EMAN 11.1(11 t- Te dni je umrl v Mariboru slaščičar g. Eman Illch. Rajnki, ki je bil po roda Ceh, je bil soustanovitelj Sokola v Mariboru in vedno vzoren Slovan. Na njegovi zadid poti na novega leta dan se je »brala na pobreškem pokopališču velika množica ljudi. Prišli so zastopniki vseh stanov hi slojev, kar je pričalo o veliki priljubljenosti pokojnika. Polnoštevllno so bili navsočni mariborski obrtniki, ki so nosili tudi vence, mariborski trgovci, nadalje odlični nacionalni delavci in predstavniki z bivSim županom dr. Franom Lipoldom in zborničnim svetnikom g. Ferdom PInterjem na čete. V velikem številu se je udeležilo
Ljubljana, januarja 1941
njeval. Po vojni je prevzel uredništvo ljubljanske »Domovine«, kmalu pa ga je ministrstvo imenovalo za sekvestra in nadzornika Schulverelna in Slidmarka. Z novim letom 1920. je prevzel uredništvo »Kmetijskega lista«, potem je prestopil v uredništvo »Jugoslavije«, slednjič pa Je spet postal član uredništva »Slovenskega Naroda«. Naposled mu je dr. žerjav poveril prt »Domovini« propagando, statistiko te organizacijo dopisnikov. To službo je Ante Beg vršil do upokojitve jeseni 1. 1938. N»r-■ledno jesen je na povabilo uprave Ljubljanskega velesejma organiziral razstav« gob, prvo na slovanskem jngu. Razstava je zbujala zasluženo pozornost, čeprav upokojenec se g. Ante Beg še zmerom oglaša v našem časopisju. Za 40-letnlco poklica mu je minister g. dr. Kramcr poklonil dragoceno zlato nalivno pero z željo, da bi ga sukal najmanj še 20 let. G. Beg pravi, da mu Je bilo to najvišje odlikovanje ln da bi g. ministra prav rad ubogal, toda po malem ga grabijo krči v desnici. Revija »Misel ln delo« je lani probčila daljšo njegovo razpravo o nemški propagandi na Kočevskem pred vojno. »Kronika slovenskih most« pa Je letos objavila njegovo razpravo o bivši višfel občini. Koledarji Družbe sv. Cirila ln Metoda imajo njegove prispevke nepretrgano vseh zadnjih 30 let. G. Ante Beg je vdovec. Skrbno mu gospodinji sestra Ančka, ženo Ivano je izgubil že pred 15 leti; bila je učiteljica. Njen oče je bil najzaslužnejši slovenski vzgojitelj Andrej Praprotnik. Tudi vsi trije Begovi otroci so si sami izbrali učiteljski poklic. Tovarišu Begu bodi naklonjena še dolga vrsta leti
SPOMINU RAVNATELJA RUDOLFA PEČJAKA. L. 1891. se je v Hinjah rodil Rm dolf Pečjak. Posečal Je gimnazijo v Novem ' mestu, nato je prišel na ljubljansko učite« ljišče ln ga 1. 1912. končal. Komaj je na« stopil učiteljsko službo, že ga je vojna vihra zanesla na sever in jug in ga vrnila 1918 v svobodno domovino. Med prvimi so je priglasil v tečaj za izobrazbo učiteljev za meščanske šole v Mariboru in ga končal kot odličnjak. Tedaj se je tudi oženil s svo-zvesto življenjsko družico Anico, ki mu jo rodila pet otročičev. Služboval je v meščanskih šolah v Tržiču in v St. Vidu nad Ljubljano, bil vmes nadzornik osnovnih šol v kranjskem srezu. Naposled je bil ravnatelj druge deške meščanske šole v Ljubljani, kjer je nedavno preminit Povsod se je izkazal kot odličen šolnik. Videl je veliko pomanjkljivost meščanskih šol in jo skušal odstraniti. Spisal je tri zgodovinske knjigo tako odlično, da so po njih posegle tudi srednje šole, kar je gotovo veliko priznanje. Podaril je meščanskim šolam dve slovenski čitanki za III. in IV. razred, Id sta bili deležni splošne pohvale. Mladini je podal igro »Kraljičino z mrtvim srcem« in mnogo d-	"-v. Ohranjen i"'< Tvj časten
spomin!
