teto XXIV.
Naročnina za Jugoslavija: celoletno 180 din (za lno-aemstvo: 210 din), za v« leta 80 din, zn •/* leta 45 din, mesečno 15 din. Todenska izdaja za celo leto GO din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Cas<
rino. IndustrUo. obrt In denarništvo
Številka 11.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TaL 25-53. Uprava: Gregor« člčeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poStnl branil« nicl v Ljubljani St. 11.959.
Izhala
lAntfld sredo ta pet*«
UubUana. ponedeljek 27. ianuaria 1941
Cenassrs, TSO
Razveseljiv o dejstvo
Že od nekdaj so se naši gospodarski krogi pritoževali, da ne dobivajo od naših zastopnikov v tujini prav nobene pomoči. Zato so zahtevali, da se nastavijo pri naših poslaništvih tudi trgovinski atašeji, katerih naloga naj bo, da naše gospodarske institucije vedno informirajo o stanju na tujih trgih, da poročajo o vseh izvoznih možnostih, da pošiljajo podatke o tujih uvoznih predpisih ter da tudi pomagajo našim izvoznikom ter uvoznikom pri njih ]W)slu. Končno se jo res doseglo, da so bili trgovinski atašeji pri naših poslaništvih tudi imenovani, toda razmere se kljub teinu niso dosti zboljšale. Glavni vzrok pa je bil v tem, ker niso imeli naši trgovinski atašeji nobenega kontakta z našimi gospodarskimi ljudmi in ker niso bili vedno strokovno zadostno podkovani. Posledica tega je bila, da so si morali naši izvozniki in uvozniki še nadalje pomagati sami in da od države niso dobivali nič drugega ko vedno nove predpise, vedno višje pristojbine in vedno nove dolžnosti, ki so samo povečevale pisarije.
Sedaj pa moremo zabeležiti razveseljivo dejstvo, ki nam daje upanje, da se bo zboljšal tudi kontakt med našimi trgovinskimi atašeji ter gospodarskimi ljudmi. Za našega trgovinskega atašeja v Franciji jo bil namreč imenovan dr. Mirko Mrmolja, ki dobro pozna našo zunanjo trgovino, ker je že skozi leta praktično delal za dvig naše zunanje trgovine. Dr. Mrmo-lja pa ni samo dober poznavalec naše zunanje trgovine, temveč ima tudi vso potrebno voljo, da bo čim uspešneje izvrševal svoj poseL Zato je stopil v kontakt z gospodarskimi krogi ter imel v Zagrebu konferenco z zastopniki gospodarskih organizacij. Na tej konferenci so se razpravljala vsa vprašanja, ki se tičejo naše zunanje trgovine in naš novi trgovinski ataše pri francoski vladi je tako dodobra spoznal, kaj potrebuje naše gospodarstvo in kako bi se mogla zboljšati naša zunanja trgovina s f ranči jo.
S teni je narejen začetek za kontakt med našimi gospodarskimi ljudmi in organizacijami. v Upali pa tudi moremo, da ta zadetek ni le slučajen, temveč da se bo v tem smislu tudi v bodoče de-l*do. šef urada za zunanjo trgovino ' Zagrebu je namreč na omenjeni konferenci i>oudaril, da bo urad delal na to, da stopijo vsi trgovin-S^l.?taseji’ ^ so akreditirani pri naših poslaništvih, v stik z našimi gospodarskimi organizacijami, da bodo v resnici poznati potrebe naših izvoznikov m uvoznikov, hkrati pa.da bodo mogli dali tudi vse potrebne informacije o stanju na tujih trgih.
Posebno velika naloga pa čaka trgovinske atašeje v bodočnosti, ko se bo moralo nase gospodarstvo po končani vojni prilagoditi Kovim razmeram. V marsikateri gospodarski panogi bo morda potrebna popolna preorientacija. 2e sedaj je treba z vsemi možnimi spremembami računali, dolžnost trgovinskih alašejev pa je, da pravočasno informirajo naš gospodarski svet o vseh važnejših spremembah na tujih trgih in o vseh novih metodah in smereh, ki se uveljavljajo v tujih gospodarstvih,
Le na ta način more biti naše gospodarstvo pravočasno in dobro pripravljeno na nove razmere.
Zato pa inora vse naše gospodarstvo gledati na to, da primer našega trgovinskega atašeja v Franciji ne bo le osamljen pri-
mer, temveč da bo redno vsak novi trgovinski ataše pred svojim odhodom imel konferenco z zastopniki našega gospodarstva in ne samo v Zagrebu, temveč tudi v Ljubljani. Enake konference pa bi morali imeti tudi že imenovani
trgovinski atašeju Vsaj vsako leto enkrat bi moral stopiti vsak trgovinski ataše v direkten in oseben stik z zastopniki gospodarstva, ker je znano, da imajo samo takšni osebni stiki res poln učinek.
Ugoden razvoj bolgarskega
gospodarstva
Meliki krediti vlade za investiciie
Pod tem naslovom je objavila »Frankfurter Zeitungs daljši članek, iz katerega posnemamo: Gospodarske težave, ki jih je povzročila vojna, najbrže še niso dosegle svojega viška. Vendar pa se more reči, da so se gospodarske razmere zlasti v južnovzhodni Evropi bolj ugodno razvijale, kakor pa so se ljudje bali ob izbruhu vojne. Gospodarsko življenje je v mnogem oziru doživelo živahnost, da se more govoriti že o konjunkturi. To velja zlasti za Bolgarsko.
Žetev na Bolgarskem je bila lani mnogo boljša ko v sosednih državah. Indeksne številke industrijsko proizvodnje so bile večinoma višje ko v začetku vojne. Znižalo se je tudi število brezposelnih delavcev. To je dosegla Bolgarska tudi zato, ker je pri industrializaciji dežele vedno gledala na to, da so bile za nove industrije na razpolago domače surovine. Take je Bolgarska dosegla, da more kriti potrebe tovarn do ene tretjine z lastnim bombažem.
Zlasti pa je gledala Bolgarska na to, da se pospešuje in specializira agrarna proizvodnja in zaradi tega se je bolgarska zunanja trgo-v”la predvsem naslonila na Nemčijo. Zaradi tega tudi ni vojna povzročila gospodarskega zastoja, bo vedno pa raste delež Nemčije v bolgarski zunanji trgovini, ker so se tudi z zboljšanjem klirinškega plačilnega sistema odpravile razne ovire. (Nasprotno ko pri drugih balkanskih državah je Nemčija dolžnik Bolgarske, za približno 40 milijonov HM.) Poleg tega pa koristi tudi Bolgarski razširitev nemškega klirinškega sistema na zasedene države.
Pred kratkim je mogla Bolgarska uspešno zaključiti pogajanja o prodaji 40—50 milijonov kg tobaka Nemčiji. Ta tobak izvira deloma še iz letine 1939. Vrednost tega tobaka znaša 3—4 milijarde levov. Tudi z Italijo se razvijajo bolgarski trgovinski oduošaji zelo ugodno, enako pa v zadnjem času tudi s Sovjetsko Rusijo, iz katere bo mogla dobiti Bolgarska razne predmete, ki jih sedaj iz čezmorskih dežel ni mogla dobiti.
O bolgarskem gospodarskem stanju govore naslednje indeksne številke (1934/35 - 100);
mesečno
povprečje	eept.	sept.
1938	1939	1940
cene na debelo	119,6	120,1	148,8
uvozni predmeti	100,8	108,5	185,8
izvozni predmeti	101,2	172,7	182,2
življenjski stroSki	98,2	100,0	10!),:!
'nd. proizvodnja	155,0	215,4	222,7
Obtok bankovcev in kovancev pa je znašal v milijardah levov:
3,89	5,91	7,03
Kljub dobremu gospodarskemu razvoju pa tudi Bolgarska ni brez skrbi. Predvsem	povzroča	skrbi
vprašanje nabave potrebnih surovin. Tekstilne tovarne imajo zaenkrat še dovolj surovin in sodi se, da bodo njih sedanje zaloge zado-
stovale za eno leto. Kavčuka pa že bolj primanjkuje in zato se je njegova potrošnja omejila.
Posebno skrb pa povzroča razvoj cen za izvozne in uvozne predmete. Cene uvoznih predmetov so mnogo bolj narasle ko cene izvoznih predmetov in zato jo Bolgarska v nevarnosti, da bo za svoj izvoz dobila le majhne količine uvoznih predmetov.
Zelo si v zadnjem času prizadeva bolgarska Narodna banka, da se zviša proizvodnja. Znižala je v la namen svojo diskontno mero od 6 na 5% ter s tem pocenila kredit. V večji meri se ni smela znižati, ker bi sicer bila pobuda za varčevalce manjša.
Vlada si je pridobila od sobranja kredit v višini 2090 milijonov levov za spopolnitev železniškega omrežja in zboljšanje voznega parka. Kakor v vseh drugih državah, je tudi na Bolgarskem povzročila vojna mnogo večji promet na železnicah. Bolgarska bo zato razširila in povečala nekatere kolodvore, zgradila več novih železniških zvez, kakor med Sofijo in Burga-som, Šjumenom in Karlobatom ild. ter nabavila nove lokomotive in vagone. Železniški kredit bo plačevala vlada Narodni banki po 5 odstotkov in ga mora v osmih obrokih do 1949 odplačati. Na podoben način se bo tudi finansiralo posojilo, ki ga bo vlada najela pri Narodni banki za oboroževanje v višini 1300 milijonov levov.
