352
Naši dopisi.
Iz Notranjskega 19. oki (Nož.) Anton Urih iz Čelj? 35Ietni kmetski fantv in pa neki Jakob Trošt, 23ietni spridenec, doma iz Šentvida nad Vipavo, sta preteklo zimo in pomlad v Reki skupaj delala ter še z dvema drugima enakima težakoma tudi v skupnem stanovanji bivala. Kar neko noč Troštu na mi el pride, da Urinu žepno uro vkrade; Urih ga čedno opominja, da naj uro nazaj da, a ker Trošt tega storiti noče, ovadi ga Urih sodnjji, katera ga je zavoljo tatvine bila tri tedne v zapor obsodila, katerega je Trošt tudi dosedeti moraL Uže prec takrat je Trošt Urihu zapretil: „Ti si mene v zapor, a jaz bom pa tebe iz sveta spravil/ In ta zlo-dejski sklep izvršil je Trošt dne 16. t. m. nad Urinom nadomu njegovem. Ta dan predpoludnem priklati se Trošt po večdnevnem potikanji in povpraševanji na Urihov dom (kateri je izvan celjske vasi v jarku imenovanem „pod Borštom"), se z Urihom samim in drugimi njegovimi sorodniki prav prijazno pogovarja, je sprašuje o zdravji, letinji in drugih domačih razmerah; a Uriha samega pa še posebej, če ve kje za kako delo, ter, aRo je to, da bi rad ž njim šel, da bi zopet skupaj delala,
353
ker sta si drag drugemu uže vajena. Ker je dobil od Uriha zauikavni odgovor, šel je potem na vrt, se vlegel pod neko jablano, ter se potuhnil, kot bi spal. Med tem bilo je kosilo pri Urihovih pripravljeno; gospodar reje svojemu bratu Tonetu, da naj gre Trošta poklicat, da pride ž njimi obedovat, kar brat z veseljem stori. Ko se Trošt po konci zravna, še par besed z Urihom spregovori, potem odstopi za tri korake od Uriha nazaj ter se s pripravljenim in skritim nožem proti Urihu zakadi in ga na levi strani pod rebra globoko zabode z besedami: „kar sem ti bil obljubil, sem ti sedaj dal". Nato jo je proti grmovju popihal z razgoljeno glavo, ker mu je bil klobuk raz glave odletel in ga ni utegnil več pobrati. Zabodeni Urih kričal je, da naj ga primejo potepuha , a odnesel bil je pete, pa le za nekoliko ur. Klatil se je Trošt potem po grmovju in ker mu je kraj čisto neznan in se je bila noč naredila, zašel bil je na „Pregarje", kjer je povpraševal ljudi za pot na „Šempeter". Ker je bil brez klobuka , in ker so Pregarci uže vedeli o zločinu, katero bilo je istega dne popolu-dne od Pregarjev pol ure oddaljenem jarku doprinešero, bil jim je priklatin sumljiv; prec so gostilno, kjer je pol litra vina pil, obstopili, se mu nikamur ganiti niso pustili, ga slednjič zvezali in po žandarmerijo poslali. Pri sodniji v Bistrici je vse sam obstal in ni nič tajil. Anton Urih je potem skoraj cela dva dni neizrečene muke trpel, sisozi rano všlo bilo mu je velik del drobnejih čev, katerih ni bilo moč več nazaj spraviti, ker bilo je vse zateklo*, umrl je previden s sv. zakramenti včeraj (soboto) ter bil danes zjutraj na Premu sodnijsko ogledan, preiskan in potem pokopan.
Morilcu Troštu najboljše zdravilo in zasluženo plačilo bil bi pa „štrik"; pokazal je zadosta svojo popolno spridenost, ker je nad pol leta umorski namen v svojem srcu nosil, ter zadnji čas celo več dni svoje žrtve iskal, katero je slednjič na lastnem domu njenem naletel in ugonobil.
Ker se dandanes potepuhom bolje godi kot poštenim kmetskim trpinom, zato tudi zlodejci kot gobe po dežji rasto in se brezbrojno množe. Mazilo z leskovim oljem bilo bi jako na pravem mestu.
Iz Ljubljane. (Po deželnem zborovanji) Po dovršenih letošnjih dopolnilnih volitvah izrekli smo nado, da bodo one volitve na korist narodni stranki, pa tudi na korist vspešnemu delovanju vsega zbora, in z zadosteujem moremo zdaj izreči, da se je naša nada izpolnila. Narodni deželno-zborski Klub zbiral je v skupno posvetovanje vse narodne poslance; razprave bile so deloma živahne, kar je gotovo stvari sami le na korist in znamenje odločnega napredka. Narodni klub zbira narodne poslance vsakovrstnih stanov, različne starosti in minulosti, vsak poslanec prinaša seboj različnih bogatih skušenj, in pri vsakem važnejšem političnem in gospodarskem vprašanji čujejo se mnenja deloma soglasna, deloma nasprotna, sklep klubov pa izražuje ono, kar je po temeljitih razpravah obveljalo. — Nikakor ni mogoče, pa tudi ne potrebno, da bi bil v vseh, tudi gospodarskih vprašanjih, ene misli, tega se tudi v nekaterih političnih vprašanjih ne more pričakovati, še manj prisiliti, toda eno lahko zadovoljni izrečemo po letošnjem zborovanji: disciplina narodnih poslancev bila je izgledna, ne eden je ni rušil in vsak je pri vsakem pomenljivem vprašanji delal brez ozira na lastno mnenje — za ojačenje narodne večine in za blagor naroda.