Kneginja Olga }e govorila prebivalstvu Jugoslavije
pogreba mariborsko sokolstvo v krojih ln eivilu z znaki, s prapori In fanfari jezdnega odseka. Poslovili so se od pokojnika pred mrtvašnico g. Fran jo Bureš v imenu Češkega kluba v Mariboru, ob grobu pa brat Smrtnik Iz Celja v imenu zveze Sokolov In celjskega Sokola, matični starosta brat dr. Fornazarlč v Imenu mariborskega so-kolstva In starosta selnlškega Sokola brat Viktor Grahor. Vsi govorniki so naglašall pokojnikovo zgledno nacionalno In sokolsko delo. Pevci so zapeli SalostinH. Nato so zaigrali v poslednje slovo fanfarlsti sokol-skega Jezdnega odseka. Brat Eman Illch nam ostane vzor sokotoke zvestobe in slovanskega Čustvovanja.
ANTE BEG 70LETNIK. Naš novinarski starosta g. Anton Beg Je praznoval te dni 70-letnlco rojstva. Pred tremi leti je slavil 40-letnlco nepretrganega poklicnega novinarskega dela, kar je med Slovenci doslej edinstven primer. Ante Beg se je rodil na Silvestrovo 1. 1870 v Stojnem selu blizu Rogaške Slatine. Kot učitelj je služboval v Jurkloštru ln v Ribnici na Pohorju. Potem je postal oficirski aspirant pri orožnl-štvu in je poizkusil službo pri železnici, toda uradniška služba se niu je prlstudila radi takratnega zatiralnega duha. Zato se je z veseljem odzval povabilu pokojnega Dra-gotlna Hribarja v Celju ln je prevzel uredništvo celjske »Domovine«. Bilo je to v marcu 1. 1897. Kot novinar je dramll štajerske rojake ln napadal odpadnike. Trikrat je moral zaradi tiskovne tožbe pred porotnike, in ker so bili med njimi po večini odpadniki, je bil trikrat obsojen. Jeseni 1901 ga je dr. Tavčar povabil k »Slovenskemu Narodu«. Ko pa je leta 1908. na prizadevanje dr. Gregorja žerjava ustanovila Družba sv. Cirila in Metoda po češkem zgledu službo potovalnega služitelja, je bil g. Ante Beg prvi poklican, saj se je že iz-kazal sposobnega z neštetimi članki, posebno pa z dvema knjigama o slovensko-nem-ški meji na štajerskem in na Koroškem. Z novim letom 1909. je nastopil naporno novo službo. Prepotoval in spoznal je vso takratno Slovenijo do vseh njenih takrat najbolj skelečih ran. Svojega novinarskega poklica s tem seveda ni prekinil. Napisal je vrsto razprav in knjig, ki ostanejo važni dokazi našega narodnostnega stanja pred svetovno vojno. Z novim letom 1916. je bil mobiliziran. Kljub politični sumljivosti ga niso preveč preganjali in tako je lahko svoj prosti čas v pisarni v Judenburgu izkoristil, da je napisal Slovencem svojo pomembno knjigo »Naše gobe«, ki pa je izšla šelo leta 1923. kot prva te vrste v Jugoslaviji. Svoje znanje je še stalno Izpopol-
Ob sa&Hku »tedna zimske pomoči«, ki je trajal ed 31. decembra do K. januarja, je govorila Nj. Vls. kneginja Olga prebivalstva Jugoslavije, naj vsakdo, kdor le more, doprinese svoj prispevek za zimsko pomoč MbožoeiM. »Teden zimske pomoči« je sicer toda Se zmerom je čas, da se spomnite ubogih
Najnovejše
Kakor smo že poročali, je nedavno noč neznano letalo vrglo na Sušak dve bombi, ki sta terjali sedem ranjencev. Priobču-jemo tri slike, ki pričajo o učinka obeh bomb. Večja, slika kaže najbolj prizadeto štirinadstropno hišo inženjerja Marinovica. Zgornja manjša slika kaže učinek bombe, ki je padla med gimnazijsko in občinsko palačo. Spodna slika pa kaže posledice bombe, ki je padla med štirinadstropno hišo inženjerja Marinovica in dvonadstropno hišo g. šuflaja ter porušila betonsko
stopnišče.
ZDENKO VALAŠEK 70LETNIR. G. Zdenko Valašek, upokojeni faktor za litografljo in pretlsk, ki prebiva v Rožni dolini v Ljubljani, je praznoval te dni 70-letnico rojstva. Kakor ime kaže, je g. Valašek češki rojak. To pa nam razodeva že tudi njegova dobrodušnost, zdravi smisel za marljivost ln pa iskrena narodna zavednost. V litografski stroki se je Izpopolnjeval v Nemčiji in je leta 1895 prevzel vodstvo Utografičnega oddelka velike tiskarne v Jičinu. Štiri leta pozneje je postal faktor v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani, kjer je služboval 15 let. Izpopolnil je našo titografsko umetnost do častne višine. Postal je ravnatelj Prve jugoslovenske tvomice igralnih kart, pozneje pa ravnatelj »Kuverte«, ki jo je znatno razširil. Leta 1925. je šel v zasluženi pokoj. Nič ni kalilo njegove sreče, ali nedavno mu je bil zadan silen udarec: izgubil je sina edinca. Navajen zmagovati vse tegobe prenaša junaško tudi to bolečino. Se mnogo let!