Bolgarska hoče nadalje zvišati gospodarsko delavnost z velikimi melioracijskimi deli. Minister Ba-
grjanov je izdelal v ta namen velik načrt, ki ima tri glavne dele: razširi in zboljša naj so kmetijska proizvodnja, zlasti pa dvigne živinoreja, a zboljša naj se tudi socialni položaj kmetovalca. Zato pa je največjo važnosti, da se odjem povečane agrarne proizvodnje zagotovi in to je bil tudi glavni namen potovanja ministra Bagrja-nova v Nemčijo in Italijo. Kmetijsko ministrstvo bo zato gledalo na to, da se vsi agrarni proizvodi čim bolj prilagode zahtevam in potrebam nemškega trga, ki ostane tudi v bodoče glavni odjemalec bolgarskih pridelkov.
Živahna gsopodarska iniciativnost, ki jo sedaj razvija bolgarska vlada, je v ostrem nasprotju s prejšnjo pasivnostjo. Prej se je vedno govorilo, da zaradi pomanjkanja domačega kapitala ne more razviti Bolgarska večje industrijske in gospodarske delavnosti. Sedaj pa se je vlada zatekla v Narodno banko in dobila tu sredstva za nove investicije. Bolgarska Narodna banka je dobila zato pooblastilo, da zviša svoje naložbe v državnih zakladnih bonih. Postavljena je bila meja v tem oziru na znesek 2400 milijonov levov. Ta vsota pa je sedaj že prekoračena in vlada se ni obotavljala, da to slori, ker je prepričana, da bo večja gospodarska delavnost v deželi zlahka omogočila amortizacijo njenih zadolžitev pri Narodni banki Poleg tega pa more računati bolgarska vlada tudi s pomočjo Nemčije pri izvajanju svojega investicijskega programa.
Trgovci v službi aprovizaciie
Na zadnjem zelo dobro obiska-uem zborovanju špeceristov pod vodstvom predsednika sekcije gospoda Verbiča je predsednik preskrbovalnega odbora mestne občine g. Bahovec izčrpno poročal o prehranjevalni akciji ter dal vsa potrebna navodila za poslovanje z živilskimi nakaznicami. Naglasil je, da so vse akcije plod mnogih posvetovanj, premišljeno v vseh pogledih, odvisne pa tudi od onih dejstev, ki pričakovanju niso odgovarjala. Tako dejstvo je tudi mesečno 33 vagonov moke. To je vsa moka, ki pride v Ljubljano, tudi zadruge bodo od nje dobivale svoj delež, in tako je razumljivo, da količina na glavo ne more presegati 4 kg. Težaki dobijo dodatne karte za 1 kg mesečno pozneje. Moka bo razdeljena na 12 grosistov in trgovci ne morejo odgovarjati za njeno kakovost. Po štetju ima velika Ljubljana okrog 80.000 prebivalcev, vprašalne pole pa so izkazale prirastek kakih 30.000, da ima Ljubljana po krušnih kartah že nad 100.000 prebivalcev. To seveda ni res in te prijave so le iz-
raz strahu pred pomanjkanjem in sebičnosti. Čezmerne zahteve strank naj trgovec odločno zavrača, kajti rigoroznost je v enaki meri potrebna v korist skupnosti in za trgovčevo samoobrambo. Prodajajo naj se samo tedenski obroki živilskih nakaznic, kor bodo tudi trgovci dobivali mesečne količine moke v treh, štirih obrokih.
Govornik je natančno in zelo nazorno razložil vsa navodila mostnega preskrbovalnega urada, naštevajoč vse težave in požrtvova-nje, ki je trgovcem naloženo s tako važnim sodelovanjem pri prehranjevalni akciji. Tovariški namen in pomen izvajanj, ki ga je v uvodu naglasil, so zborovalci v polni meri razumeli in cenili ter to ponovno izražali s pritrjevanjem in zalivalo. Soglasje zborovalcev je izražal tudi poudarek g. Verbiča, da morajo vedno lojalni ljubljanski trgovci prednjačiti tudi pri tako težkih nalogah, kakor je apro-vizacija.
V duhu dolžnosti do skupnosti ter spoznanja potreb in težav prehranjevalne akcije se je razvijala
tudi debata, med katero je dajal g. Bahovec vsa zaželena pojasnila. Obravnavale so se razne zadeve kakor: enotna sestava in izdaja beležnic o potrošnji, poenostavljenje pregleda odrezkov nakaznic, položaj trgovcev, ki imajo stranke tudi iz okoliških občin, kako bi se dalo prihraniti dovolj krušue moke za najpotrebnejše stranke ild. Pri razgovoru o seznamih in drugih sredstvih evidence je bilo izraženo upanje, da bo v dveh mesecih dosežena dobra kontrola, pri čemer bo seveda odpadel dobršen delež truda in zasluge na trgovca.
Nad tri ure trajajoče zborovanje je bilo izraz in dokaz dobre volje in velike vnemo pri delu za skupnost, pod pezo razmer pa so zborovalci morali skleniti, da bodo moko na karte prodajali le proti takojšnjemu plačilu in da stranke vrečice prinašajo s seboj.
Ivan Hribar — častni doktor ljubljanske univerze
Senat ljubljanske univerze je soglasno potrdil sklep fakultetnega sveta pravne fakultete, da se podeli Ivanu Hribarju za njegove zaslugo za ustanovitev ljubljanske univerze častni doktorat prava.
Sklep fakultete mora pozdraviti vsak, kdor količkaj pozna zgodovino bojev za slovensko univerzo. V tem boju si je pridobil Ivan Hribar nevenljivih zaslug ter je postavil ves boj na zdravo in praktično podlago. Če kdo, potem je zaslužil Ivan Hribar, da je častni doktor ljubljanske univerze.
Nad 7000 vagonov zalog cementa
Po poročilih listov namerava gradbeno ministrstvo ustanoviti lastno cemetno tvornico, ker bi na ta način prišla ceneje do cementa. Po pravici so gospodarski krogi proti tej nameri nastopili, ker imamo v državi dovolj cementarn, saj morejo te izkoristiti komaj eno dobro tretjino svoje kapacitete. Nova tovarna bi pomenila pravo hipertrofijo in državni denar se naj uporablja za ustanovitev takšnih tovarn, ki nam jih manjka, ne pa da bi nove državne tovarne še bolj otežkočale položaj na trgu. A ne samo to, da morejo že obstoječe cementne tovarne kriti vse domače potrebe in še izvažati velike količine, so tudi že danes zaloge cementa v tovarnah tako velike, da je vsaka nova cementarna čisto odveč. Po cenitvah strokovnjakov znašajo zaloge cementa v državi nad 7000 vagonov. Ce bi pri takšnem položaju na trgu nastala nova cementna tovarna, bi morale obstoječe cementarne še bolj, kakor so že, omejiti svoje obrate. Nova državna cementarna bi torej kar direktno povečala brezposelnost. Takšnih posledic pa pač ne smejo povzročati investicije z državnim denarjem.
Ce bi bilo res, da je cement predrag, ima pač država vse polno možnosti, da doseže ugodnejšo ceno. Prav malo pa je tudi verjetno, da bi bila proizvodnja cementa v državni tovarni cenejša kakor je v zasebnih. Dosedaj takšnega dokaza še ni dalo niti eno državno podjetje. Zakaj bi bila baš državna cementarna izjema?
Zato pa je edino pravilno, da se načrt za ustanovitev nove državne cementarne pokoplje in grob zacementira s prav debelo cementno ploščo.
Stanje naših kliringov
Zadnji izkaz o stanju naših kliringov z dne 22. januarja kaže več važnejših sprememb. Tako se je znižal naš dolg Italiji za 23,1 milijona din, znatneje je tudi padel naš dolg Madžarski in Slovaški. Znova pa je narastel naš dolg Nemčiji, ki se je dvignil že na 61,747^996 RM. Gibanje kliringov kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:	21.1.	15.1.
Bolgarska din	1,50	1,34
Francija fr.fr.	2,33	2,52
Franc, kolonije fr. fr	. 2,76	2,76
Nizozemska fl.	6,87	3,83
Norveška din	0,27	0,28
Pasivni kliringi:		
Madžarska din	80,62	83,16
Poljska din	18,56	18,57
Romunija din	3,52	3,92
Slovaška K s	29,75	33,31
Ceško-Moravska Kč 60,37		58,57
Turčija din	8,36	9,42
Nemčija RM	61,74	61,06
Italija din	15,91	39,04
Belgija din	5,09	5,26
Danski (zbiralni) din 2,01		0,72
Danski (likvid.) din 2,50		2,45
Tudi v decembru so		na-
rasle cene		
Po Narodni banki so se indeks-		
ne številke za cene na debelo zvišale v decembru 1940 v primeri s cenami v decembru 1939 iu novembru 1940 takole:
dec. nov. dec. proizvodi:	1940	1940	1909
rastlinski	195,6	187,8	90,7
Živalski	121,2	113,5	82,8
miueralski 135,9 135,7 106,5 industrijski 132,6 124,2 91,6 občni indeks 143,9 136,6 90,9 izvoz, predmeti 142,0 135,8 90,8 uvoz. predmeti 136,8 127,6 96,1
Od septembra 1939 so se dvignile indeksne številke za cene rastlinskih proizvodov od 73,5 na 195,6, torej za 122,1 odstotka, živalskih pa od 67,7 na 121,2, mineralnih od 93,9 na 135,9, industrijskih od 82,9 na 136,6, celotni indeks pa od 76,6 na 143,9. Agrarni protekcionizem se je torej v vojnih mesecih prav posebno dobro izkazal.
