Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in oprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
I*e*o XXI. St. 4«.
Kratit, 27. novembra 1937
Izhaja vsako soboto. Naročala«: celoletno 40.- Din, polteta« 20.- Dia, četrtletno 10 Din.
Kaj je z zadoščenjem
„župana" Pirca
bil g. Pire zagrešil s temi nerodnostmi še sodno    di skrajne pomirljivosti večine sedanjega ob-
Gdkar gospodari na občini v Kranju g. župan Češenj s svojim občinskim odborom, so se razmere temeljito spremenile. Delavnost kranjske občine je dosegla zavidljivo višino. Ljudska šola bo v par tednih pod streho. Most čez Kokro bo v kratkem dograjen, akcija za zgradbo poštnega poslopja je v najlepšem teku. Ceste se renovirajo, prehodi urejajo ter ustvarjajo načrti za regulacijo, za pokopališče, kopališče itd., za kar vse so tudi že predvideni krediti. Nekateri občani ne morejo verjeti, da so preje plačevali iste doklade, kakor jih plačujejo sedaj, pa se kljub temu ničesar pomembnega ni napravilo. Ker jim to ne gre v glavo, so si nekateri izmislili zasilen izhod za razložitev te spremembe ter pripovedujejo, da bodo pač morali občani vse to sami plačati, češ da bodo nastala neznosne bremena. Vsem tem lahko povemo, da so njih skrbi nepotrebne, ter da tudi oni lahko razlagajo to spremembo v Kranju tako, kakor je v resnici nastala. Mi smo vedno trdili da je bilo treba s prejšnjo večino v občinskem odboru pomesti zato, da bo mogoče v Kranju kaj ustvariti. Ko se nam je posrečilo, da smo s to večino pomedli, se je izkazalo, da smo imeli popolnoma prav. Tega ne ve samo tista večina, ki jo mi predstavljamo, ampak je to spoznanje začelo pronicati že v nasprotne vrste. Danes je že ogromna večina Kranja hvaležna tistim, ki so odstranili sterilno in nesposobno večino prejšnjega občinskega odbora. Tega stanja je vsak pošten človek v Kranju vesel.
Kakor se zdi, pa mala skupina okrog bivšega župana g. Pirca ne deli tega splošnega razpoloženja ter je v „Jutru" z dne 30. 10. objavila vsemu svetu, da sta „župan" Pire in občinski odbor v Kranju dobila popolno zadoščenje. V tem poročilu se pripoveduje, da je kr. banska uprava pred skoraj pol drugim letom razrešila predsedstvo občinskega odbora v Kranju, da so se razrešenim očitala kaznjiva in nečastna dejanja, da se je uvedla kazenska preiskava, ki je pokazala, da se razrešenim ne more očitati nič kaznivega in nečastnega ter da je okrožno sodišče koncem septembra kazensko postopanje ustavilo. Dalje se pripoveduje, da sta zoper razrešitev vložila pritožbo „župan" Pire in občinski odbor na upravno sodišče v Celjn, da pa je novi občinski odbor iz bojazni pred javnostjo in volilci umaknil pritožbo bivšega občinskega odbora ter s tem preprečil, da bivli občinski odbor ni dobil zadoščenja. Končno se trdi, da je upravno sodišče s sodbo od 16. 10. razveljavilo odlok banske uprave z dne 2. 7. 1936, s katerim je bil razrešen „žu-pan" Pire ter ugotovilo, da očitana dejanja sploh niso kazniva odnosno, da ni dokaza, da bi jih bil „župan" Pire izvršil. Po mnenju pisca je s tem podana moralna satisfakcija ne samo g. Pircu, ampak celokupnemu kranjskemu občinskemu odboru.
Mi bi o stvari več ne pisali, če bi bil pisec tega članka toliko pošten, da bi bil javnosti povedul vso resnico, ker želimo, da se vse osebne stvari izločijo kolikor mogoče iz političnih in gospodarskili vprašanj. Ker pa pisec vso stvar zamotava in skušu v javnosti naslikati potek dogodkov drugače, kakor so se vršili, smo doižni, da javnost pravilno informiramo.
Predvsem je „Jutrov" člankar zamolčal, da je bil bivši župan g. Pire dvakrat razrešen. Prvič je bil g. Pire razrešen pred poldrugim letom in to še pred t. 4. 1936, ko je stopilo v veljavo famozno nutentično tolmačenje po čl. 32 fin. zakona. Drugič je bil razrešen šele t. odlokom od 2. 7. 1936. torej ne pred pol drugim letom, kakor ..Jutro" pripoveduje. Zoper prvo razrešitev se je pritožil samo občinski odbor. Sele zoper drugo razrešitev se je poleg občinskega odbora pritožil tudi g. Pire sam.
Sedanji občinski odbor je umaknil pritožbo tudi zoper prvo razrešitev ter je prva razrešitev bivšega župana g. Pirca postala pravo-močna in veljavna. Druga razrešitev je postala
s tem brezpredmetna. Brezpredmetni sta bili tedaj tudi pritožbi občinskega odbora in bivšega župana g. Pirca zoper to drugo razrešitev. Ako je upravno sodišče vsled pritožbe g. Pirca to drugo razrešitev razveljavilo, se s tem na stvari ničesar ni izpremenilo, ker že prva razrešitev popolnoma zadošča. Upravno sodišče je le ugotovilo, da po čl. 52 fin. zakona (famozno autentično tolmačenje) vsled ustavitve kazenskega postopanja razrešitev ni bila utemeljena, ni pa razveljavilo prve razrešitve, ki je bila izdana radi ugotovljenih nerednosti pri poslovanju bivšega župana g. Pirca. Potemtakem je pravomočno ugotovljeno, da je bil g. Pire razrešen radi nerednosti kot kranjski župan.
Upravno sodišče ugotavlja, da iz kazenskega spisa sicer ni razvidno, iz katerega razloga je bilo kazensko postopanje zoper g. Pirca ustavljeno, ker je možno, da je državno tožilstvo smatralo, da ali očitana dejanja niso kazniva ali pa da za nje ni zadosti dokazov. Kazensko postopanje pa se je proti g. Pircu uvedlo radi suma, da je z namero, koristiti svojemu zetu g. Sircu Francu brez sklepa občinskega odbora, kot predsednik občine izdal trošarinskemu referentu nalog, da ugodno reši Sirčevo prošnjo za trošarine prosto skladišče, ter da je enako rešil njegovo prošnjo za dovoljenje prirejanja stalnih koncertov v hotelu Union, ter da je brez vednosti občinske uprave in brez sklepa občin skega odbora zaprosil pri Mestni hranilnici v Kranju za občino Kranj kratkoročno posojilo in v tej prošnji vedoma trdil neresnico, da je vojni erar že zaprosil hipotekarno banko za poso-jdo, s katerim bo občina Kranj vrnila posojilo Mestni hranilnici
G. Pire je priznal, da je podpisal dovoljenje za trošarine prosto skladišče („punto franco") in dovoljenje za prirejanje stalnih koncertov v hotelu Union svojemu zetu, da pa ni vedel, kaj je podpisal. Pri preiskavi, ki jo je izvršila kr. banska uprava je trošarinski referent g. Kunstelj Luka izjavil aa zapisnik: Rešitev sem napravil jaz po navodilu in nalogu g. predsednika občine Pirca." Ko pa je bil g. Kunstelj Luka zaslišan pri sodišču pa je izpovedal, da je rešitev o trošarini prostem, skladišču za g. Sirca sestavil po naročilu in navodilu člana uprave g. Tajnika, da je dal rešitev v podpis g. Pircu, ki je rešitev prebral in še pristavil: „Prav je tako."
