po JaJfeo zmernih cenah. -%• Ivan Komidaf 50 K, g. Vinko Fertetic župan 25'K, g. MJha':FaganeU' 30 K. ' '': ^CpriliM lova Vftupi le naibfalag.čna' iakVlova IC lb;4p^Tomažmčič Gregor za poravnavo n5K6 tožbe K 10, tvrdka Ivan-čič& Kurinčtč K 5, tvrdka Pregrad & Ččrnetič* K*5; Fr. Batjet K 5, Jos. Marmorja, trgovec v Mirnu, K 50. Sokol v Gorici. — Bratje in sest ref Od četrtka 19. trn. dalje se trše telovadne vaje v dvorani »Trgovskega d o ril a'« in sicer za člane vsak pomleljek, sredo in petek od 8.—10. ure ztfečer, za vaditeljski zbor vsaik četi tek Od 8.--10. ure zvečer ter za Članice vsak ! torek in soboto od 8.-9. ure 2veČcr; to J do preklica.. *' j Naraščaj bode telovadil tudi na- ' dalje v društveni telovadnici v ulici sv. * Ivana. (5b tej priliki se obračamo zopet na gg. slovenske obrtnike in trgovce s prošnjo, d a p o š l j e j o s v o-je vajence k telovadbi, ki se vrši vsako nedeljo od l'V-3. iire popoldne. Gospodje, vajenci, ki jih boste poverili Sokolu v telesno in duševno vzgojo, se ne izneverijo svojemu narodu, kar se ikljub slovenskih šol cesto dogaia v potuj-čenem'mestu. Telovadba za š o 1 s k i naraščaj se vrši vsaki pondeljek in četrtek od 6.-7. ure zvečer. Ob enem odgovarjamo na ponovna vprašanja, da se prične s telovadbo za go-jenke, koja se je vsled mrzlega vremena začasno opustila, zopet v prvih dneh meseca svečana. Na zdar! Vaditeljski zbor. Sokoi v Biljah bo imel svoj redni letni občni zbor dne 29. t. m. ob 10. dop. v društvenih prostorih. — G. E. Praprotnik, nadučitelj v Mirnu, je dardval za Sokola v Biljah 12 K. »Sokol« v Cerknem. — Na Svečnico priredi cerkljanski »Sokol« veliko ljudsko veselico v svoji telovadnici. S to veselico bode tudi otvorjena nova Sokolova telovadnica, ki v svoji notranjosti sicer še ni popolnoma dokončana, vendar se v isti že od novembra sem pridno in vstrajno telovadil Ker je pričakovati k tej veselici tudi mnogo udeležencev izven Cerkna, se ra-ditega prične ista že zgodaj popoludne. Natančnejši vspored se priobči drugi teden. K veselici so vabljeni vsi, ki se hočejo na Svečnico dobro zabavati in naplesati. Temu vabita se Je odzvala že precejšnje število- vinogradnikov. ShujL s% v $61kanu nova mizarska zadruga, ki bi bila pod nadzorstvom zavoda za pospeševanje obrti v Gorici! Mednarodni kmetijski kongres. — Pri seji taketevane »Commission interna-tjonale d' agriculture«, kateri so priso-stovali tudi zastopniki dunajskega c. kr. kmetijskega društva, se je sklenilo prirediti IX. mednarodni kmetijski kongres leta J911 v Madridu tn sicer v maju. Na tem kongresu se bodo razmotrivala gospodarska vprašanja'. mera-va ustanoviti; nekdanji . poslanec Nagy rta Ogrskem .republičansko stranko in da je že v zvezi s'predsednikom francoske republik«* Fallieresom. Soriška.kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« vabi ggf nabornike k cdborpvi seji, katera se bo vršita imhtkmji torek «b 8. uri zvečer v društveni sobi. iveza narodnih društev. Bralno In pevsko društvo« v Pod-brdu vabi k veselici, ki ibo dne 2. febr. t. 1. (na Svečnico) ob lA8. uri zvečer v prostorih restavracije »Štravs« (pri postaji). Vspored: 1. P. Hug. Sattner: »V petju oglasimo«, poje mešan zbor. 2. Jaka Stoka: »Mutast muzikant«, veseloigra. 3. Jak. Aljaž: »Zaostali ptič«, poje mešan zbor. 4. »Grozna pomota«, šaljivi prizor. 