Stalni gospodarski delegat Italije v Beogradu
Da še bolj poglobi gospodarske odnošaje z balkanskimi državami, Je sklenila italijanska vlada, da imenuje v posameznih balkanskih državah svoje posebne gospodarske delegate v činu pooblaščenih ministrov. Njih naloga bo, da po-globe gospodarske in finančne stike Italije s temi državami. Ti stalni delegati bi nadalje nadzirali vse delovanje italijanskih podjetij in gospodarskih ustanov v posameznih balkanskih tržiščih.
Kot stalni gospodarski delegat Italije v činu pooblaščenega ministra bo imenovan baron Schmidt, ki je bil dosedaj na čelu izvoznega oddelka koncema >Fiat< in je zato mnogim jugoslovanskim gospodarskim ljudem že znan. Še več znanja z našimi ljudmi pa je napravil kot šef obvezne izvozne zajednice italijanske vojne industrije. Pričakovati je, da bo baron Schmidt v najkrajšem času nasto-pil svoje mesto.
Dober položaj britanskega pomorskega zavarovalništva
Angleški strokovni listi pišejo, da je navzlic vojnim razmeram britansko pomorsko zavarovanje središče aktivnega poslovanja in da znano podjetje >I,loyd« še vedno uživa najboljši sloves v pomorskih krogih vsega sveta. Na letni glavni skupščini te družbe je predsednik uprave Berridge naglasil, da dajejo prizadevanja družbe v sodelovanju z oblastmi normalen uspeh. Tako ameriški ko tudi zavezniški in nevtralni lastniki ladij s popolnim zaupanjem še nadalje zavarujejo svoje ladje Lloydu.
Ustroj
Vodstvo
Načelo državnega monopola je
v sovjetsko-ruski zunanji trgovini uveljavljeno -00% no in se smatra k->t eno najvaž ejših načel državne politike; po mnenju moskovske vlade je ta sistem tudi najbolj prikladen za sedanje razdobje svetovnogospodarskega razvoja. Praktično izvaja vse naloge trgovinskega monopola ljudski ko-mipariat za zunanjo trgovino. Kako važen se zdi vladi ta resor, je pa razvidno tudi iz skrbi za kar najboljšo zasedbo poveljniškega mesta v tem resoru — oziroma v trm svetovuo največjem izvoznon in uvoznem podjetju. Vodi ga eden najbolj uglednih izmed prvih mož v stranki in državnikov, 451etni Armenec Anastaz Ivanovič Miko-jan. Njemu izkazujejo tudi člani tujih predstavništev v Moskvi čedalje večje spoštovanje, za kar je bil prav značilen zadnji banket, ki ga je priredil Mikojanu na čast ameriški poslanik Steinhardt.
Od leta 1926. dalje so bili Mikojanu po vrsti zaupani vsi gospodarski resori in vsa važna področja, tako da je prišel na sedanje svoje mesto temeljito pripravljen in z bogatimi izkušnjami iz industrije in prometa. Kot član političnega urada (Politbiro) spada Mikojan v najožji Stalinov krog, ki vlada Rusijo. Kot namestnik predsednika vlade nadomestuje Molotova v gospodarskih vprašanjih, predseduje vladnemu gospodarskemu odboru, v katerem je poleg predsednika in podpredsednikov še vodja strokovnih zvez. Vsi tuji odposlanci priznavajo Mikojanu izredno sposobnost, inteligentnost in osebno podjetnost. Z veliko trgovsko nadarjenostjo in z natančnim vpogledom v svoje delovno področje in sploh v vse gospodarstvo se mu je posrečilo doseči to, da je zunanjetrgovinski monopol spremenil iz birokratič-nega oblastva v gibčno orodje so-vjetsko-ruske zunanje politike, ki ki ji je s tem dana izredna moč.
Svojo vodilno nalogo opravlja Mikojan s pomočjo odbora iz šestih komisarskih namestnikov in desetih svetovalcev. Odbor je torej zelo številen, kar je pa za velikanski aparat in prepletenost tega resora nujno potrebno. Člani tega odbora so večinoma praktiki in niso tako slavni ko teoretiki stranke iz prvih petnajstih let po revoluciji. Tudi njim pa se mora priznati, da so zelo krepke osebnosti. Prvi komisarjev namestnik Aleksander Dimitrijevid Krutikov, k! vodi predvsem vsi gospodarske stike z Nemčijo, n. pr. še ne zna dobro nemščine, pozna pa vse podrobnosti neštetih problemov v tem prometu. Za ostale evropske i.i anglosaksonske dežele je po-v/ rjeno vodstvo stikov namestniku komisarja Stepanovu, za novi vihodno-evropski in bližnje-vzhod-ni odsek Lebcdcvu, za Dalnji v/hod Juliju Kaganoviču, Namestnik Babkin vodi obči upravni in personalni odsek. V gospodarskem odboru sodelujejo nadalje načelniki oddelkov:	Morozov	za
valute, Mišustin za pogodbe, Sergejev za uvoz, Inozemcev (!) za izvoz in Kumjkin za bilanco.
Sestava osrednje uprave
Leta 1939. je bil ves komisariat preurejen in ima odtlej naslednje oddelke:	valutna	uprava,	izvoz,
uvoz, Vzhod, promet, carine, pogodbe, inženirstvo, uslužbenstvo, trgovinska predstavništva, finančni posli, glavno knjigovodstvo, pravni oddelek, upravni in gospodarski urad, register tvrdk, strokovna tehnična knjižnica, arhiv, kontrola in inšpekcija, tajništvo, strokovno izvedenstvo, prevodi.
Razumljivo je, da sega moč tega komisariata tudi v področja ostalih gospodarskih komisariatov
trgovine
(finančnega, prometnega in industrijskih). Velik pomen zanj imajo n. pr. devizna in prevozna vprašanja. Za ves promet nekih predmetov, n. pr. za kožuhovino pa je pristojen izrečno ta komisariat, ker je za to blago najvažnejši izvoz. Prenesene so na ta komisariat pristojnosti še iz komisariatov za kmetijstvo, za oskrbovanje, za državna posestva itd. Tako je moralo znatno narasti število ustanov in naprav ter nakupovalnic. Da spravi vse svoje osrednje urade pod streho, je dobil ta komisariat blizu Kremlja v najem veliko skupino hiš, ki so bile dozidune tik pred svetovno vojno in sicer v zelo podobne namene, namreč za trgovsko središče Moskva.
Poslovni organi
Mnoge spremembe so prešli tudi izvrševalni organi, ki so podrejeni temu komisariatu iu njegovemu aparatu in ki dejansko opravljajo vse posle z inozemstvom, tudi vodijo nadrobna trgovinska pogajanja in sklepe. Njih pomen je v zadnjem času zelo narasel. Medtem ko je bilo prej težišče te trgovine pri trgovinskih predstavništvih v tujini, se sedaj končno sklepa večinoma v Moskvi.
Ti praktični trgovinski posli so rczdeljeni na dvajset uradov. Vanje spadajo: pet uvoznih ustanov ali združb, osem izvoznih, tri združbe za uvoz i’ izvoz skupno, štiri uradi za nekatere dežele, sedem uprav za prometne in od-premne posle in Trgovinska zbornica ZSSR s priključenim patentnim urado . Inozemski zastopniki tvrdk morajo stopiti v stik z uradom za ustrezno stroko. Tako je bila pogodba za dobavo žita Nemčiji sklenjena predlanskim med nemškim državnim žitnim uradom (Reichsgetreid^stelle) in sovjetsko-ri.sko 7 rezno družbo »Exporthleb« v Moskvi.
Značilno je, da velja monopol tudi za promet s poštnimi znamkami, z denarnimi zbirkami (numizmatika), s filmi in s knjigami. Za vsak specialni predmet imajo poseben urad. Očitno so za promet z nekaterimi deželami potrebne posebne zaupnosti, zlasti jezikovno znanje in prometna sredstva. Posebni organi so zato ustanovljeni za promet z Afganistanom, z Mongolijo in Tanu-Tuvo, s Sinkiangom, z Iranom in s Turčijo.
Z operativnimi organi sovjetske zunanje trgovine si lahko dolu stik vsaka tuja tvrdka. Spričo obsežnosti nemške pogodbe se pa Nemcem ne splača, da bi pošil jalo vsako nemško podjetje svojega predstavnika za ponudbo ali iskanje blaga. V pogodbi so določeni kontingenti in po teh določi nemška vlada delegate za skupna pogajanja oz. za ureditev kupčij. Žito uvaža sploh samo osrednji državni urad, ki se je pogodil do konca 1940. za nad en milijon ton blaga. Za nabavljanje nafte se je ustanovila posebna nemška uvozna družba. Ta bo delovala v vsem vojnem Času in zastopa Nemce nasproti sovjetsko-ruski zvezni družbi »Neftcxport«. Podobno je organizirana že skoraj vsa nemško-ru-ska trgovina in državne ustanove določajo tudi ceno blaga, kar omogoča bolj stalne cene.