Državno tožilstvo je po zaslišanju še drugih prič iz neznanih razlogov izjavilo, da ni povoda za kazenski pregon. Okrožno sodišče je o tem obvestilo občino Kranj kot zasebno udeleženko, ki je predlagala nadaljevanje kazenskega postopanja ter navedla nove dokaze in okornosti. Teh dokazov pa se ni izvedlo, ker je vsled pomirljivega stališča občinskega odbora preje prišlo do umika pritožb pri upravnem sodišču. Radi tega se državno tožilstvo kasneje ni več izjavljalo o tem ali podvzame samo kazenski pregon zoper g. Pirca ali ne ter je stvar ostala nerazčiščena. Občinski odbor je zasledoval samo ta namen, da se vsa vprašanja brez vsake maščevalnosti ali škodoželjnosti na miren način likvidirajo. Vsled izvolitve novega občinskega odbora so pritožbe same na sebi postale praktično brez pomena, ker bi v slučaju razveljavitve prve razrešitve ostal v funkciji sedanji občinski odbor. Zato je občina Kranj umaknila ne samo pritožbo zoper dvakratno razrešitev g. Pirca. ampak tudi predlog na nadaljevanje kazenskega postopanja zoper njega ter je šele na podlagi tega umika moglo okrožno sodišče koncem septembra ustaviti kazensko postopanje zoper g. Pirca. Občina Kranj tedaj ni umaknila samo pritožbe pri upravnem sodišču v Celju, umpak tudi predlog na kazenski pregon ter s tem omogočila tako odločbo upravnega sodišča zoper drugo razrešitev, kakršno smo zgoraj navedli.
Večini občinskegu odl>ora zadošča ugotovitev, da je g. Pire pravomočno razrešen rndi ugotovljenih nerednosti, ker je s to ugotovitvijo dose-žena utemeljenost razrešitve. Ugotovitev, da bi
kaznjiva dejanja, ni bila več potrebna. To je uvidela večina in z umikom predlaga na kazenski pregon zoper g. Pirca pokazala, da ji ne gre za osebno borbo. Dejansko je tore; prišlo do umika pritožbe na upravnem sodišču le ra-
činskega odbora, ne pa radi kake bojazni pred njo. Če bo pa gospoda okrog .Jutra" v vsa stvar hotela še drezati, pa smo tudi mi pripravljeni še o marsičem javnost informirati.
Vprašanje poštnega
poslopja v Kranju
O tej zadevi se zadnje čase precej govori po Kranju. Hvalabogu, da se to zelo važno vprašanje ne obravnava danes s kakega političnega stališča, ampak le iz gospodarskih vidikov. Občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da odstopi erarju brezplačno 760 m* sveta za zidavo novega poštnega poslopja. Proti temu je glasovalo menda 6 odbornikov iz vseh strank, ki so zastopane v občinskem odboru, kakor so tudi za predlog glasovali zastopniki vseh strank. Morda se bo komu čudno zdelo, da je glasovalo 6 odbornikov proti tej daritvi občinskega sveta, ki jo je sklenil že prejšnji občinski odbor v nekoliko manjšem obsegu. Po sedanjem sklepu občinskega odbora, bi mestna občina darovala brezplačno državnemu erarju 760 m1 sveta. To je ves stavbni prostor za občinsko hišo tja do Bleiweissove ulice, tako da bi se podrla tudi stanovanjska stavba, ki leži na dvorišču in tudi mal del hiše, ki se imenuje stari rotovž, ki leži ob Majstrovem trgu. Občinski odborniki, ki so glasovali proti predlogu, so bili pač mnenja, da mestna občina ne more toliko žrtvovati za erar. S tem, da bi se žrtvovala tudi dvoriščna stavba, kjer so na stanovanju mestni uradniki in uslužbenci bi izgubila mestna občina nekaj stanovanj, za katera bi morala skrbeti drugod, kar bo pač
stalo občino precej denarja. Če bo hotela olči-na oskrbeti sedanjim strankam v tem objektu drugo stanovanje, bo pač morala šteti še na-daljnih Din 200.000.— za novo stanovanjsko hišo. Tako ne bo dovolj samo to, da bo občina darovala stavbišče, ki je danes vredao kakih 300.000 do 400.000 Din ampak bo treba poskrbeti še za stanovanja občinskim uslužbencem. Ostanek dosedanje mestne hiše bo zelo majhen. Hiša bo zelo okrnjena, onemogočena bo vsaka potrebna razširitev občinske hiše, ki bo kmalu potrebna radi naraščanja Kranja. Prav je da nekaj mestnih uslužbencev stanuje v mestni hiši, da so vedno pri rokah. Vsi ti ozi-ri so narekovali nekaterim .odbornikom, da so glasovali proti odstopitvi tega dragocenega sveta. Nasproti pa zagovarjajo drugi odstopitev tega sveta iz sledečih razlogov: Prav je, da se ta prazni prostor lepo zazida, da pride poštno poslopje v sredino mesta in da dobi sredina mesta lepšo zunanjost.
Mi se ne opredeljujemo ne za eno, ne za dni. go mnenje. Smatramo pa, da je potrebno, da se vsa javnost nepristransko informira o zadevi in da vsi odločujoči faktorji zadevo dobro premislijo, predno se končno odločijo za to aK drugo.
Proti sklepu obč. odbora je vložena pritožba.
Zgled
kaj ustvarja prava zadružna zavest
V zadnji številki »Gorenjca" smo objavili poročilo o ustanovitvi Gorenjske lesne produktivne zadruge v Kranju. Ker se je v Kranju pravzaprav šele govorilo in sklepalo o zelo aktualni stvari za naše kmečko gospodarske razmere in današnji čas, zato se nam zdi umestno, da na tem mestu poročamo tudi o slavnosti ueke druge Lesne zadruge, kjer se je z obratovanjem že pričelo.
Pretečeno nedeljo se je vršila na Verdu pri V.iiiiiki velika zadružna manifestacija s slo-vesria prvim pogonom strojev tamkajšnje zadružne žage. Te zadružne prireditve so se udeležili vsi zavedni kmetje in delavci iz Verda in okolice ter mnogo zadrugarjev in prijateljev zadružništva iz raznih krajev Slovenije. Bila je res prava manifestacija zadružne misli, ki edina more prinesti slovenski vasi gospodarsko odrešitev.
V zadrugi je včlanjenih 50 kmetov, kateri imajo od 10 — 40 ha g6zda. Njihov delež znaša po Din 100.— na 1 ha gozda. Zadrugarji so si postavili na primernem prostoru v bližini železniške postaje Verd prostorno žago, v kateri je dovolj prostora za postavitev dveh gatrov, dveh samic in pripadajočih cirkulark. Poleg žage je zidana tudi prostorna strojnica za lo-komobilo in električni dinamo ter prostori za delavce in pisarno. Stavbe, stroji (nova Wolf-ova lokomobila za 60 HP, gater, samica, cirku-larka, dinamo), napeljave elektrike in potrebni materija! jih stane nad 300.000— Din dočrm so ves les dali člani brezplačno in ravno tako izvršili vsa dela s kuhi kom
Mnogo je bilo težav, skrbi in trpljenja preden je bilo vse to napravljeno in prav to je najboljši dokaz, kaj zmore kmečka skupnost v spoznanju, da je za kmeta v borbi proti kapitalu edina rešitev zadruga. Bili so časi, ko je slovenska vas lahko pogrešala zadružništvo kot sredstvo kmečke produkcije. Ti časi so minuli, minuli tik pred našimi očmi, v letih krize, ko je bil kmet izročen sam sebi glede vnovčevanja svojih produktov, zlasti v času sankcij, ko je bilo najbolj prizadeto naše lesno gospodarstvo.
Zero zanimiva in tragična je bila ugotovitev govornika, da je brezsrčni kapitalizem pognal v pretočenem stoletju samo v njihovi vasi z domov 18 kmetov, katerim so prodali zemljo m je njih rod izumrl, kot izumrje drevo, ki ga izruješ iz zemlje. Zaustaviti ta pogubonosni razvoj kapitalističnega 20. stoletja, ohraniti kmetu zemljo, vrniti kmečkim domovom njihove grunte, to je socialna naloga slovenskega zadružništva. To je rešitev kmečke vasi. Le narod trdnih kmetov ima poroštvo trdne bodočnosti, le narod gospodarjev bo mogel obstati in koristiti celi državi.