Kaj pa nasprotniki? Tudi glede teh zadovoljni priznamo, da se je upanje naše, izrečeno po dopolnilnih volitvah, izpolnilo. Novoizvoljenci so sicer novinci v parlamentarnem življenji, toda vsi trije pokazali so pri raznih prilikah bogate gospodarske skušnje in dobro voljo,  porabiti jih v blagor dežele, v političnih vpra-
šanjih pa niso kazali strasti in zagrizenosti, katera je v poprejšnjih časih skoraj onemogočila mirno in deželi koristno delovanje. — Poslanci Luckmann, baron Ap-faltrern in Deschmann dali so sicer narodni večini povod, strogo zavrniti jih, toda ti slučaji ostali so vendar osamljeni, to ni motilo delovanja zborovega, in up.„ti smemo, da se tudi tako neizogibljiva nasprotja vprihodnje izvrše — mirneje.
Ako pa si ogledamo vspehe zborovanja, moramo izreči neumorni marljivosti in vspešni delavnosti deželnega zbora popolno priznanje.
Izmed formalno samostojnih novih predlogov omenjamo one pokojnega poslanca viteza Schneida, dalje dr. viteza Bleiweisa in Svetčevega, toda stvarno sklenilo se je mnogo važnega novega, na pr. postava o doneskih zanormalno-šolski zaklad, sklep o vpeljavi deželne naklade na žganje, ka-koršne vpeljati si je do sedaj brez vspeha prizadeval naš deželni zbor. Sem spada tudi postava o pogozdovanji Krasa, o dopuščanji zasebnih žebcev.
Ako si dalje ogledamo dolgo vrsto važnih sklepov gospodarskega in upravnega odseka in pa temeljito obravnavanje letnega poročila, konečno tudi rešitve deloma prav pomenljivih prošenj, pokaže se nam v resnici bogat in dragocen sad letošnjega zborovanja. — Narodno vprašanje razpravljalo se je stvarno samo pri vpeljavi slovenščine v deželne urade, deloma pri rešitvi prošnje šmartenske, da se v tamošnji 4razrednici odpravi nemščina kot zapovedan učni predmet, in pa pri onih 600 gold., ki zadevajo prostovoljno podučevanje v drugem deželnem jeziku.
Prva dva vprašanja rešila sta se gotovo po željah vseh Slovencev, zadnje pa gotovo tudi na korist, ako-pram morebiti ne ravno po željah vseh našincev. Dež-man s tovariši je temu sklepu nasprotoval, in uže to samo zadosti dokazuje politični pomen teh 600 gold.; opravičuje pa tudi ravno to taktiko narodne stranke. — V nekoliki postranski zvezi s temi omenjenimi vprašanji je tudi interpelacija poslanca A. Obreze in pa odgovor gospoda deželnega predsednika na to in pa na Luckmannovo zarad hranilnične nemške ljudske šole. — To vprašanje je velike važnosti izrekoma za Ljubljano. Deželni zbor prejel je uradne odgovore in pojasnilo, iz katerega se vsakdo lahko prepriča, komu je več mar in kdo dela na to, da dobimo Slovenci slovenske ljudske šole, kedo pa se rajši ponaša s pravdami, namesto da bi storil, kar je dolžan, da oni konečni namen doseže. — To vedoč sprejela je večina deželnega zbora uradna pojasnila brez razgovora.
— (Izvrševalni odbor narodnega kluba) zboroval je danes teden ter si je izbral svoje načelstvo tako: Predsednik odboru je g. L. S ve tec, njegova namestnika pa gg. dr. vitez Bleiweis in Murni k, blagajnik pa g. Robič. Po splošnem razgovoru sklenilo se je uže takoj z marsičem, kar bode treba pripravljati delovanja za bližnji čas, pa tudi za prihodnje leto. — Odbor ima izrekoma glede predstojećih volitev imeniten pa tudi težaven posel, katerega srečno rešiti treba resnega in skrajnega dela.
—  (Diplomo častnega meščanstva) izročila je posebna deputacija idrijskega mesta minulo soboto gosp. deželnemu predsedniku baronu Win kler ju. Deputacijo je vodil gosp. Šerjun, župan idrijski. Diploma na pergament pisana in v rudeče-žameta&tem zavitku je krasno delo domačega umetnika , gozdnega uradnika gosp. J. Fajgel-a.
—  (Ljubljanski peš-polk št. 17) dobil je novega polkovnika gosp. Karola Heyrowskega.
354
—  (Prvi sneg) pobelil je ravnino ljubljanske okolice ponoči od minulega četrtka na petek; tudi v petek zjutraj poskušal je še kazati nam podobo zime, pa pred nočjo je v ravnini zopet zginil. Slednje dni pa se je zopet povrnilo lepo jesensko vreme in kmetovalci hite preskrbovati se s steljo in spravljati repo, korenje, peso in zelje.
—   (Dr. Gregoreč), vrednik „Rlov. Gospodarja", ki je bil pri celjski okrožni sodniji zarad nekega učitelja ^enkerja zadevajočega dopisa obsojen na šest tednov zapora , bil je po milosti cesarjevi pomiloščen in mu prizanešena vsa kazen. — Prav radostni pozdravljamo pojailoščenje velezasluženega našega rodoljuba.