Trgovinska predstavništva v tujini
Kakor vsaka uvozna ali izvozna tvrdka mora tudi zunanjetrgovinski komisariat imeti zastopništva v vseh državah, s katerimi trguje. Navadno ustanovi v prestolnicah pogodbenih držav trgovinska predstavništva. Vodja takega predstavništva je protokolarno prvi za poslanikom ali veleposlanikom. Zato so eksteritorialni, kakor se priznava izdeželnost tu-
di za celotno trg. predstavništvo in seveda tudi šifrirua in kurirska svobodnost. Kjer se te pravice ne priznajo, prevzame vse posle predstavništva zasebna družba na podstavi zasebnega gospodarskega načela. Tako obstoji v Ameriki »Amtorg Trading Corporation«, v Afganistanu pa »Vostokintorg«. V državah brez trgovinske pogodbe vzdržuje ZSSR samo trgovinske agente.
Trgovinska predstavništva zrcalijo ves sistem državnega trgovinskega področja, z vsemi vrstami oddelkov. Vsak osrednji oddelek ima svojega predstavnika kot člana trg. predstavništva za določno državo. Nekatera predstavništva sovjetske trgovine imajo zato do 1500 nameščencev. Vendar je težišče v Moskvi, kjer so udeleženi uvozniki v visokem številu. Za kreditne menice oz. posle je pristojno trg. predstavništvo, ki nadzoruje tudi prevzemne organe in uradnike. Take komisije delajo n. pr. v Nemčiji ob prevzemu dobav po več tednov ali mesecev, ker tudi preskušajo blago. Splošno se morajo strogo držati navodil iz moskovske centrale.
Najvažnejša trgovinska predstavništva Sovjetske Rusije so doslej bila: v Berlinu (vodja Babarin), v Rimu (Potapov), v Tokiu (Ra-zin), v Londonu (Klencov), v Cun-kingu (Bakulin), v Teheranu (Be-lošapkin), Kodanju (Delimov), Budimpešti 'Bošov), Bukarešti (Gur-vič), Sofiji (Kovrišniš), Beogradu (V. Martinov), v Helsinkih (Te-rtntjev), Stockholmu (Nikitin), Ta-nu Tuvi (Bobkov), Ankari (Aleksejev), dalje v Atenah in v Ulan Batorju.
Zveza z zunanjo politiko
V	začetku je imela sovjetska zunanja trgovina nalogo pridobiti državi trdnejše mesto v svetovnem gospodarstvu; zadnja leta pa jo zna Moskva spretno vzporejati svojo celotno zunanjo politiko. Iz tega so naslajali tudi mnogi nesporazumi. Ze v letu 1939. pa se je komisarju Mikojanu posrečilo popolnoma uveljaviti to stališče Moskve.
(Po »Frankfurter Zeitungc).
Politične vesti
Rooseveltov odposlanec polkovnik Donavan je zapustil po dvodnevnem bivanju Beograd. Z letalom se je odpeljal v Solun.
Legionarski upor v Romuniji je definitivno strt. Upor sta organizirala podpredsednik vlade Horia Sima in notranji minister Petro-vicescu. Neposredni povod za upor pa je dal umor nemškega majorja Doringa. Zaradi tega umora je bil notranji minister Petrovicescu odstavljen. Legionarji pa niso hoteli dati tega mesta iz rok in zato so se uprli. Uprli pa so se tudi zato, ker je odstavil Antonescu več ko 10.000 legionarjev, ki so bili imenovani pri raznih podjetjih kot komisarji in vlekli velike plače brez vsakega dela. V Bukarešti je bilo zbranih okoli 20.000 legionarjev, ki so vsi bili dobro oboroženi. Kakor pravi gen. Antonescu v svojem proglasu, je bila vojska povsod v defenzivi in imela zelo mnogo žrtev, ker se je samo branila. V začetku so imeli legionarji precejšne uspehe, ko pa je vojska z vso odločnostjo nastopila proti njim, je bil njih odpor hitro strt. V bojih je padlo okoli 2000 legionarjev. Oblasti nastopajo sedaj proti legionarjem z vso ostrostjo in aretirajo vse po vrsti. Mnogi legionarji so skušali pobegniti na Bolgarsko, kar pa se je posrečilo le redkim posameznikom, ker je vso mejo zasedla romunska vojska. Pri Silistriji je bilo ustreljenih 40 legionarjev pri poskusu pobega na Bolgarsko. Neznana je še usoda Horie Sime. Po zadnjih vesteh je bil aretiran. Legionarski upor so skušali izkoristiti tudi komunisti in drugi elementi. Nemške čete so bile ves čas nevtralne. Ker je bil neki nemški vojak v bojih slučajno ranjen, so priredili Nemci velik demonstrativni Obhod motoriziranih čet po Buka-
rešti^ ki je minil brez vsakega incidenta.
Nemčija zahteva od francoske vlade, da ji odstopi nekatere kraje v Tunisu, da bi jih mogla uporabiti kot svoja pomorska in letalska oporišča. Predvsem hočejo Nemci Bizerto, ker je tukaj razdalja med Sicilijo in Afriko najkrajša in bi mogla nemška letala zavarovati prevoz čet v Bizerto. Nemci bi izkrcali v Bizerti dve oklopni diviziji kot pomoč italijanski vojski v Afriki. Po določbah premirja ostanejo Franciji kolonije nedotaknjene hi zato ni posebno verjetno, da bi francoska vlada ustregla nemški zahtevi. Toda na drugi strani treba upoštevati, da more postati nemški pritisk zelo močan in zato v Londonu računajo tudi z možnostjo da vlada v Vichyju ustreže nemškim zahtevam.
Zadnji odpor italijanskih čet v Tobruku je bil strt ter so Angleži zasedli vse utrdbe v tej močni trdnjavi. Skupno število italijanskih ujetnikov se je zvišalo na 25.000. Pregled zaplenjenega vojnega materiala pa še ni končan. Britanske čete so takoj po osvojitvi Tobruka nadaljevale svoje prodiranje proti zapadu, zasedle letališče v Gazalli ter s prvimi četami prišle že 4 kilometre pred Derno. V kratkem se bo začel boj za Derno. V Tobruk je prišel vrhovni poveljnik britanskih čet v Libiji gen. Wavell, ki je čestital avstralskim četam k njih izrednemu uspehu.
Tudi na ostalih afriških bojiščih se na vsej črti nadaljuje britanska ofenziva. Najpomembnejša je ofenziva proti Etiopiji. Bivši etiopski cesar Haile Selasije se je z letalom odpeljal iz Kartuma v Etiopijo, kjer so ga slovesno sprejele od Angležev organizirane čete etiopskih domoljubov. Istočasno so začeli po vsej Abeslniji bobneti bobni, učinkoviti telefon afriških domačinov. Upor se širi po vsej Etiopiji. Britanske čete prodirajo v Etiopijo tako s severa ko tudi z juga. Hkrati pa prodirajo britanske čete po osvojitvi Kasale tudi v Eritrejo ter so prodrle v to najstarejšo italijansko kolonijo že 150 kilometrov globoko.
Angleške čete so zapadno od Tobruka zavzele že mesto Derno. Z juga pa se približujejo Bengaziju. Pričakujejo, da pride tu do večje bitke.
Nemška in italijanska letala so n padla angleško pomorsko eskadro pri Kreti. Italijansko poročilo pravi, da sta bili dve angleški križarki težko zadeti. Angleškega poročila o tem napadu pa še ni.
Zaradi slabega vremena so se letalske akcije nad Anglijo in Nemčijo zelo omejile. London celih pet dni ni doživel nobenega letalskega alarma. Angleži pa so enkrat bombardirali Diisseldorf.
Maršal Petain je imenoval »narodni svet«, ki ga tvorijo: 27 senatorjev, 44 poslancev, 32 kmetovalcev, 17 industrialcev in trgovcev,
3 kolonialci, 21 zastopnikov svobodnih poklicev, 6 zastopnikov vojske, 16 delavcev in zastopnikov delavskih sindikatov, 7 umetnikov, 6 bivših bojevnikov in 9 zastopnikov raznih drugih večjih organizacij. V svetu je tudi več bivših ministrov in politikov, tako Bonnet, Frossard, Herriot, Paul Faure, De la Roque in drugi.
Britanski veleposlanik lord Hali-fax je prispel v Ameriko na novo zgrajeni najmodernejši britanski 35.000tonski oklopnici »Kralj Jurij V.«. Iz Newyorka se je oklop-nica odpeljala v pristanišče Anna-polis, ki je le 100 km oddaljeno od Washingtona. Predsednik Roosevelt se je v spremstvu mornariškega ministra Knoxa ter šefa mornariškega gen štaba Starka odpeljal z avtomobilom v pristanišče, nato pa na svoji jahti do oklop-nice, nakar je veleposlanik lord Halifax s svojo soprogo prestopil na jahto. Ta velika pozornost predsednika Roosevelta je napravila na javnost zelo močan vtis. Ameriški listi poudarjajo, da se je prvič zgodilo, da je predsednik Združenih držav tako počastil osebo, ki nima vladarskega čina.