Ali ni tudi na Gorenjskem tako, ko še vedno nastajajo razna veleposestva, dočim se mali razcepljeni kmetje komaj morejo držati na površju. Zato naj bi tudi novoustanovljena Gorenjska lesna produktivna zadruga v Kranja čimprej pričela delovati po zgledu Lesne zadruge na Verdu, kot upor proti izkoriščevalne-rau kapitalizmu in ohranitev pravega kmečkega stanu.
Tedenske novice
KRANJ
Cene mešanici bencina s špiritom za pegon motorjev. Glavni oddelek finančne kontrole v Kranju po dobljenem nalogu dravske finančne direkcije v Ljubljani opozarja vse potrošnike mešanice bencina s špiritom za. pogon motor-
jev (avtomobilov), da so prodajalci mešanice dolžni, da znižajo ceno za 1.80 Din za em kilogram in to napram oni ceni, ki je bila aa dan 30. novembra 1937.
Prodajalec, ki tega ne stori zapade kasni.
STRAN 2
Kan pa v nedeljo zvečer? Ali si že kdaj dvomil o izvirnosti sv. Pisma, te najbolj razširjene ter v največ jezikov prevedene knjige? Ali ■e slišiš vsaj dan na dan ugovore proti knjigam, na katerih sloni naša vera, knjigam, ki nas pouče o vsem, česar naš omejen razum ne more objeti. — Da boš znal na te ugovore tudi odgovoriti, pouči se kat. mož, ter pridi v nedeljo, dne 28. i. m. ob 6. uri »večer na predavanje KaL Akc. mož. Predaval bo preč. g. kanonik Šimenc iz Nakla: „A!i se more tudi moderni človek zanesti na sv. Pismo". Vstopnine ni. — Eno uro se boš pa že utrgal. Torej na svidenje! _       Predsednik K.A.M.
Kje je sv. Miklavž?
Pri Crobaihn ostanke knpuje!
Tudi Vi boste lahko kaj izbrali! Ostanki volnenih blago v, barhen-tov, flanele itd. itd.
Ustanovni občni zbor Mestnega odbora Aero-kluba v Kranju se bo vršil v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne. Na občnem zboru bo govoril šef ljubljanskega letalskega centra g. dr. Rape. Zborovanje se bo vršilo v poslopju državne gimnazije. Pripravljalni odbor vabi vse meščane brez ozira na spol in pripadnost, da se udeleže občnega zbora in da se prijavijo za članstvo.
Sodni pripravnik g. Stanko Fortuna, do sedaj pri okrožnem sodišču v Ljubljani je premeščen v Maribor,
Mestna občina je pričela s popravilom cest in ulic v mestu. Tvrdka Slavec, ki je ponudila dobavo porfirja je že dovozila precejšnje količine istega. Sedaj s težkim valjarjem uravnavajo ulice, ki bodo na ta način zopet vsaj nekoliko v redu. Smatramo pa, da je to samo provizorna rešitev, ker se naše mesto nikakor ne more zadovoljiti, da bi po sredi trga stali telegrafski drogovi.
Prebivalci na Hnjah in Klanca se zelo pritožujejo radi slabih cest, ki jih je zadnji sneg spremenil v samo blato. Upamo, da bo občinska uprava razumela težko stališče prebivalcev ter njihovi upravičeni prošnji ugodila.
Zadnje slabo vreme je zelo oviralo delo pri gradnji novega mostu. Podjetnik zagotavlja, da bi bil most že gotov, da ni bilo tako velikih ovir radi vremena. Mostnice so postavljene že na polovici mosta, enako tudi ogrodje za stre-
ho. Sedaj se že prav lepo vidi. kako se bo most na enem delu opiral na stranske loke, na enem pa visel na lokih. Upamo, da bo vreme dopuščalo, da se most čimprej dogradi.
Sama gradnja privlači vedno nove radovedneže, ki pa že ovirajo samo delo. Pa ne samo to. Ker se ne zavedajo nevarnosti, bi se prav lahko dogodila težka nesreča, da n. pr. kdo pade z mostu v strugo Kokre. Zato je bilo podjetje primorano da je na eni strani popolnoma zaprlo dohod k mostu. V interesa samih radovednežev je, da zaenkrat še potrpijo z ogledom mostu.
Požari. Znana občinska tehtnica, ki tako „k rasi" naše mesto pred „Bekselnom", bi kmalu postala žrtev požara. Pretekli teden se je nenadoma pojavil požar v notranjosti hišice. Poklicani gasilci so bili v nekaj minutah na mestu ter takoj pogasili ogenj. Zgorela je samo postelja.
V torek zvečer so okrog 10. ure odhiteli kranjski gasilci v Sv. Duh, kjer se je pojavil požar v gospodarskem poslopju nekega po-
Čemu se čudi sv. Miklavž?
Nizkim cenam pri Crobaihn!
Nogavice, robci, kravate — lepa izbira!
sestnika. Kranjski gasilci niso stopili v akcijo, ker ni bilo nevarnosti za druge objekte in ker so domači gasilci s pomočjo Zabničanov bili kos ognju.
Na zadnjem prosvetnem večera, ki ga je priredilo krajsko Prosvetno društvo je govoril o razmerah v Rusiji g. Jelene Andrej, ki je govoril po lastnih izkušnjah. Dvorana Ljudskega doma je bila nabito polna. Seveda je bilo tudi precej takih ljudi, ki se do sedaj še niso videli v Ljudskem domu. Naši rdečkarji so na vsak način hoteli od govornika dobiti odgovor, ki bi odgovarjal njihovim težnjam in ciljem. Toda ni se jim posrečilo. Res jih je moralo hudo zadeti, ko jim je Jelene jasno in odločno povedal, naj gredo v „raj" na zemlji v Rusijo in doživeli bodo pekel že na zemlji.
Javno kopališče v Zdravstvenem doma je odprto v ponedeljek ves dan, ob četrtkih in sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne.
„Sfraž» v viharju" poroča, da je b'l v soboto 20. t. m. občni zbor Društva slušateljev filozofske fakultete. Vloženi so bili 3 seznami: seznam katol.ških akademikov z nosilcem Šenčurjem, ki je dobil absolutno večino; levičarski seznam z Malovrhom Cenetom iz Kranja po številu glasov na drugem mestu in nacisti s Kerncem, ki so dobili najmanj glasov. Komentar ni potreben.
„D©men". V nedeljo bo odsek Prosvetnega društva na Primskovem nastopil na odru v Ljudskem domu z igro „Domen", ki jo je po Jurčiču priredil J. Česnik. Pričetek popoldne ob 4. uri. Vabimo vse člane, da se udeleže prve prireditve v letošnji sezoni našega tako delavnega odseka na Primskovem.
Vabilo članom. Prosvetno društvo v Šmartnem pii Kranju bo uprizorilo v soboto ob 8. uri in v nedeljo ob 4. uri popoldne „Za pravdo in srce". Vabimo vse člane, da se po možnosti udeleže prireditve našega bratskega društva v čim večjem številu.
Kakor smo izvedeli, so na ljubljanskih gimnazijah prepovedali pozdravljanje s pozdravi posameznih organizacij, kakor »zdravo" in podobno. Dijaki se morajo pozdravljati med seboj z lepimi slovenskimi pozdravi kakor »dober dan", »dobro jutro", »zbogom", »lahko noč" itd. Zdi se nam, da je ta ukrep popolnoma umesten, vendar se zaenkrat še nismo mogli prepričati o točnosti te vesti.