JOSIP .....li f. Lani lebruarja je praznoval BOletnico trboveljski podjetnik in posestnik g. Josip Hauck, Id je umrl te dni. Po rodu je bil iz Agendorfa ln je prišel leta 1908. v Trbovlje. Zaposlen je bil pri Snll-gojevem podjetju kot obratovodja. Po prevratu se je osamosvojil in je postal najertv-nik cementnega kamnoloma. V 30 letih bivanja med Slovenci se je kot Nemec povsem prilagodil našemn življenju. Sodeloval je kot član in podpornik vseh naprednih društev v Trbovljah, zlasti pri Sokolu ln podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda. Bil Je tudi navdušen lovec. Dalje je deloval pri gasilski četi in pri podružnici Slovenskega planinskega društva. V zadružni elektrarni je dajal s pametnimi nasveti pobude za usnešno delovanje. Bil je delaven ln dobrosrčen mož, ki je pomagal vsem podpore potrebnim. Svoje otroke je vzgojil T zavedne Jugoslovene. Lep mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
MARSAI. RODOLFO GRAZIANI, poveljnik italijanske vojske v Afriki
ANGLEŠKA PODMORNICA »SWORDFISH« IZGUBLJENA. — Podmornica »Svvordfish« (640 ton s 40 možmi posadke) je izginila in jo v Angliji smatrajo
za izgubljeno
ČIŠČENJE LONDONSKIH ULIC. Angleški pionirji nakladajo in odvažajo razvaline od nemških bomb porušenih hiš v Londonu
ORJAŠKA BOMBA, s kakršnimi nemški letalci skoro vsako noč napadajo London
NOVI GUVERNER DODEKANEZA general Ettore Bastico. Dodekanez Je Italijan« ako otočje v Grčiji in Turčiji
GENERAL UGO CAVALLERO, naslednik maršala Badoglia ln novi šef Italijanskega generalnega štaba
EDEN IZMED NAJUSPEŠNEJŠIH NEMŠKIH LETALCEV 25-letni major Wleck Je bU 28. novembra po svoji 56. zmagi v zraku sestreljen v bitki z Angleži in je utonil v Rokavskem prelivu
Tedenska kronika
1BP MLADINSKI KONCERT NA JAVORNIKU. »Gorenjski slavček« je v nedeljo £9. decembra popoldne priredil v dvorani Mulejeve gostilne na Javorniku božičnico, združeno s prvim koncertom mladinskega pevskega zbora. Pevovodja g. Karel Lorenc je v lepem govoru pozdravil vse navzočne, hI so se v velikem Številu udeležili prve javne prireditve »Gorenjskega slavčka«, ln orisal pomen smotrne mladinske glasbene in pevske vzgoje. Najprej so mali pevci ln pevke lepo zapeli pesem »Na Gorenjskem
Je fletno«. Sledila Je Se dolga vrsta lepih narodnih ln ponarodetlh pesmi, ki so ugajale občinstvu. »Gorenjski slavček« je So« zelo mlado mladinsko pevsko in glasbeno društvo. Ustanovljeno Je bilo Sele 9. septembra lani. Petje ln glasbo poučuje trgovec g. Karel Lorenc, star ln Izkušen pevovodja ln glasbeni strokovnjak. Zbor Šteje okoli 80 mladih pevcev in pevk, okoli 30 tantov in deklet pa obiskuje glasbene večere. Požrtvovalnost g. Karla Lorenca je toplo pozdraviti!
SOVJETSKI POSLANIK PRI NEMŠKI VLADI DEKANOZOV Je Stalinov rojak b« odličen poznavalec balkanskih vprašanj
TEŽAVNO DELO V AFRIKI. Italijanska vojska mora s svojimi delavskimi oddelki v Afriki sproti graditi ceste, ki so potrebne za dovo«
čet in materiala
DVA GRŠKA GENERALA V POGOVORU. Vrhovni poveljnik grške Vojske general Papagos v pomenku s predsednikom grške vlade generalom Metaksasom
ITALIJANSKI PROTILETALSKI TOP v trdnjavi pri Tobruku
NA GRŠKO ITALIJANSKEM BOJIŠČU JE MRAZ, zato se grški vojaki grejejo pri ognju