Polkovnik Lindbergh, ki hodi, odkar je bil v Moskvi sprejet brez posebnih slovesnosti, svoja pota, se je pred zunanjim odborom kongresa izjavil proti Rooseveltovemu predlogu. Enako sta se proti temu predlogu izjavila senatorja Johnson in Taft. Vendar pa je Rooseveltu večina v odboru že zagotovljena.
Bivši ameriški veleposlanik v Parizu Bullit je Izjavil pred kongresnim zunanjim odborom, da je danes položaj Združenih držav tako težaven, da so ukrepi, ki jih je storila Amerika, nujni. Združene države morajo pomagati Vel. Britaniji, ker se morajo danes Združene države boriti za svoj obstoj. Ce bi bilo uničeno britansko vojno brodovje, bi zavladale velesile osi nad Atlantskim in Tihim oceanom ter bi mogle vdreti v ameriško celino. Najbolje bi bilo, da se Združene države izognejo napadu s tem, da že danes vstopijo v vojno.
Denarstvo
Novi guverner Narodne banke
Na predlog lin. ministra in v soglasju s predsednikom vlade je bil imenovan za guvernerja Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, ki je bil že guverner banke. Za prvega viceguvernerja je bil znova imenovan dr. Ivo Belin, dosedanji drugi viceguverner dr. Ljubiša Mi-kič pa je bil razrešen svojega posla.
Hkrati je bil imenovan tudi nov upravni odbor Narodne banke. Večinoma so bili imenovani stari Člani, tako znova tudi oba Slovenca: industrialec Ivan Avsenck iz Ljubljane in Anton Fazarinc iz Celja.
Upokojen je bil glavni direktor Narodne banke dr. Milojko Vili-inancvič. Mesto glavnega direktorja pri banki bo odpravljeno, ustanovi pa se mesto gen. tajnika.
Direktor devizne direkcije Nar. banke Kosta Ljubisavljevič je imenovan za delegata Nar. banke pri direkciji za zunanjo trgovino.
Za direktorja devizne direkcije Nar. banke pa jo imenovan dosedanji upravnik podružnice v Dubrovniku Martin Kresina.
Tečaji še nadalje čvrsti
Čvrsta tendenca se je na beograjski borzi nadaljevala tudi pretekli teden. To se zlasti vidi pri vojni škodi in dalmatinskih agrarnih obveznicah, ki so vodilni papirji na beograjski borzi. Gibanje tečajev kažejo naslednje številke: 17.1.	24.1.
25% vojna škoda 468 — 470 — 7% investicijsko	10075	10075
4% agrarne	57'—	57'50
6% begluške	84T>4	85'50
6% dalmat. agrarne 80'—	81'—
6% gozdne	78'—	80'—
7% Blair	99'50	100'—
8% Blair	108'—	106'50
VŽ, Selfgman	102'—	102'—
7% stabilizacijsko 98' 	98'50
Ves promet je znašal 5,450.000, za 2,200.000 din več ko prejšnji teden. Največji promet je bil v vojni škodi, katere je bilo prodano 2498 kosov.
Delnice Narodne banke so bile nespremenjeno po 7050'—, delnice PAB po 205'50, Beograjske zadruge po 7500 oz. 7700 —
Srednji tečaj angleškega funta je bil po 217 50, New York po 5500, šv. Irank po 1276"10. Grški boni so bili po 88‘50. Ves devizni promet je znašal 60 (za 80 več) milijonov dinarjev.
»
Slovenska hranilnica in posojilnica v boberli vasi na Koroškem
je praznovala te dni 501etnico svojega uspešnega delovanja.
V	Narodni banki bo v kratkem konferenca z zastopniki naših ladijskih družb, da se določijo pogoji, po katerih bodo te morale prodajati NB svoje svobodne devize.
Turška »Eti-banka« bo povečala svoj kapital, da bo mogla v večji meri izkoriščati turška naravna bogastva.
Nizozemska namerava razpisati notranje posojilo v višini 500 milijonov goldinarjev. Posojilo se bo obrestovalo po 4% in bo odplačano
v	10 letih.
Nemške hranilnice Imajo po uradnih podatkih 23 milijard RM
hranilnih vlog, to je */« vseh hranilnih vlog Nemčije. Vseh lastnikov teh vlog je 40,000.000.
Po angleških uradnih podatkih je dala kampanja za varčevanje v Vel. Britaniji prvi teden v letošnjem letu te rezultate: podpisanih
je bilo posojil za 19 milijonov funtov (3.900 milijonov din), novega 2'5% vojnega posojila Je bilo podpisano za 8,9 (1,8 milijarde din), novega 3% vojnega posojila pa za 6,8 milijonov funtov (1,3 milijarde din). Male vloge so se zvišale za 9,5 milijona funtov. Letošnja kampanja je dala za 60% več ko v istem tednu lani.
Nova navodila
Devizna direkcija je izdala okrožnico glede izvajanja kontrole uvoza in plačila blaga iz ne-klirlnških držav. Okrožnica pravi:
Vlaganje prošenj za uvoz:
Uvozniki morajo vlagati prošnje za uvoz iz neklirinških in klirinških držav neposredno na direkcijo za zunanjo trgovino samo za one predmete, ki so z naredbami trgovinskega ministrstva postavljeni pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino (dosedaj samo parafin, bombaž, odpadki od bombaža, bombažno predivo in fioc-ca). Prošnje morajo vlagati samo pri direkciji zaregistrirani uvozniki na predpisanih formularjih, ki jih dobe pri direkciji za zunanjo trgovino, njenih ekspoziturah in od nje pooblaščenih zavodih.
2. Za vse druge predmete, ki se plačujejo v svobodnih devizah in ki so še nadalje pod kontrolo devizne direkcije Nar. banke, morajo uvozniki kakor dosedaj vlagati te prošnje neposredno tej devizni direkciji, odseku za kontrolo uvoza, na že predpisanih formularjih.
Plačilo uvoza
1. Ker veljajo od direkcije za zun. trgovino izdana potrdila za uvoz blaga iz neklirinških držav samo za uvoz, ne pa tudi za plačilo, morajo imeti uvozniki v trenutku carinjenja blaga tudi ustrezajoče dovoljenje devizne direkcije Nar. banke za plačilo blaga, ki se izda na podlagi potrdila direkcije za zun. trgovino.
2. Da se uvoznikom olajša postopek pri nabavi uvoznega potrdila in dovoljenja za plačilo, bo direkcija za zun. trgovino dovoljenja devizne direkcije NB za plačilo dostavljala uvoznikom hkrati z uvoznim potrdilom. Zato uvoznikom ni treba vlagati posebne prošnje za dovolila plačila, kadar gre za uvoz predmetov, ki so pod kontrolo direkcije za zun. trgovino, ker se bodo ta izdajala na podlagi prošenj na direkcijo za zunanjo trgovino, v katerih morajo navesti tudi način plačila.
3. Plačila tako prejetih dovoljenj so možna po poteku uvoznega potrdila in plačilnega dovoljenja v smislu veljavnih deviznih predpisov.
4. Ob plačilu mora uvoznik
uvoza
predložiti poleg vseh predpisanih listin tudi originalno uvozno potrdilo in plačilno dovolilo.
5. Pooblaščeni zavodi se morajo prepričati, če je carinarnica pravilno uničila dovolilo in potrdilo; če se podatki, označeni od carinarnic ne ujemajo, ne sme pooblaščeni zavod izvršiti plačilo brez posebnega dovoljenja devizne direkcije NB.
6. Če uvoznik plača delno ali v celoti uvoženo in ocarinjeno blago, mora pooblaščeni zavod na dovo-lilu napisati plačani znesek in to potrditi s svojim podpisom.
7. Po izvršenem plačilu in opra-vičbi v smislu deviznega pravilnika mora pooblaščeni zavod original plačilnega dovolila dostaviti dev. direkciji NB v pogled hkrati s posebnim poročilom o izvršenem plačilu na posebnem formularju, druge listine pa vrniti uvozniku. Original vrne dev. direkcija NB uvozniku.
8. Pooblaščeni zavod mora ravno tako postopati tudi pri plačilu blaga, ki se uvozi samo na podlagi plačilnega dovoljenja dev. direkcije NB.
Plačila vnaprej
Za plačilo blaga, navedenega v tej okrožnici, mora imeti uvoznik pred uvozom in carinjenjem posebno dovoljenje dev. direkcije NB, ker se s prej navedenim dovoljenjem in potrdilom ne morejo izvršiti plačila vnaprej. Prošnje za plačilo vnaprej se vlagajo neposredno devizni direkciji NB po obrazcu št. 4.
1.	V prošnjah se morajo navesti tudi št. car. tar., št. in datum ev.
uvoznega potrdila direkcije za zunanjo trgovino.
2. Pooblaščeni zavodi morajo ob plačilu dobiti od uvoznika po predpisanem obrazcu fin. ministrstva pismeno zavezo, da se bosta uvoz in opravičba plačila izvršila v predpisanem roku.
3. Pri plačilih vnaprej morajo pooblaščeni zavodi na hrbtu originalov potrdil in dovolil ter duplikatov označiti vsoto, ki je bila plačana vnaprej. Nato morajo plačilno dovolilo vrniti uvozniku, original predplačilnega dovolila shraniti v svojem arhivu, duplikat tega dovolila pa poslati dev. direkciji NB.