Trideset dva mesto dva in trideset. Kr. banska uprava dravske banovine je z odlokom IV. No. 2380/1 z dne 28. januarja 1937 na temelju § 29 in točke 4 S 39 zakona o banski upravi odredila, da se po vseh šolah v dravski banovini s šolskim letom 1937-38 uvede Breznik-Ramovšev pravopis (odlok je prejelo tudi naše uredništvo, op. ur.). Točka 28 omenjenega pravopisa točno predpisuje, kako se pišejo štev-niki ter navaja kot primer števnika: ena in dvajset, pet in dvajset. Torej se ne sme več šteti dvajset ena, dvajset pet.
Na kranjski ginmaziji se je pričelo točno izvajanje tega določila ter so bili vsi dijaki veseli, da morejo zopet šteti, kot so se nekdaj učili in kakor šteje ves slovenski narod. Kje ste še slišali, da bi kmetica na trgu prodala kaše za dvajset pet din. Vendar so kljub tako jasnemu določilu kr. banske uprave nastale sedaj velike težave za dijake, ker jih menda sam g. ravnatelj pri matematiki uči zopet starega štetja, J. j. dvajset pet, dvajset šest, da dijaki sami več ne vedo, kaj je pravilno.
~ »GORENJEC«
Ze neštetokrat smo javno vprašali g. ravnatelja za posamezne stvari, toda odgovora niti v »Pohodu" nismo prejeli. Vemo, da nam tudi za sedanji slučaj očitne kršitve odloka kr. banske uprave ne bo odgovoril, ker po njegovem to »najbržc ne bo držalo."
Kakor vidimo, bo morala na vsak način poskrbeti sama kr. banska uprava, da se dijaki na kranjski gimnaziji pravilno učijo štetja in da bodo njeni odloki vendarle ..držali".
Novoporočenci t
Vsakemu, ki se fotografira v mojem ateljeju, bom podaril posebno darilce.
Foto Jug, - Kranj
POZIV DAVKOPLAČEVALCEM.
Podpisna davčna uprava v Kranju opozarja vse one davkoplačevalce, ki do sedaj še niso poravnali zapadlih davkov za četrto četrtletje 1937, da to nemudoma store, da se na ta način izognejo rubežni in rubežnim stroškom, ker začne davčna uprava ter oddelki finančno kontrole pri vseh davkoplačevalcih, ki še niso poravnali svojih davkov v najkrajšem času z rnbežnijo.
Kdor se hoče torej izogniti rubežni ter vsem neizogibnim neprijetnostim eksekucije ter z njo zvezanih stroškov, naj poravna takoj z ze dostavljeno mu položnico zapadli davek.
Tudi je pravočasno poravnanje zapadlih davščin v interesu davkoplačevalcev samih, ker si s tem prihranijo tudi zamudne obresti, ki teko v smislu določil čl. 149 zak. o nep. davkih v iznosa 6*/» od dne zapadlosti do dneva plačila. Davčna uprava Kranj, dne 24. 11. 1937.
PRIMSKOVO
Slovo učiteljice Ane Mally. Dolga leta je gospodična Mallvjeva učila našo mladino na Primskovem, lahko rečemo, da je skozi njene roke šla cela generacija. Mladini je bila vselej dobra učiteljica in skrbna vzgojiteljica, tako da je bila splošno priljubljena.
Pretekli teden se je poslovila s šole in odšla v prezasluženi pokoj. V soboto popoldne ji je šolska mladina pod vodstvom učiteljstva priredile prisrčno odhodnico in ganljivo slovo
Gorenjci nosijo TIVAR-jeve obl e R e,  Rerso dobre in poceni
TIVAR OBLEKE
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v.dobi kmetskih nporov na Gorenjskem.) (Dalje)
„Naj poskusijo," je Corn spet zaškripal z zobmi. »Torej, kaj si izvedel v Radovljici?"
»Berač Jakob je odšel na prežo proti Kamniku in do Polhovega gradca, ker se morda tudi doli kmetje že puntajo."
»ludi?" so Cornu zableščale oči. »Ni zlodej, zmogli bomo gradove, pa če se vse na glavo postavi" »In Klander je bil tudi tam." »Aha. Kaj je vedel on?"
»Krofastega krojača čaka. Punt zbira in z Bohinjci bi se rad zvezal, Veharja želi dobiti v roke."
»Da, vsi skupaj jih bomo," je upal Corn.
»Ce bi vsi držali dano prisego, razbijemo gradove v prah. Jaz se le močno bojim, da jih bo polovico odpadlo."
»Ah, beži! Tlačan je kakor vol. Kamor mu pokažeš, tja pa gre. Ce bodo videli svobodnjake in nas, bodo šli za nami."
»Ce je ogenj, vol le prepogosto sili v plamen, v lastno nesrečo. To si zapomni, prijatelj Corn."
»Grajski bič jih je že skoro zbistril."
»Molčiva," je velel Hribar, ko sta prišla do grmade. »Tu je cela vrsta žensk in one ne smejo vsega vedeti, sicer je joj." ,
Utihnila sta in hitro stopila po rebri na vrh. Vsa vas je že težko čakala, da zagori kresna grmada.
»Dolgo si hodil, Hribar!" so mu klicali vaščani.
»Popoldne sem moral po opravkih, sem se pa malo dalje zamudil."
»Glej. povsod že gori!" so mu kazali.
Res so se vsepovsod videli kresovi. V Bodeščah, Rib-nem in na Bledu, na Rečici, v Zasipu, v Spodnjih in Zgornjih Gorjah, zadnji se je videl v Krnici. Od spodnje strani je bil videti prvi v Gobovcah, tega so kurili Podbrežani. Z Ljnbnega in z Brezij pa izpod gora, od vsepovsod je segal svit ognjev, rekel bi: vsa pokrajina je polna požarov. A ta ogenj ni bil grozoten, saj so se povsod ob njem ljudje veselili in prijetno toplota je legala v srce ob pogledu nanj.
Hribar se je sklonil, ukresal je ogenj in vtaknil tlečo gobo pod dračje. Kres je začel počasi, potem pa vedno hitreje goreti. Hribar je odstopil, tedaj so prišla tri dekleta, med njimi Jerca, in stopila k ognju.
Prva je vrgla v plamen kito cvetja in je rekla:
»Ti zima beži, sonce sipi ji žarke zlate, da dolgo bodo
zelene naše trate, da bodo v logu ptičke pele in cvetke
pisane cvetele."
Druga je vrgla v ogenj pest pšenice in je dejala: »Dokoder kresne grmade svit sega, obvarovana naj bodo
polja zlega. Ce pride hudourni oblak, naj brž postane
ves krotak. Da bi imeli od pogače rožna lica, v miru naj
zori pšenica.
Tretja je vlila na grmado majolko vina in je želela:
»Kjer zlato sonce se smeji, v miru grozdje naj zori. Rumeno naj in sočno bo, da dalo vince bo močno; mi bo-demo ga pili in Boga zanj hvalili."
Potem pa so se vse tri prijele za roke, se poljubile na čelo, zarajale okrog ognja in glasno zaklicale:
»To prosimo te, večni Bog, obvaruj nas vseh nadlog."
»Lepo ste pele," jih je hvalil Corn. »Kakor tiste tri deklice, ki jih je slišal kraljevič v deveti deželi, ter je pojezdil za njihovim glasom. Vprašal jih je kraljevič, katera najlepše poje in prva mu je odgovorila: ,Jaz pojem, kakor zvon iz lin. Moj oče drugega ne delajo, le svetle tolarje preštevajo.' Druga mu je dejala: ,Jaz pojem kakor ptičica. Moj oče drugega ne delajo kot zlato pšenico merijo.' Trejta mu je rekla, ,da poje, kakor ji je Bog grlo ustvari! in da je zapuščena sirota, brez očeta in matere." To deklico je kraljevič posadil na konja in jo odpeljal v deveto deželo."
»Lepo ste govorili. Corn," ga je hvalila Belinova Marinka. »Še radovljiški župnik ne zna lepše pripovedovati."
»Kajne," se je posmejal Corn. »Ali se kaj možiš, Marinka?"