5. Dr. Benj. Ipavec: »Slovenska dežela«, poje mešan zbor. 6. Šaljivo srečkanje. Po vsporedu prosta zabava in ples. Vstopnino: Sedeži 80 vin., stojišča 40 vin. Vstopnina k plesu 1 K 20 vin. Dame proste. Predplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Včeraj se je nadaljevala debata v proračunu, finančni minister Mever je govoril med drugim o potrebi ne« vili davkov! Povdarjal je posebno potrebno saniranje deželnih financ. Na koncu je rekel, da je za ekonomično politiko. Za državo in državljane veljaj načelo: nobenega &otro&-ka brez pokriija! — Kršč. socialec Miklos je izjavil, da njegova stranka .se bo držala vedno nemške vzajemnosti. M a I i k se je izrekel proti laški pravni fakulteti. Potem •se je nadaljevala razprava o predlogu za odpravo carine na meso. Seja danes. Posl. Mandič je interpeliral včeraj radi nameravanega novega urnika na sodnijah v Trstu. Radi ljudskega štetja so interpelirali dr. li y b a f. dr. K p r o š e c in O r a f e n-a uer. »Slovanska Enota«. •— Uvedla se je akcija za reorganizacijo »Slov. Enote«. Parlamentarna komisija češkega kluba ie sklenila, naj se začno takoj nova p^ajan-ja za reorganizacijo Slov. Enote. Posvetovanja med Čehi in Jugoslovani so pričela v četrtek. — Slovenski klerikalci so že proglašali politiko proste roke ter jadrali med vladne stranke, ali akcija od strani Cehov jim je ustavila pot; sedaj premišljujejo«, kaj je storiti. Baje ne ka-/ej( preveč nagnenja za Slov. Fnoto, baje prevladuje Krekov nazor, da naj bodo | klerikalci neodvisni od Cehov in drugih Slovanov. Hočejo se otresti vsake kon-tuile od strani drugih Slovakov. Odločitev pade v kratkem-. Parlamentarna komisija sjSlov. kluba« šteje 8 članov, Krek, Povše, Graten* auer so za politiko proste roke proti vladi, Korošec je za najstrožjo opozicijo. Naj-brže odloči Šusteršič za Krekovo taktiko! Republičanska stranka na Ogrskem. — »Zeit« poroča iz Budimpešte, da na- Razne vesti. Streli v francoski poslanski zbornici. ' — Med govorom poslanca Raziitibou'dav! zbornici v Parizu je streljal z galerije 40 -letni, umobolni pisar v delavskem minis-terstvu, Oizolnie in zadel direktorja Mir-" mana v meče. Storilec Gizolme je bil svoj čas gimnazijski profesor, zadnja leta se ga je pa vsmilil njegov brat, visok uradnik pri ministerstvu, ter mu preskrbel službo pisarja. 2e pred leti je streljal v Saint Sebastienu na angleškega konzula, vsled česar je prišel v norišnico. Nemški cesar doktor praškega nemškega vseučilišča. — Iz Prage poročajo, da pričakujejo vsaki dan cesarjevo dovoljenje, da se sme proglasiti imenovanje nemškega cesarja Viljema častnim doktorjem praškega nemškega vseučilišča. Promoviran bo cesar Viljem po praškem načinu v prestolni dvorani berolinskega kraljevega dvorca. Udeleže se promocije rektor, dekan medicinske fakultete in profesor Hcrnig, ki je predlagal, naj se imenuje nemški cesar častnim doktorjem praške nemške univerze. Nov uspeh zrakopiovStva. - Iz San Fraucisca poročajo, da je aviatik Ely letei 7. zemlje na bojno ladjo in nazaj. Na krov ladje se je spustil z lahkoto. Izvršil je ta vzlet v megli. Bosna-Hercegovlna šteje l.$93.6$3 prebivalcev. (Dalje na peti strani.) (mouitejšl Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sneta dolžnost! j:---------------------------------------------"""Z" ¦'-¦"".....r-----------"—'--------1--------------:-------------------' Ivan Kravos u Koran M. II. G§!USft h Karm It. H sedlarstva delavnica ščine, potovalne potrebščino kakor; kov. Cege, terclee, denarnice, listnice itd. — IzvrSuje in sprejma 7 fe^mBLs, ropravo 'ailifine koleseijne in x^^^^ Popraulla se izurSujejo ločno Sfer* Cene zmerne, Trpsko-obrtn8 in gospodarska veslu, Vsi sejmi v postojnskem glavarstvu ^ so prepovedani