4. Po izvršeni opravičbi uvozni-ške obveznosti mora dostaviti pooblaščeni zavod v pogled devizni direkciji NB original plačilnega dovolila oz. za uvoz in plačilo hkrati s poročilom o izvršeni opravičbi.
Poročila o izvršenih plačilih, predvidenih v tej okrožnici, dostavljajo pooblaščeni zavodi dev. direkciji NB samo za ona plačila, ki so izvršena na podlagi: 1. plačilnega dovoljenja, 2. dovoljenja za plačilo in uvoz in 3. dovoljenj za plačilo vnaprej, ki so izdana po 31. decembru 1940.
*
Ta navodila smo skrajšali, kolikor smo le mogli in izreči moramo svoje občudovanje, kako se morejo nekatere stvari povedati na široko, pri tem pa nikakor ne posebno jasno. Posebej pa še občudujemo, kako se s takšnimi predpisi olajšuje uvoz in pospešuje zunanja trgovina. Tudi iz te ga razloga je prav, če se ti predpisi objavijo.
Specialitete naše
kmetiiske	pr
Po vzgledu drugih tujskopromet-nih držav namerava centrala Put-nika letos izdati seznam specialitet kmetijske proizvodnje iz raznih krajev naše države. Seznam bo vseboval kratke opise in tudi nabavne vire za posamezne specialitete ter bo služil ne le propagandi za naše kmetijske proizvode, temveč v gotovi meri v korist tudi naši turistični propagandi. Tujskoprometui zvezi v
Ljubljani in v Mariboru zbirata za ta seznam potrebne podatke iz vse Slovenije in prosita tujskopromet-ne, gostilničarske in slične gospodarske organizacije, kakor tudi posameznike, da pošl jejo na naslov pristojne Tujskoprometne zveze podatke o kmetijskih proizvodih, ki se izdelujejo ali predelujejo v njihovem okolišu in ki se smatrajo kot specialitete. Poročila naj vsebujejo kratke opise specialitet.
upoštevajo naj se seveda le prvovrstni izdelki, in sicer tako produkti rastlinske proizvodnje (sadje, vino, žganje in slično), kakor tudi produkti živinorejske proizvodnje (mlečni izdelki, mesni izdelki, klobase, perutnina in slično). Potrebni so dalje podatki, v katerih krajih in pri kom se morejo nabaviti posamezne specialitete in po kakšni ceni; zaželena je tudi navedba natančnih naslovov proizvajalcev. Končno so dobrodošli tudi podatki
o	povprečni letni produkeiji posameznih specialitet in obvestilo, ali se proizvajajo stalno ali le periodično. V kolikor je kaka specialiteta že renomirana in vpeljana v trgovini, bi bilo priporočljivo navesti tvrdke, na katere se lahko obrnejo kupci.
Ker želi centrala Pulnika v najkrajšem času dokončati priprave za izdajo omenjenega seznama, prosita Tujskoprometni zvezi in-teresirane ustanove in posameznike, da jima naprošene podatke stavijo na razpolago najkasneje do
5.	februarja.
Zunanja trgovina
Z Grčijo je bil dosežen sporazum,
da bi nam Grčija dobavila do konca junija 800 ton bombaža.
Grčija nam bo dobavila 4000 ton suhih fig, 4000 ton suhega grozdja, 300 ton oliv in 1000 ton drugega južnega sadja.
Sladkorna kampanja v Turčiji je bila zaključena ter je dala 90 tisoč ton sladkorja. Od lanske kampanje je ostalo še 15.000 ton. Oskrba Turčije s sladkorjem Je popolnoma zagotovljena, po.eg tega pa bo mogla Turčija nekaj sladkorja tudi še izvoziti.
Cena tobaka je začela v Turčiji padati, ker kupci iz Sev. Amerike se vedno niso prišli, Angleži pa še niso izvedli napovedane nakupe. Tursko trg. ministrstvo je pripravilo znesek 4 milijone turških lir da prepreči padanje.
Romunija je imela 1. 1940 2.750 industrijskih podjetij, v katera je bilo investirano 49 milijard lejev. Vsi stroji teh tovarn imajo kapaciteto 800.000 HP. V vseh podjetjih je zaposleno 275.000 delavcev.
Sindikat za prodajo cementa se je ustanovil v Rimu. Sindikat bo imel monopolno pravico prodajanja cementa.
Svobodno prodajo avtomobilskib kavču kastih plaščev je prepovedala italijanska vlada. Vse rezerve teh plaščev se morajo takoj prijaviti.
V	Berlinu se je ustanovila z 20 milijoni RM kapitala »Nordiscbe Aluminium A. G.«, pri kateri sodeluje Banka nemškega zračnega podjetja. Nova družba bo izdelovala aluminij in lahke kovine.
Madžarski sSiemens-Sehuckerto-
vi	zavodi«, ki pripadajo nemškemu Siemensovemu koncernu, so zvišali delniško glavnico od 4 na 6 milijonov pengov.
Na podlagi dogovora z »Dovu-som«, slovaško izvozno in uvozno družbo, bo Sovjetska Rusija izvo-Pa slovaško še nadaljnjih 3000 ton bombaža.
Na svetovnem trgu platine vlada sedaj mlačna tendenca. Unča platine velja le 34 dolarjev. Promet s platino je mnogo slabši ko pred enim letom.
Amerika na prehodu
Ch. A. in M. B. Bcard
(Nadaljevanje.)
,Casu’ ko i® skušala pri-
i	elo množicam in zvišati proizvodnjo je zvezna vlada poskrbela tudi za dolžnike v mesUh in po deželi. Z vseh strani se ie oglašal krik: Kredit! 2e Hooverjeva vlada je ustanovila posebno bauko za dajanje posojil lastnikom hiš. Toda ta banka je smela poslovati neposredno samo s posojilnicami, ki so pa bile v prav takih stiskah, kakor posamezni hišni lastniki. Ker uspeh ni bil zadovoljiv, je stopila Rooseveltova vlada v neposreden stik z dolžniki. Z zakonom od 13. junija 1933. je kongres ustanovil posojilno družbo *a hišne lastnike (Home Chvners Loan Corporation) z osnovno glavnico 200 milijonov dolarjev in s pravico za izdajo obveznic do višine dveh milijard. Zakon je določeval tudi ustanavljanje hranil-
niških in posojilniških združb ter združb za pospeševanje zidanja enodružinskih hiš po zadružnih načelih. Posojilna družba za hišne lastnike je prevzemala hipoteke na hiše po nižjih obrestih in z odlogom plačevanja.
Cene zemljišč so bile v tej dobi že tako nizke, da so se prodajale hipoteke po 8 do 20 % svoje pr votne vrednosti. Tako hišni lastniki kakor tudi lastniki hipotek ter banke in hipotekarni zavodi so bili v strahu za svoj obstanek. Zato je ves ta zbor sprejel z veliko hvalo novico, da se je kongres sam lotil posojilniških poslov. Ko so se pa spet pokazale možnosti za dobiček, so to hvalo kmalu pozabili m jo spremenili v obsojanje.
Dolj je ostajala v mejah običajev pomoč Rooseveltove vlade prezadolženim kmetom. Že pod predsednikom Wilsonom je bil kongres ustanovil kmetski posojilniški sistem. Zdaj je kongres pooblastil podeželske zvezne banke, da smejo izdajati obveznice do dveh milijard dolarjev, da nakupujejo far-
marske hipoteke in dajejo nova {K>sojila po ne več ko 4%nem obrestovanju. Pozneje so se ustanovile še kreditne družbe za podpiranje proizvodnje, osrednja zadružna banka ter krajevne zadružne banke. Podpiralo se je ustanavljanje takih družb med farmarji, ki jim je bil na razpolago kredit zvezne vlade. Te različne vladne ustanove za kmetsko denarništvo so bile združene v zvezuo kreditno upravo za kmetijstvo (Federai Farm Crcdit Administra-tiou) in tako spojene v trden in močan sestav. Tako je večji del finansiranja kmetijstva prešel iz rok zasebnih Irank in zavodov pod državno nadzorstvo. Ker so bile tudi te hipoteke v dobi krize že izgubile vso vrednost in ker ro celo prisilne dražbe dajale le slabe uspehe, je bilo tudi staro kmetijsko denarništvo zadovoljno z državnim vmešavanjem.
*
Spomladi in še v poletju 1933. leta so vse stranke s poslovuimi voditelji vred navdušeno pozdrav-
ljale vladno delovanje. Zdelo se je, da so gospodarji sveta izgubili vero v sebe in da nimajo nobene druge opore ko predsednika Roosevelta. A jeseni se je le začela pojavljati opozicija, ki pa je bila sestavljena še iz zelo različnih prvin ter ni inogla početi nič resnega.
Ob drugem zasedanju kongresa, januarja 1934., jo še vedno tekel razvoj v isti smeri in ni kazal znakov, da bi se hotel spet vrniti k svobodnemu gospodarstvu. Dva zakona, ki ju je kongres sprejel v tem času, sta se tikala »socialne zakonodaje«. Eden je uvedel pokojnine za železničarje, drugi se je imenoval državni stanovanjski zakon, ki je imel samo la uspeh, da je zagotavljal državni kredit za zidanje stanovanj.