»Kdo bi me maral?" je dekle gledalo v tla.
»To boš že sama vedela. Jurčkov Janez iz Vošč? Ali ni zavber fant?"
»Kdo pa vam je povedal?" se je dekle ustrašilo.
»Hm, nekajkrati sem ga že videl, ko je slonel pod tvojim oknom. Toda ne boj se, dekle, saj ne povem očetu in drugem tudi ne. Nocojšnji večer ti bo pokazal, če se boš v tem letu omožila."
»Saj je še prezgodaj."
»Kaj boš tisto pravila," se je Corn delal nejevoljnega. »Saj si vendar do vrha dorasla! A pazi, Marnka, če boš slabo skočila čez ogenj, boš v tem letu zibala in nad zibelko jokala.
»Ce se mi pa noga spotakne..."
..Pusti tisto," se je obrnil Corn. »Glej, kres že dogoreva." Velika grmuda se je res zrušila na kup in moški so se postavili v vrsto. Prvi je skočil čez ogenj Hribar.
»Na visoko in široko si poskočil," ga je havlil Belin, ki je prhnil čez plamen takoj za njim. »Čarovnice ne bodo mogle škodovati tvoji hiši in živini, toče te ne bodo mogle spraviti na zoreče polje in še grajska šiba ti ne bo mogla do živega. Gibčne sklepe imaš, zato si si zagotovJ srečo za vse dolgo leto."
»Bog te sliši in usliši, posebno tisto, kar se tiče graščin-cev, je prikimal Hribar, potem pa se je obrnil k grmadi. »Dobro poskoči, Tomaž, da ne boš dobil kake bolezni v kosteh."
Tlačan Tomaž je že skočil in vrgel v ogenj pest bezgo-vega cvetja.
»Škratje in besi, zapustite moje hrame, bežite v črne prepade," je rotil mir za svojo hišo.
Hribarica je vrgla v ogenj kos kruha.
»Da bi do leta osorej kruha v naši hiši ne manjkalo." Vzela je ogorek od kresne grmade in ga shranila, da bi branil vsem nesrečam prestopiti prag Hribarjevega doma.
»Hoj, dekleta, le bliže, da boste poskočile čez ogenj!" je vabil Hribar.
Deklice so se razvrstile, bilo jih je sedem ali osem. Vse je zaneslo postrani čez ogenj, treba jim je bilo čakati prihodnjega leta. Zadnji sta šli Belinova Marinka in Hribarjeva Jerca. Visoko sta skočili čez plamen.
»Omožili se bosta!" so se veselo čudili vaščani.
»Glejta, ali nisem pravil?" se je približal Corn. »O t rečna Brda! V enem letu pojdem na dve svadbi. Daj Daj, Marinka, sezuj si čevelj in ga vrzi kvišku. Ce bo obrnjen proti Voščam, boš dobro vedela, da pride Janez pote."
»Zelo dobre volje ste nocoj," je menila Marinka. »Ker so dopoldne vrgli biriča Andreja skozi vrata," je povedala Jerca.
Corn pa ni ostal dolžan odgovora
»Jerca, ti se ne brigaj za biriče. Rajši začni ugibati, odkod bo prišel ženin, ker je gotovo, da pojdeš do danes leta z Brd."
Mladi so se prijeli za roke in so zarajali okrog doge-revajočega ognja.
»Kje so tista leta, ko smo se mi takole vrteli," je menil Corn.
»Kaj bol govoril!" ga je nažgal Tomaž. ..Pred petimi ali šestimi leti si bil še fant in si skakal čez kres."
„To se mi je imenitno zdelo zadnje leto, ko sem posebno visoko poskočil in ste mi vsi prerokovali ženitev.*
»Potem si se pa res oženil."
»Sem se, pa bi bilo bolje če se ne bi. Pa kaj bi vam pravil, sosed Tomaž, saj sami veste, štor je štor, kamor ga postaviš tam pa stoji."
»GORENJEC«
▼ šoli. Na prijetno prirejenem odrčku je nastopala mladina z deklamacijumi, igro in petjem, g. upravi!^1 j Potočnik Peter se je pa poslovil od nje v imenu mladine, v imenu učiteljstva in staršev in se ji v lepem govoru zahvaljeval za preobil trud, ki ga je imela z otroki v teku svojega, petintridesetletnega službovanju. V imenu krajevnega šolskega odbora je govoril g. Rogelj s Primskovega. Marsikatero oko se je orosilo ob toplih besedah in ob prisrčnem nastopanju otrok. Prireditev je pokazala, da mladina zna ceniti delo dobrih vzgojiteljev in da z gdč. Mallyjevo odhaja s primskovske šole ne samo učiteljica, marveč smo izgubili z njo tudi osebo, ki je otrokom v šoli res na-domestovala starše in bila vsak hip pripravljena, da pomaga vsakomur, ki bi bi! pomoči potreben, saj se je gospodična pridno udej-stvovala tudi v izvenšolskem delu. Tudi mi ji želimo, da bi prezasluženi pokoj prijetno in še mnogo let uživala.
PREDOSLJE
T nedeljo 28. nov. ob pol 4. uri popoldne bo naše prosvetno društvo v Predosljih priredilo Jalenovo dramo »Bratje". Pridite pogledat to zanimivo igro, da na ta način osvežimo spomin na žalostne čase pred 17 leti, ko smo izgubili Koroško, ker v tisto dobo nas igra popelje.
ŠENČUR
T sredo, 2*. t m. se je na Brezjah poročil Kokalj Valentin. Zormanov Tine, kakor smo mu pravili je bil vseskozi vzoren član našega odseka. Čeprav je imel kot gospodar velike skrbi, je vendarle redno posečal sestanke. Sodeloval je izredno rad pri petju in dramatiki. Njegovo največje veselje pa so planine. Navdušil nas je za naš tako lepo uspeli izlet na Triglav. Na zadnjem sestanku se je v imenu odseka poslovil od njega brat Celjer Janez. V novem stanu mu želimo vsi obilo sreče in blagoslova božjega.
Fantovski odsek priredi tudi letos Miklavžev večer v nedeljo 5. decembra 1937. Sv. Miklavž nas bo obiskal dvakrat. Ob štirih popoldne pride v Prosvetni dom obdarovat pridne otroke. Istotam pa bo zvečer ob osmih obdaril odrasle. Pri obojni prireditvi bo na programu lepa igra: »Miklavža čakamo". Zvečer bo prireditev pri pogrnjenih mizah. Vabljeni vsi okoličani.
Odbor F. O.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Prosvetno društvo v Šmartnem vprizori v soboto 27. XI. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 28. XI. 1937 ob 4. uri popoldne v dvorani Smartin-skega doma tragedijo v petih dejanjih »Za pravdo in srce". Vstopnina običajna. K tej lepi predstavi vsi vljudno vabljeni!
STRAŽIŠČE
Naše poti so bile pred časom v dobrem stanju. Danes so pa v tako slabem stanju, da človek na poti ne najde mesta, da ne bi moral stopiti v blato ali vodo. V poletnem času, ko ni biio toliko dežja, je še šlo. Zdaj pa, ko je zapadel sneg, se vaščani popolnoma upravičeno jeze nad občinsko upravo, da jih prepušča blatu in vodi. Prosimo občinsko upravo, da uredi naše poti, da bodo zopet v stanju, kot so nekdaj bile. Res je že zadnji čas, da se enkrat ukrene potrebno, ker bomo morali prizadeti kmalu knpiti čolne in se po Stražišču voziti kot v Benetkah.
Zadnjo nedeljo sta se poročila g. Janko Per-ko, tkal. predilniški mojster iz Tržiča in gdč. Ivanka Japelj iz Stražišča. Mlademu paru želimo obilo sreče!
PODBREZJE
Pevski zbor Prosvetnega društva bo imel v nedeljo 28. 4. m. pevsko prireditev, pri kateri bo izvajai poleg par lepih pesmi Lavtižar-jevo opereto »Adam Ravbar". Začetek ob 3. uri popoldne v gasil, dvorani. Pridite pogledat zanimivo zgodovinsko igro iz turških časov.