radi živinske kuge. Pokušnja vki. — Tržaški »Trgovski i muzej« je sklenit prirediti letos pokušnjo •primorskih vin, da dožene, kakšna vina se pridelujejo v eni ali drugi primorski po- ; krajini, oziroma če so ta vina pripravna .' zd svetovno kupčijo. Vina, ki se pošljejo ha to pokušnjo, se tOraj ne bodo premi-rala. t/važevttje važnost te pokušnie za goriško vinogradništvo, se je obrnilo »Goriško kmetijsko društvo« s posebno okrožnico do nekaterih naših vinogradnikov in jih naprosilo, da naj' bi mu odstopili brezplačno po 3 birteljke takega vina, ki se prideluje na GOriSkem v vegjem. Knjigarna A. Gabršček i = GORICA'=¦¦ Š Trgovski dom Corso Verdi 24 In o Gosposki ulici 7 sprejema naročila na vse tu-in inozemske beletristične, @ modne in znanstvene časopise. ~ pri oseta frgonlnali iss EDINE slovenske tovarne v Ljubljani C*škl dvojčki v#L8Jf., ki so brez vsake hibe in ki nosijo v notranjščini napis: Amonius Stradivarius Cre-moniensjs iaciebat anno MI>CCXXXVI.* Stradivarji je UJelovat svoj čas gosli, ki so sedaj najbolj dragocene. Kmetskl pum v Champagne na Francoskem. — h 14 vasij se je združilo MW vinogradnikov lo so naskočili vilo vinskega trgovca in izdelovalca šampanjca, Perier-ja. ki sv je komaj in komaj reši! pred razjarjeno množico, ki mu očita, da kupuje vino iz tujih krajev. V vili so raz-1000 l šampanjskega likerja. V kleti so dejali kmeti velik sod, v katerem je bilo razdejali 70.000 steklenic, napolnjenih z Kafhreiner (Kneippova isladnakaval •luži zaradi •Y»• jih nedoaežnih vrtiitvsaktSanna prava dim« kave!l»o En vinom. 3000 polnih stekleni?: $p* vrgli kmetje v reko. Drugi vinski trgovci se boje, da se izgredi ponove. Prva iavorKka bivšega sultana Abdul Hamida umrla. — V Solun« je umrla' prva in glavna žena Abdul Hamida, Ser Djeimil Kalin na sladkorni bolezni. Abdul Hamidje zelo žalosten. Mali oglasi. HtJauiiJSa pristojbina sUne «0 t In. Ako Je ogla« obsetnejli se računa xa vsako besedo i vin. Rtjpr iprmejie inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo mutiJKili trgovcev in obrtnikov » Gorja", Kiiana na il«*eli (in celo v rnaniu) ntlift« n« point, k*r atkjvr «e im.rirajo. Škod« ni ma/ima. celo postrežbo. Ponudite dr DHŠe v/, kropu, s!tor<» popolnoma nov, rp eono proda. -- Na- Uradnik išče sobo upravništvo. ZiMklobuk tanuaeje se i»ve, pri upiHv»i»tvn Umu. OldHUlarlJB -0b in kunlnfc tt<5e m?la dru-žiita / dežele. Vstop čimprej Ponudbo nn F, K, Uoltiimka Histricii (ior^njako Postno le-MV GORICA; | 0iG®mm: Narodno podjetje Hotel '.Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sofr za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Steklen', salon s te-raso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. •— Domača in tuja vina. Budjejeviško in ptmtigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. kron zaslužka najmanj ilobitu pri nas kol pntiivu'ec za naše putent. porilno blago. Obistco-v ti j« le dobre privatno slrnnkp. — Znblcvn se /.nanjo slovenščine in honi Mine lor neoinadczevauo pceleklosl. Hi-sni reflektanti naj so tozadevno '/.glasijo v nedeljo, dne 29. t. m. od 8. -12. ure predp. pri »rosp. Anionu v liolclu Sudbalin, (tonca, Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA ioi. Verdi feluHUe Iteo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlale krone, zlate mostove, zobe nukuučukove plošče, uravnavanju krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o soolem ateliein t od 9. «re dop. do 5. nre pop. ZAHVALA. O priliki nenadne izgube našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda hrana Gabršček-a, t*, ki*, poštiicun oficijala v is, veže nas dolžnost, da se na tem mestu iskreno zahvalimo v prvi vrsti c. kr. poštnemu* uradništvu in gg. pismonošem, predsedniku BGor. kmet. društva" g. dr. A. Frankotu, odborniku g." A. Jakončiču, uredniku g. V. Donrinku, nadalje predsedništvu slav. veteranskega društva in sicer gg. Jacobiju, Troštu in Simčiču,. potem predsedniku okrožnega sodišča g. H. Gazahjri, državnemu pravdniku g A Jegliču, uradništvu južne železnice, zastopnikom orožništva in finančne straže ter vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Iskrena zabvatft tudi vsem Aarovateljem krasnih vencev, kakor tudi onim, ki so nam O priliki nenadomestne izgube izrazili svoje srčno sožalje. Bog vsem obilno poplačaj. '"•¦«-¦ OORICA, dne'20. januvarja 1911. •-• V.fJž Mladja vd, Gabršček in hžerke. Rojaki, izpolnujte soojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe si). C in. m.! Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št 20. Lastni izdelki oljnatih bar?, lakov, firnefcev in steklarskega klela. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv..Barv za umetnike. Vse potrebščine ga slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočala Premeri & Jantar trgovina oljnatih barv na drobno in debelo Sprejme se takoj pekovskega pomočnika dobra moč. ; Ponudbe W naŠe-(upravništvo. oc»ooooooooo«o!>ocooooo kot *WinMško znanec kotprknano ZHHUHLH. OI» priliki "prežaloMhie ljBj|iibe uaS©ua ljabljeiiojia Hlna ^v KARLA FIEGL s** iskvouo Kafivalluicmo vsem onfin, ki 'm spremili »raijeua rajnkojia k vo«ntenra počitku; Vvsvbim zahvalo izrekamo tem,polom preč. duliovMČini, sovofhiikom, vsem yj|. sošolcem in drcftim flijak^m «» i|i!.2|ivo ^eij«i «ii oHMliio spremstvo, «fl. p^fesorjeiii; darovateljem kvasnili vencev in vsem *iiancem. ' " -» "."¦-",".',.¦_ ¦':'•¦¦;¦ '\ ¦' ¦'';, 1'v". '*"p"'l''; v' VtMlalJc se jBalivaljnjemo vsem onim, ki so nam posla« pismena sožalj«» 4ioroLila> Ker mun nI iiHH^f e. mkvalUl m vsakemu posebej, klietomo |« dnn j»»ca pog povrni vs>m;Jn vsakemu tisočkrat!" "'..,...¦.• ¦""'•'' '*''"> ¦' '¦"¦ '' "' : ","'' V ftOKIOI, 21. jannvarja t« 11. Žalujoča družba 9c*l; ttbflE ^^^m^m^m RbživUa tok kryU delovanje živcev* utrjuje kožo H : prof i prehlajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza. Izborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE JIANA Daš zdraunik vam priporoča francosko.žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri nakupu pazile na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoj«? osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. CENE: \ mala steklenica . K —-50 1 srednja „ . . „ 1-20 1 velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, I., Hohenstanpfeug %. * In zmagovit na tla domača se .Tefte s hrabro četo vrača. Nasproti hči mu prileti, a on tako-le govori: „Že vem zakaj hiti tako, da kupim v dar ji par — „0H0!" B • Trajen zaslužek !! I 1* Mtir' 1 20—25 K iia teden zaslužite s " J .pletenjem mi našem pl*'tilnem [stroju. — Vse izdelku kupin o mi, za tar se pismeno zuvežomo. — Plačilni pogoji zelo ugodni. Na stroj so je možno naučiti v dveh dneh. — S?ol starost in daljava je postranska s»var. — Mnogo priznalnih pisem je na razpolago. — Kdina katoliška tvrdka te vrste. — Zahtevajte cenik«* in pojasnila. Naslov: — „Chrisl1. Hausindustrie," — Dunaj, XVI2, Gaullacnergasse 12. i i i i Lekarna Cristofoletti v SoriGi na iravnika. Trskino (ItokMevo) jetrno oye. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim m splošni telesni slabosti iHirna stekleniea toga olja naravno rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino teleinato jetrno olje. Raba hw olja j«> s©wb»w priporočljiva otrokom in dečkom, kt so ro-r-vozni in nežn«'. narav«. ie. Železnim jodecem. S tom oljem se opravijo v kratkem tosu i g«t<,%<«tjQ se kostne bolezni, žlezni otoki, golSe, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. Trskino jetrno olje OPOMBA. oyc, katerega naroCam direktno iz NorvegVJe. preiSCe se tedno t mojem kem.^ laboratoriju, —*_.--------,..,.. .*.«„... 2at0 Mmorem jamjit, svojim r stalne sposobnosti za zdravljenje. predno se napolnijo steklenic«. Zato zamorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede iistote in Crlstofolottljsva pijača 1» kina In železa. NajbolJSi pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Varstvena znamka: »Sidra" friiirat. Capsici con - naaonMKtt n * I Anker-Pain-Expellet| Je povsod prfpoznaio kot najboljše iredstfo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 Tin., K 140 iu 2— se dobi po teeh lekarnah. Pri nakupa tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v skatljah z našo varstveno znamko „si« drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA prt ,,'flatom. lova" v fragi Išče se 14 ali 15-letnega učenca za prodajalno jestvin. Prednost imajo oni, ki so nekoliko že vešči v tej stroki. Ponudbe na naše upravništvo. Odlikovan s prvini darilom v Londonu I. 1902. Vaše Blagorodje! Dovoljujem si javiti tem potom Vašemu Blagorodju, da izstopim z 31. januarjem 1911 iz Ivrdke »Šal nRobes*. Prosim, da mi ohranite dosedanje -zaupanje i v bodoče in zagotavljam, da se bom potrudi! postreči svoje čislane odjemalce vedno točno, reelno in po ceni. Prosim, da prihrani Vaše Blagorodje svoja naročila do I. februarja t, 1„ ko otvorim v Gosposki ulici šiv. 1 — 3 svojo lastno delavnico. S spoštovanjem udani Martin Kilhle rede Diencer krojaški mojster prej vrezevalec v Salon Robes Blago za poročne m po novi modi — v največji izberi v Trgovskem domu I Cernefic. Uzorce pošiljava franke. Ne kupujte ur, ako jih ne poskusite! Pošiljam . vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro iz plaque-zlata. Dvojni pokrov, za ceno 20 K. Prt naročbi naj se pošlje samo polovico in ostalo po preizkušnji. Triletno jamstvo. Naročila naj se pošljejo na: JOH VVEINER, DUNAJ XIX, I. Boschstrasse 2 7. Išče se zastopnike, ki so vsaj deloma vsposabljeni z> Natančneje se izve v ulici Ascoli St. 20, II. nacisti-. Sans souci najboljša fuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. C-ar 11* d' ©r, tDnrte blaiu-lic, Asi i spituiante, Slikarska vodica. Gennaro Ossoinack odlikovana klet šampanjca Gorica, Dia G. Carducci št. 6. Na zahtevo se pošlje cenike. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga — = oljkinegd olja prve vrste ii^^fiik tvrtfk iz Ittn. 3tted}t. MtlUttt,lvi ki Itet s prodajo na drobno iu debelo. Predaja na drobao: Kron -'96,104, 112, i'20, T23. IZB, 1-44. 1*60, 1*80, 2*-, 2*40, za lufii po 1% m. --------Na debelo cene usodno. ------~ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo ?e pufiča knpcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------.— miia jn hvtiy -----------_------ Cene zmerne. »Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje fit 4V|0, vloge y tekočem računu po dogovoru. - DelsUka gla»nica E 5,000.000. - - Centrfldfl U LfUllllailii. - Itoervnl zaklad K 450000. =^^s=== poDROŽNIOEf Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst "'.