Na zunanjo trgovino se je nanašal nov zakon z naslovom »Johnson Act«, ki je prepovedal v območju ameriške jurisdikcije prodajo vrednostnih papirjev tistih tujih vlad, ki niso spolnjevale svojih dolžniških obveznosti. Poleg tega je leta 1934. kongres sestavil
zakon o vzajemni zunanji trgovini (Reciprocal Trade Act). Kakor že v prejšnji zakonodaji, je tudi tu kongres izkazal predsedniku največje zaupanje. Predsednik je dobil namreč za dobo treh let oblast, da sklepa trgovinske mednarodne pogodbe in da v določenih mejah spremeni dotedanje uvozne carine in omejitve. Zaradi želje, da bi se »politika« odstranila iz teh poslov, so stopale takšne pogodbo v veljavo brez pristanka senata.
•
Pisatelj ugotavlja, da se kongres vse od začetka države pa do nastopa Rooseveltove vlade ni še nikdar toliko vmešaval v gospodarstvo kot v prvih letih »New Deala«. Novi sistem je pomenil znatno spremembo v ameriški miselnosti, predvsem v tem smislu, da beda in brezposelnost nista krivda posameznikov in da mora družba prevzeti neko odgovornost za te pojave. Poleg tega je omogočil kmetijstvu, da se bolje uveljavi v tekmi z industrializmom.
(Dalje prihodnjič.)
Trimesečni načrt za uvoz surovin
S prehodom kompetenc izvoznega in uvoznega odbora pri Narodni bunki na izvozni in uvozni odbor direkcije za z.unanjo trgovino se ne bo glede dajanja dovoljenj za uvoz surovin in drugih potrebnih predmetov iz držav s svobodnimi devizami nič bistvenega spremenilo. Predmeti, ki so pod uvozno kontrolo, se bodo uvažali na ta način, da bo dajala direkeija /.a zunanjo trgovino uvozna dovoljenja posameznim podjetjem sorazmerno njih potrebi, in sicer po ključu, ki je bil izdelan že v prejšnjih letih. Ravno tako bodo dobivale uvozna dovoljenja tvrdke za nujno potrebne predmete, če dokažejo, da morejo te predmete v resnici uvoziti. V teh primerih pa bodo smele tvrdke zadržati zase le polovico teh predmetov, drugo polovico pa bodo morali dati na razpolago pristojnim ustanovam, da jih razdelo naprej med druge zainteresirane firme.
Da bi se vse to moglo izvajati, jo bil izdelan trimesečni načrt za uvoz potrebnih predmetov. Na podlagi tega načrta bo dajala Narodna banka uvoznikom potrebne količine svobodnih deviz.
Neenako	zarai
marke
uvoznikom in izvoznikom
Zahteve beogra jskih zasebnih nameščencev
Zveza zasebnih nameščencev je izdelala naslednji načrt o ureditvi minimalnih plač,' ki uaj znašajo: za neoženjene 1500 din, za oženjene 1800 din.
Dosedanje plače pa se naj zvišajo po naslednji lestvici: plače
do 1000	din	za 50%,
od 1101	do	1500	za	45%
od 1501	do	1600	za	40%
od 1001	do	2000	za	35%
od 2001	do	2100	za	30%
od 2101	do	2500	za	25%
od 2501 do 2000 za 20% od 2601	do	3500	za	15% in
od 3501	do	5500	za	10%
Nadalje naj bi se izplačala vsem trinajsta plača kot zimska pomoč. Končno naj bi -se ustanovil poseben forum, ki bi periodično ugotavljal vsak dvig cen in na podlagi tega določal zvišanje plač.
V začetku februarja bo v Beogradu anketa delodajalcev in delojemalcev, ki bo na podlagi gornjega načrta razpravljala o ureditvi plač zasebnih nameščencev.
Zadnje dni smo čitali v uradnih izjavah, poročilih itd., da so se cene inozemskega blaga v Jugoslaviji morale podražiti, ker so se tudi cene v zamejstvu, zlasti v Nemčiji, od koder dobiva naša država dandanes največ blaga, zelo dvignile. Zlasti se pri tem naglaša, da se je zbog zvišanja tečaja klirinške marke od 14'80 na 17'82 moralo podražiti inozemsko blago, pa tudi zbog zvišanja carinskega ažija od 13 na 14, tako da se sedaj zaračunava zlati dinar pri carinjenju za 15 papirnatih. To je vse res, nikakor pa stvar ne drži, kar se tiče podražitve nemškega blaga, češ da gre to na rovaš podražitve marke. V tem pogledu so nam na razpolago naslednji podatki, iz katerih posnemamo naslednje:
V uradnih izjavah pravijo, da se je klirinška marka zvišala približno za 20%, zato da je tudi vse blago iz Nemčije dražje. Ta trditev nikakor ne drži. Kajti uvoznik plača protivrednost blaga le za eno tretjino v novem tečaju marke, to je po 17'82, ostali dve tretjini pa še po starem tečaju 14'80 dinarjev. Zato se marka ni podražila za 20%, ampak le za okroglo 6'2 °/o. Uvozniki seveda proti temu ne protestirajo, ker je različna poraba točaja njim le v prid, zadevi pa nasprotujejo izvozniki oziroma, bolje rečeno, pritožujejo se, da
uiso v enaki meri deležni olajšav tudi oni. A ko mora uvoznik plačati pri poravnavanju fakture višji tečaj, kot se navadno zaračunava, potem ne gre to na rovaš višjega tečaja marke, ampak na račun postopanja Narodne banke. Zaračunavanje Narodne banke ni vedno enako. Ako banka sedaj izjavlja, da ima poravnati še velike obveznosti iz prejšnjih časov, je to morda res, vendar ne smejo biti pri tem gospodarski krogi države prizadeti. Naj navedemo tu le primer leta 1938., ko je marka nazadovala za 50 par, izvozniki pa, ki so odpremili svoje blago v Nemčijo na podlagi zajamčenega tečaja, so pri tem izgubili pri marki polnih 50 par.
Nikakor ni razumljivo, zakaj naj bi bili izvozniki, ako se marka dviga, deležni ugodnosti šele čez pol leta, uvozniki pa naj bi plačevali svoje obveznosti takoj [>o višjem tečaju. Jugoslavija je vendar izrazito agrarna država, kjer je izvoz v klirinške države podlaga za naš uvoz. Zato ne pomenja razlika 2'12 dinarja pri marki le škodo izvoznikom, ampak tudi kmetom, ki dobe toliko manj za svoje prodane proizvode. Enako postopanje je pač na mestu in gledati je treba, da naše gospodarstvo n_ bo še nadalje oškodovano za težke milijone.	A. B.
Navodila potrošnikom glede	živilskih
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da eo zavarovalni prispevki dejansko plačani!
Ta opozorilo jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Mestni preskrbovalni urad je trgovcem že razdelil živilske nakaznice ter obrazce za obvezno prijavo za mesec februar. Vsi potrošniki, ki so v pred kratkim oddanih vprašalnih polah navedli ime trgovca, pri katerem žele dobivati nakazane življenjske potrebščine, naj se brez odlašanja takoj zglase pri tistem trgovcu in zahtevajo od njega obrazec za obvezno prijavo. Pri trgovcu dobljeni obrazec naj poglavar gospodinjstva doma vestno in z resničnimi jmdatki izpolni ter podpiše. Na podlagi tako izpolnjene in podpisane izjave lahko dobi že naslednji dan pri tem trgovcu živilske nakaznice za vse člane svojega gospodinjstva, ki pri njem stanujejo, pri tem pa mora za vsako živilsko nakaznico plačati 25 par. Vsi oni potrošniki ali njih družinski poglavarji, ki pa v vprašalni poli niso navedli nobenega trgovca, pri katerem naj bi dobivali racioniraua živila, dobe obrazce za obvezuo prijavo in živilske nakaznico za februar nejmsredno v mestnem preskrbovalnem uradu v II. nadstropju Mestnega donm levo, vhod s Streliške ulice. V tej pisarni se dobe od ponedeljka 27. t. m. dalje tudi obrazci za obvezne prijave.
Živilske nakaznice pa bo preskrbovalni urad zamenjaval za pravilno izpolnjene in podpisane prijave dne 29., 30., 31. januarja in 1. februarja t. 1. tako, da v sredo 29. januarja dobo živilske nakaznice tiste družine, ki stanujejo v ulicah, costah, trgih z začetnimi črkami A—G. V četrtek
SEJEM RAJHA V LEIPZIGU
se vrii spomladi 1941. otf 2. do 7. marca
60% popusta na nemških državnih železnicah
25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah
30. januarja dobo živilske nakaznico družine, ki se imena ulic, cest in trgov, kjer stanujejo, začenjajo s črkami H—P. V petek 31. januarja uaj pridejo po živilske nakaz nice družine, ki se ulico, ceste in trgi, kjer stanujejo, začenjajo z R—Z, a v soboto 1. februarja naj pridejo v mestni preskrbovalni urad v Mestni dom pri vhodu s Streliške ulice v II. nadstropju v pisarno na levi strani tisti, ki prej niso mogli priti.
Ponavljamo, da bo dobil živilske nakaznice teko pri trgovcih, kakor ua mestnem prehranjevalnem uradu samo tisti, ki bo prinesel s seboj z resničnimi podatki izpolnjeno in podpisano obvezno prijavo ter jo izročil trgovcu ali preskrbovalnemu uradu. Kdor prijave ne odda, ne more dobiti živilskih nakaznic.