BREZJE
Igra. V nedeljo 28. t. m. bo ob pol 5. uri popoldne priredilo Prosvetno društvo Brezje Timmermansovo dramo „2upnik iz cvetočega vinograda." Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni I
Poroka. V nedeljo se je na Brezjah poročil dolgoletni sodelavec našega »Prosvetnega društva" g. Hajdukovič Franc z gdč. Ljubico Pla-ninšek. Mlademu paru želimo obilo sreče!
MOŠNJE
Prosvetno društvo v Mošnjah je v nedeljo, 7. novembra s svojo proslavo na dostojen način obhajalo spomin smrti zaslužnega in velikega slovenskega delavca dr. J. Ev. Kreka.
Mešani zbor, pod vodstvom g. Hevbala je zapel par pesmi v veliko zadovoljstvo navzočega občinstva, ki je pokazalo razumevanje do lepe slovenske pesmi. Želimo, da bi g. Hev-bal tudi v bodoče s svojimi pevci nastopil na našem odru ter tako poživel naše prosvetno delovanje.
Največje presenečenje pa smo doživeli v Mošnjah z nastopom šolskega upravitelja g. Dacarja, ki je s svojim govorom osvojil vsakogar, ki še čuti in misli slovensko — pošteno. Luhko smo ponosni, da imamo v svoji sredi
tukegu deiavca in kar je vsega občudovanja vredno, iz vrst učiteljstva. Saj prav v njih, v učiteljstvu leži usoda našega uaroda, poleg duhovnikov in staršev, loda žalibog, da je lukili učiteljev mulo in rudi opuščajo svojo veiiko nalogo. Vzgoju mladine, sodelovanje, i-i podi).runje katoliške organizacije, je v mnogih slučajih prepuščena raznim tujim in neslovenskim vplivom.
Kot zaključek proslave je dramatični odsek odigral igrico »Tri sestre", katere avtor je dr. J. Ev. Krek sam. Igrica je bila lepo odigrana, kutero je režiral g. Novak, občinski tajnik. Želimo, da bi skoraj zopet pripravil na naš oder kako igro, ter tudi V bodoče ostal sodelavec pri naši Prosveti.
Pozabiti seveda ne smemo deklamaciji, ki sta jih obe mlajši deklamaiorici podali zelo prisrčno.
Velik korak je ustanovitev fantovskega odseka Brezje—Mošnje, ki se bo v njem izobraževala naša moška mladina. Saj je s tem dana možnost vsakemu katoliško mislečemu možu in fantu, da stopi v vrsto treznih ljudi, ki bodo v ponos narodu in človeštvu sploh.
V veliko čast si lahko štejemo, da imamo v svoji sredi takega prosvetnega delavca, Reša Janeza, ki mu je bilo izrečeno te dni priznanje za njegovo delo od kraljevskega doma. Značilno je tudi, da je prav on postal skoraj v istem času predsednik razrešene gasilske čete v Mošnjah. S tem upamo, da je njemu in vsem zadoščeno za vse napade, ki jih je mirno požiral od strani tistih, ki so sedaj osramočeni pred njim. Drugi naj zbijajo ob mizo in kažejo svojo korajžo pri vinu, pravi delavci pa delajo tiho in trezno: Sadovi pa kažejo uspeh dela.
BLED
Neki listič je mislil v nedeljo iznenaditi blejsko ljudstvo, toda škoda, da je pri nas iako malo poznan. Pa ni čuda, saj čita ga itak no beden ne, ker pri nas vsakdo dobro ve, da prinaša samo prazne fantastične želje svojih prijateljev.
Tako željo je prinesel tudi dne 20. novembra t. 1. Ljudstvo odgovora sploh ne daje, ker predobro ve položaj na Bledu. Sicer pa itak mislimo, da je bil dopisnikar malo preveč »ponedeljkov".
Javnosti samo lahko pripominjamo, da odborniki občinskega sveta kakor: g. dr. Benedik, župan, g. Čeme, g. Burja. g. Zupan g. Skuma-vec itd. stoje trdno kot en mož, en steber, in želje »viteških" jih ne bodo omajale.
Ugotovitev. Lepaki sokolskcga odra sploh niso bili raztrgani. Pač pa je resnica, da so bili nalepljeni na še neizrabljene lepake društva »Slovenskih fantov". Kdo trga sokolske plakate nam je znano. Nihče drugi kakor tisti, kateri trga lepake K.P.D. F.O. in POGC na Bledu. Imamo dokaze, ker nismo slepi. »Vitezi", nikar se ne klestite po zobeh!
Predstava »Podrti križ" nam je prav dobro uspela. Ljudstvo je vsakokrat prav zadovoljne zapuščalo dvorano, in želi igro še enkrat videti. Drugi odri nas vabijo na gostovanje. Vabimo pa dopisnika onega, po sračje pobarvanega lističa, da se udeleži predstave — morda brezplačno, če ga ne bo sram.
TR2IC
V nedeljo 28. t. m. ob 11. uri dopoldne se vrši kakor običajno tek zedinjenja za pokal občine Tržič. Kot naslednik S. K. »Planine" vodi prireditev Fantovski odsek. Pravilnik določa, da si pokal pridobi kot trajno lastnino tekmec, ki si je priboril zmago trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Sliši se, da člani raznih klubov pridno trenirajo za tek zedinjenja.
Za proslavo državnega praznika 1. dec. je občina določila sledeči spored. Ob tri četrt na 8 se deputacije zberejo pred meščansko šolo, odkoder je skupen odhod v cerkev k službi božji. Po cerkvenem opravilu je skupni odhod nazaj pred mešč. šolo, kjer je razhod. Ob 9. uri je slavnostna seja v občinski posvetovalnici, kamor so vabljeni občinski odbor, uradi, društva in večja industrijska podjetja. Zvečer ob 8. se vrši v meščanski šoli akademija, pri kateri sodelujejo razna društva. Na akademijo je vabljeno poleg zastopstev tudi drugo občinstvo.
Umrl je Janez King, še mlad mož, po poklicu čevljar. Zapustil je vdovo in 4 otroke, za katere skrbi pridna mati. Bolezen je bila zelo dolga, nad dve leti ga je mučila jetika. Zadnje dni je bil pravi mučenik. Vdan v voljo božjo se je preselil iz te solzne doline v boljšo domovino, kjer je prejel večno plačilo. N. v m. p.!
Ve zimsko blago se odprodaja v manufaktur-ni trgovini JOŽE VIDMAR v TRZICU po tovarniških cenah. Hitite dokler traja zaloga!
ŠKOFJA LOKA
„Postržek". Dramatski odsek prosvetnega društva, je izbral za to igro prav srečen termin. »Lontrško" žegnanje, ki je bilo v nedeljo, je že nekako pripravilo duhove. Zato pa je bila dvorana polna, da je bilo veselje. Prišli so od blizu in daleč. Saj se je tudi izplačalo. Na odru so zbijali šale, ki jih je ta igra polna, dvorana pa je bučala od smehu. Igra sama je
bila silno dobro podana zlasti smo opazili gladko zna/je vlug, kur uukrito povedano ni vedno. Francka, ki je igrala, »Postržka" je kakor ustvarjena za take in podobne vloge. Zelo dobra sta bila tudi Vika in Pepe Guzelj. Društveni oder, kakor se vidi, prav dobro napreduje.
„Pod sovjetsko zvezdo". 2e sedaj opozarjamo vse ljubitelje našega odra, da bo naš dramatski odsek odigral na praznik 8. decembra pod režijo g. Šega Franca, igro „Pod sovjetsko zvezdo". Igra, ki je vzeta prav iz krščanskega stališča prikazuje vse zablode komunizma in končno pokaže, da je v znumenju sv. križa rešitev sodobne človeške družbe in da bo morala Muli sovjetska zvezda v doglednem času kloniti pred njim.
Cecilijanski koncert. Godba 1. planinskega polka in Pevska zveza, po svojem tukajšnjem odseku priredita v nedeljo dne 28. XI. ob 8. uri zvečer v Društveni dvorani velik Cecilijanski koncert pod vodstvom gg. kapelnika Alojzija Smrekarja, in pevovodje Mateka Jožefa. Sodelovali bodo v zelo obširnem in silno posre-
STRAN 3
čeno izbranem programu, vojaška godba, orkester, moški ir. ženski zbor. K velikemu koncertu se obč.nstvo najvljudneje vabi. Vsak, ki ljubi glasbo bo našel v izvajanj Hi popoln užitek. Zelo hvale vredno je tudi sodelovanje vojaške godbe pri prireditvi v Društvenem domu, na veliko žalost in jezo nekaterih.
Nov advokat. Loka je dobila novega advokatu v osebi g. Lančeka, ki ima svojo pisarno v Kocelitovi hiši, Mestni trg 8, nastopil je na mesto g. Jorca Franca, ki odide baje v Kranj.
Nesreča. V nedeljo zvečer okoli 6. ure sta trčila pred gostilno »Plevna" dva kolesarja. B^den, ki je doma nekje iz Gorenjskega je tako nesrečno padel, da je zadobil več večjih poškodb. Prvo pomoč mu je nudil g. P. F., delavec iz Šeširja, med tem časom pa so poklicali g. dr. Hubada.
Prejšnji teden pa je Matajceva mati iz Pn-šiala tako nesrečno padla, da je pri tem zado-bila na eni nogi globoko zevajočo rano. Poklicani g. dr. Kocijančič je rano zašil in odredil, da se mati doma zdravijo.
Kako je Ušesman ukani! strica za kuno
V zapisnikih svojega, že davno umrlega lovskega tovariša sem našel povestioo z gornjim naslovom. Ker pa je ta dogodba, ne samo podučila in zanimiva, ampak je tudi tako sestavljena, kakor da bi se to dogodilo v današnjem času — ne pa pred tolikimi in tolikimi leti — zato jo hočem odtegniti pozabljenju in jo podajam javnosti, predvsem tovarišem lovcem in prijateljem narave.
Ušesman je možakar precej velike postave, rdečih las, z mačjimi očmi in široko zarezanimi ustnicami. Pomembnost in posebnost njegove okrogle glave pa so, kakor lopar velika ušesa. Ze sam obraz in tudi vsa njegova zunanjost izpričujeta, da je ta možakar mačje narave, zahrbten iu zloben, ter, da ni čudno, da se vsakdo boji in izogiblje — bolj kot najb., j strupene kače. Resnica je, da ni v celi vasi prav nobenega človeka oziroma družine, s katero se Ušesman še ne bi bil prepiral in pravdah Zato pa tudi, po veliki večini, živi samo v gozdu in opravlja službo zapriseženega lovskega čuvaja.
Cisto drugi tip človeka pa je naš drugi junak povesti naš stric. Stric, pod tem imenom ga pozna vsa bližnja in daljnja okolica, je okoli 60 let star možiček, srednje postave, okroglega, prikupljivega obraza, glavo pa mu pokrivajo gosti in snežno beli lasje. Stric je kot poštenjak priljubljen v vsaki družbi, spoštuje ga staro in mlado, posebno radi ga imajo otroci, katere razveseljuje s pripovedovanjem svojih, kolikor toliko resničnih lovskih doživljajev. Kajti edina zabava in veselje našega strica je bil in je lov, četudi se ne more trditi, da bi naš stric dobil radi dobrega streljanja katerokoli pohvalo, še manje pa kako odlikovanje. Seveda je naš stric te svoje lovske dogodivščine pripovedoval _      eni in isti družbi —
neštetokrat, toda to ponavljanje ni prav nič dolgočasilo njegovih mladih ali zvestih poslušalcev, kajti njegovo pripovedovanje je tako živo in prijetno, da ga vedno lahko poslušaš. Tudi meni je seveda večkrat pripovedoval svoje doživljaje, posebno zanimiva pa je zgodba o lovu na kuno, ki jo je naš stric povedal takole:
„Kud;k, hudik, le počakaj le počakaj", takole je pričel. »Bilo je v nedeljo zjutraj, pred Bo-
žičem. Sveži sneg, en pedenj visoko, je pokrival polje in gozd. Najbolj ugoden čas in najlepše vreme za lov na kune. In res sva se midva z Ušesmanom takoj podala na lov. Dolgo časa sva hodila po gozdu, ne da bi našla le katerokoli najmanjšo kun i no sled. Sneg pršič se. je nabral na podplate, posebno pa na pete in nama obtežaval, že itak od hoje utrujene noge. Tedaj pa sem jaz zapazil, tik visoke smreke svež kunin sled. Na mah je bila pozabljena vsa utrujenost in v upanju na bogati plen sva zasledovala hitro in korajžno to lepo in zlato živalco. Pozno popoldne — že se je skoraj pričelo mračiti — sva sledeč sledi, prišla do malega, na enem pašniku stoječega gozda, pri obhodu katerega se je sled izgubila. Nepopisno je bilo najino veselje! Torej kuna je v tem malem gozdu! O tem sva bila oba prepričana in pričela sva s podvojeno pozornostjo pregledovati smreko za smreko. Komaj sva pričela s tem pregledovanjem, som že opazil, da Ušesman meri na smreko in predno sem se dobro zavedel, je že odjeknil strel. Ko sem pritekel na kraj strela, sem videl, kako je suho vejevje padalo iz smreke, toda o mojem, sa-njajočem bogatem plenu ni bilo ne duha ne sluha. Ušesman je stal ob smreki in zrl nepremično v njen vrh. Ko sem tudi jaz pogledal, sem približno na sredini smreke opazil močno veveričino gnezdo. Takoj mi je bilo jasno, da je namreč Ušesman opazil kuno v gnezdu in da je radi tega oddal strel. Ušesman pa mi je rekel: »Seru mislu, da je kuna, pa sem strelou, zdej pa vidim, da je prazen gnezd. Jaz pa sem bil drugega mnenja, kajti jaz sem že davno vedel, da je pri Ušesmanu toliko poštenosti, kolikor na zamorcu bele kože, zato pa sem rekel, da naj spleza na smreko in da naj ta gnezd dol vrže. In res je splezal na smreko. Prišedši do gnezda je zopet trdil, da je prazno. Toda njegove mačje oči, gledajoče gnezdo, so me prepričale, de je kuna v gnezdu. Jezen sem za-klical: »Parke!j, ako takoj ne vržeš gnezda na tla, pa te ustrelim. Te moje grožnje se je morda res prestrašil, kajti komaj sem zavpil, že je bilo gnezdo na zemlji. Iz gnezda pa se je privalila lepa, mrtva, kuna-zlatica. Iz smreke je prplezal bliskovito, kakor, da bi padel iz nje, stopil je pred me, ošinil me je s svojim
JMLIklavž kujJuje lepa darila v letos otvorjeni modni trgovini
Ivo Wendling - Kranj
Cene nizke!
Blago dobro!
Postrežba solidna!
Lepa izbira damskega in moškega perila. Prikladna lepa darila: damske torbice, nogavice, rokavice, svileni šali, pižame, lepa predtiskana dela.
B. Rdn£llS   zlatar in sodni cenilec KlcUlj
Za Miklavža velika izbira. Oglejte si novo urejene izložbe! .
14 kar. zlato že od Din 60-— dalje.
Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kuka ur vseh vrs< in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno, točno in solidno izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik.
zlato že •— dalje
STRAN 4
>GORENJEC«
mačjim pogledom, iu grozeče rekel: „ Stric, zdaj bode pa takole! Kuno vzamem jaz, jo omajim in prodam njeno kožo. Izkupiček pa bova delila. O celi tej stvari pa glej, da mi ne črhneš niti besedice, če ne bodeš zmrznil, kot je zmrznila tale kuna. Spomni se samo, kako je zmerznil tisti stari lisjak, katerega sem zastrupil z moštom. Nihče ni zvedel, še do danes in nihče tudi nikoli ne bode zvedel za to. Stric, ti veš, da jaz poznam in imam vse sorte strupe, zatorej bodi pameten in drži jezik!" Nato se je zarezal peklensko, pobral kuno in ne da bi čakal mojega odgovora —- je odšel. Kljub temu, da mi je očitala vest, da kradem, da sem divji lovec, sem molčal, molčal kot grob, kajti vsa preteklost tega peklenskega človeka mi je dokazovala, da je ta Ušesman zmožen vsakega. Se tako podlega dejanja  — tudi umora.
Ko sva se eukrat — nekako čez eno leto zopet srečala v gozdu, tedaj pa sem ga vprašal, kaj je z najino kuno ozir. njeno kožo. Ušesman pa mi je rekel: »Veš kaj, tista koža, katero je nesla moja žena v Ljubljano in jo tamkaj prodala, ja pa tako malo vrgla, da je morala cel dan v Ljubljani stradati in da si je nazadnje za vlak nazaj domov morala denar izposoditi. Je bila pač slaba koža." Obrnil sem se in odšel domov. Sram me je bilo in jezen sem bil. Sram me je bilo za to, ker sem kradel, ker sem bil — četudi prvič in zadnjič — lovski tat, jezen pa sem bil za to, ker tega Ušesmana, tega »zapriseženega lovskega čuvaja" največjega lovskega tatu nikdo ne kaznuje tako, kot bi bil zaslužil. Res je pa, da ga je kaznoval Bog — toda za vse te pregrehe, katere te naredil — je ta kazen zelo milostna."
Gospodars t v o
OPOZORILO KMETOVALCEM! FOSFATNA ŽLINDRA
je domač proizvod in najcenejše fosforno-kislo gnojilo, ki se je zlasti kot jesensko gnojilo prav dobro obneslo pri vseh rastlinah.
Izkušeni kmetovalci iz vseh krajev naše domovine označujejo fosfatno žlindro kot zelo uspešno in najbolj prikladno gnojilo, s katerim se doseže izdatno povečanje žetve.
Fosfatna žlindra vsebuje deloma lahko topljivo, deloma težje topljivo fosforno kislino. Ob začetku rastne dobo uživa rastlina najprej vo-dotopni del fosforne kisline, pozneje pa izkori-Sčuje še težjo topljivo fosforno kislino.
Jesensko gnojenje je najvažnejše, kajti zemlja dobi jeseni dovolj vlage in ima pozimi dovolj časa, da v miru pod zimsko snežno odejo prebavlja hranilne snovi. Spomladi pri setvi pa pade zrno v dobro rejena in rodovitna tla.
Fosfatna žlindra je vsekakor najcenejše in najprikladnejše fosforno-kislo gnojilo, ki ga uporabljajo vsi kmetovalci, živinorejci, sadjarji in vinogradniku
Fosfatna žlindra je stalno v zalogi pri Gorenjski kmetijski zadrugi v Kranju in Škofji Loki.
Kmetijstvo
Dva originalna strokovno priznana, ca 3 kg težka štajerska petelina, izvaljena letošnje pemladi iz jajc kontroliranih kokoši prinesenih iz Maribora se dobita Še pri Zormanu Janezu, Šenčur 13. Okr. kmet. odbor ju ni mogel odkupiti, ker je zmanjkalo sredstev.
Posestniki, kateri torej niso mogli dobiti petelinov pri kmet. odboru, naj se zglasijo naravnost pri Zormanu.
Tudi imata na razplogao plem. merjasce Bro-darjeve gorenjske pasme:
Langus Jakob, Perašica 7, p. Brezje 10 tednov staro žival;
Pravhar Jakob, Voklo 45, p. Šenčur 10 mesecev staro žival.
Peter Rešetar rešetari
Vsa vlada šla v zrak! Rdeča vlada boljše-vikov na Španskem je šla vsa naenkrat v zrak! Vsedla se je namreč v aeroplan in se — preselila v London. Sedaj bo na daljavo vodila vojno naprej. Na tak način bi se še jaz vojskoval, samo za one, ki so v strelskih jarkih, pa stvar ni tako enostavna! Jaz ji svetujem, da ustanovi zvezo z negušem, ki se tudi iz daljave bori za Abesinijo!
Špecmajstri! Jutrovci so čitali v nekem slovenskem listu zahtevo, katera je čisto pravična, da se naj namreč Slovenci učimo ravno toliko srbščine, kolikor je v srbskih šolah pouka v slovenščini, pa je »Jutro" brž za-tožilo ta list v Belgradu, da piše zoper pouk v srbščini v obsegu kakor je sedaj. Kljub temu mu belgrajski Miklavž ne bo prinesel drugega kakor zasluženo šibo!
HI H L I 06LHSI
Za vsako besedo v milih oglasih se p'ača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to
stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Izšla je damska krojna knjiga za gornja in spodnja oblačila ter moška za civil in uni-formska oblačila. Najnovejši kroji _ zahtevajte prospekt. Knafelj Anion, strokovni učitelj, Ljubljana Križevniška ul.
IŠČEM stanovanje eno ali dvosobno s 1. januarjem. Kranj ali okolica. Stranka brez otrok. Plačam 300,— Din mesečno. Ponudbe pod »Učitelj" na Upravo „Gorenjca".
Prostor na dvorišču, shrambo ali hlev za hranitev zabojev iščem v sredini mesta. Hlebš, Kranj.
NEVESTE!
Kuhinjsko posodo, emajlirano in porcelan, slike, ogledala, okvirje, jedilno orodje in vse kar rabite v gospodinjstvu kupite poceni pri
HLtEBŠU v KRANJU
»A-dA-h»%A*a-dMhä»flaA«fts»k4aAAt^^
Halo! Halo!
Vsled preselitve, splošna razprodaja vsega manu-fakturnega blaga, perila, trikotaže in galanterije poceni, kot se nikoli! Zato pa vsi po razno blago k
Savniku v Škof jo Loko
Nakup svinjskih kož!
Kakor vsako leto tuko tudi letos kupujem po najvišjih dnevnih cenah  svinjske,  kakor v** druge vrste kož v vsaki množini.
R. Batistič
Stražlšče Kranj
Berite in širite
»Gorenjca"
Smuk -
za smučarje pripravljeni: dresi, hlače, veterni jopiči, itd. pri a
Albinu Jazbecu •» Kranj
Modna trgovina za dame in gospode
IVO WENDLING
KRANJ, Jenkova ul.
Vas postreže z vsakovrstnim perilom, dobro, solidno in poceni, Predtiskana ročna dela.
Povečave
po vsaki sliki lahko dobite pri domačem
fotografu - Jug - Kranj
ker sedaj smo začeli tudi te izdelovati.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh yseh vrst, kupite  pri  Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Svete kipe
vseh velikosti po najnižjih cenah. Jaslice že od Din 2*— naprej. Trgovci znaten popust
Franc Konjedič, keramik
p. Stražišče pri Kranju
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d, d,
Obratovališči: Celje in Hrastnik
izdeluje in prodaja naslednje vrste fosfatnih gnojil:
Rudninski superfosfat 16u/0 in 18°/ Kostni superfosfat KMF 18/19°/, Fosfatno žlindro 6/10/18%
razen teh dobavlja tovarna:
Mešana gnojila KAS Kostno in apnenčevo moko
nadalje ima stalno na zalogi:
Kalijevo sol 40°/0 za gnojenje Čilski soliter 16% ža gnojenje
Vsa navedena gnojila se prodajajo po najnižjih dnevnih cenah.
Vprašanja in navodila na:
Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d.
ali njeno podružnico v Celju.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se !ahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak  čas  breg napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kianjn.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.