Da se ljudje ne bodo motili, na vajamo zgled. Kdor je v vprašalni poli zapisal, da bo živila kupoval pri trgovcu Antonu Verbiču v Stritarjevi ulici, naj gre v to trgovino po obrazec za obvezno prijavo, la obrazec naj doma vestno izpolni z resničnimi podatki ter naj ga podpiše poglavar gospodinjstva. S tem obrazcem ali obvezno prijavo uaj dotični drugi dan »pet gre h trgovcu Antonu Verbiču v Stritarjevo ulico ter naj mu da to izjavo, Izjava ostane pri trgovcu, a trgovec mu takoj izroči živilske nakaznice, vendar pa mora konsu-ment trgovcu za vsako živilsko nakaznico plačati 25 par. Če pa kdo. ki stanuje v Stritarjevi ulici, v vprašalno polo ni zapisal imena trgovca, kjer kupuje živila, ta na, pride v ponedeljek 27. ali v torek 28. t. m. v preskrbovalni urad po obvezno prijavo. To prijavo na, potem doma izpolni z resničnimi podatki ter podpiše, nato naj pa
to prijavo prinese v petek 31. januarja v preskrbovalni urad, jo tam odda in zanjo dobi živilske nakaznice, ko je plačal za vsako nakaznico 25 par. *Prav v petek 11. januarja pa ta mora zato iti v preskrbovalni urad, ker ni v prijavo napisal imena trgovca, kjer kupuje živila, in tudi zato, ker stanuje v Stritarjevi ulici, ki se njeno ime začenja s črko S. Dnevi so torej določeni samo po črkah, ki se z njimi pričenjajo imena ulic, cest in trgov, kjer kak potrošnik stanuje — njegovo itne ali ime trgovca pa pri razdelitvi nakaznic v preskrbovalnem uradu ne igra nobene vloge.
K pekom, kjer ljudje kupujejo kruh, ni treba nositi obveznih prijav in od njih zahtevati živilskih nakaznic, ker morajo oddati prijave samo pri trgovcih in v preskrbovalnem uradu, kjer dobe tudi nakaznice, ki bodo z njimi dobili tudi kruh pri peku.
Politične vesti
Za ministra brez listnice je bil imenovan dr. Fran Kulovce, za
prosvetnega ministra pa dr. Miha Krek. Oba nova ministra sta tudi že prisegla.
Rekonstrukcija vlade je s tema imenovan jima odložena. V Ljubljani so bile v zvezi z rekonstrukcijo razširjene številne in tudi zelo fantastične vesti, ki so se pa izkazale kot neresnične.
Rektor sofijske univerze prof. dr. Stcpan Cankov je prišel v Beograd.
Pripravlja se uredba o podpornih blagajnah, ki bi se ustanovile pri trgovsko-industrijskih zbornicah. Iz sredstev teh blagajn bi se podpirali bivši člani teh zbornic, ki so prenehali z delom.
Trg. minister je predložil min. svetu načrt uredbe, s katero se podaljša prepoved ustanavljanja veleblagovnic do 31. decembra 1941.
Finančni minister je določil ceno kvasu v vsej državi na 31 din za kg.
Kmetijski minister je ustanovil fond za prehrano revežev. V fond se steka denar prodane moke, ki je bila pridelana proti predpisom.
Radijska razstava je bila v soboto slovesno otvorjena na beograjskem velesejmu.
Na letošnjem spomladanskem velesejmu v Beogradu bo razstavila tudi Sovjetska Rusija, ki je v ta namen najela cel paviljon. Sovjetska Rusija namerava na beograjskem velesejmu sezidati lasten paviljon.
Izseljenski muzej so ustanovili Dalmatinci v Splitu. Zbrali so okrog 130.000 raznih listin.
Na Kočevskem je organiziranih v Kulturbundu 5000 odraslih in 3000 mladine, kakor poroča »Gottscheer Zeitung*.
V zadnjem času se opaža, da je pisava nemškega tiska v Jugoslaviji vedno bolj bojevita, zlasti proti onim Nemcem, ki še niso člani Kulturbunda.
Pred zagrebškim sodiščem je bil oproščen Ljubomir Beloševič, ki je bil obtožen, da je sokriv umora dr. Suflaja. Za razpravo je vladalo v Zagrebu velikansko zanimanje.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše iimpraf«, najpozneje do 5. febr. 1941. pri pristojnemu častnemu zastopniku
V Ljubljani: Ing. G. Tttnnies, TyrSeva 33, Telefon 27-62
V Mariboru: Jos. Bezjak. Gosposka 25. Telefon 25-97
V Beogradu: Zvanilnl biro sajma rajha u Lajpcigu. Knez Mihajlowa 33.
Ze v 24 urah
barva, pionir« in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Skrobi in srcllolika srnjce, ovratnike in manšete. Perc, suši, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICI
Poljanski nasip 4-6. šclcnbnrgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
Nova naredba o policijski url je
izšla v »Službenem listu«. Glavna sprememba je, da smejo biti v bodoče kavarne v Ljubljani odprte le do 1. ure ponoči.
Skupinska potovanja po znižani voznini, ki so bila ukinjena preko Božiča in Novega leta. so spet v veljavi. Za skupine od 8 do 29 oseb velja popust 33%, za skupine nad 30 oseb pa 50%. Skupinska potovanja je treba prijaviti pismeno odhodni železniški postaji ali pri Putniku, za skupine do 50 oseb vsaj 12 ur, pri večjih skupinah pa vsaj 24 ur pred rednim odhodom vlaka.
Beograjska občina je sklenila najeti pri Drž. hipotekarni banki posojilo v višini 19,3 milijona din na podlagi kaldrminskega fonda. To je že drugo posojilo, ki ga je beograjska občina sklenila na podlagi tega fonda letos in lani.
Nova štirinadstropna hiša se je podrla v Zagrebu, ker se je pri zidavi uporabil slab beton, oz. ker se je mešal beton v prenizki temperaturi in bil zato premalo odporen. Človeških žrtev k sreči ni bilo, ker se je hiša podrla ponoči.
V Budvi je eksplodirala naplavljena mina. Zaradi eksplozije se je podrla fasada vile bratov Rajkovičev, precej pa so trpele tudi nekatere druge hiše. škoda se ceni na 3 do 4 milijone din.
Razstava dubrovniškega pomorstva bo v Dubrovniku od 2. februarja do 1. marca t. 1. Prvi dan bo slavnostna otvoritev in slavnostna akademija v gledališču. Naslednji dan je praznik dubrovniškega pa-trona sv. Vlaha. Zvečer bo velika maškerada. Odobrena je polovična voznina z legitimacijo K-13. Za vsa pojasnila se je obrniti na razstavnega predstavnika v Ljubljani, Tujskoprometno zvezo, zast. Putnik.
Tekstilna tovarna Parepanovič in Komp. v Beogradu je odjavila obratovanje. Tovarna je izdelovala tkanine za steznike in razna platna.
Novi romunski proračun je po legionarskih zatrjevanjih za 1500 milijonov lejev aktiven.
Italijani odločno zavračajo vse vesti o nemirih, ki da so bili v Turinu in Milanu ter o spopadih med delavci ter italijanskimi in nemškimi četami. Vse te vesti so izmišljotine ameriških radijskih družb, pravi italijansko poročilo.
Peta skupina Nemcev, ki je zapustila Grško, je prišla v Gjevgje-lijo. Skupina je štela 46 oseb, večinoma nemških zasebnih uradnikov ki so bili zastopniki nemških tvrdk in so ostali brez posla. Tudi to je bil eden glavnih vzrokov, da so odšli iz Grške.
Veliki transporti nemških čet so se prevozili čez Brenner, čete gredo v južno Italijo, kakor poročajo ameriške in turške vesti.
Na albanski fronti so dobile italijanske čete močne okrepitve ter so na več krajih prešle v ofenzivo. Grki poročajo, da so vse protinapade odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Italijansko poročilo št. 232 pa pravi, da so ujeli več grških vojakov ter zaplenili nekaj vojnega materiala.
V taboriščih v Indiji je sedaj že 20.000 italijanskih uletnikov. V Bombay je prišlo novih 4000 italijanskih vojnih ujetnikov.
VVillkic je bil sprejet od predsednika portugalske republike, nakar je odpotoval v London.
Med Siamom in Francosko Indo-kino je posredovala japonska vlada. Posredovanje pa dosedaj še ni bilo uspešno ter se boji nadaljujejo.
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEM
W1ENER MESSE 9. DO 16. MARCA 1941.
Poljedelstvo (vsi poljedelski stroji) — vrtnarstvo — sadjarstvo — vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo
Na področju tehničnega velesejma
AVTOMOBILSKA IN MOTOCIKLISTIČNA RAZSTAVA
Prijave najpozneje do 10. februarja
Vsa obvestila in navodila dajejo:
J. Kulhanek, počastni zastopnik za dravsko banovino iu banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kral)lce Marije 24, tel. 51-85.
H. Pfannenstill, gen. zastopnik za vso Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29. tel. 30-881.
Popusti na vseli železnicah
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega ltstac, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander 2eleznikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani,