TIKL V NAŠI DRŽAVI. V radikalnem klubu iztaknejo vsaki dan iz opozicije kako novo afero in pripovedujejo lahkovernim ljudem o razkolu radikalne stranke. Razumljivo je, da med 110 poslanci imajo posamezni o gotovih stvareh svoje posebno mnenje, vendar danes nihče ni tako kralkoviden v radikalnem klubu, da bi razbijal lastno Btranko ter s tem pomagal nasprotnikotn. Skupina Pašičevcev se je popolnoma pobotala z Vukičevičem, dr. Srkšič iz Bosne pa je tudi popustil, ker mu njegovi volilci ne puste rušiti stranke. Pretepi v narodni skupščini so na dnev aem redu. Nekaj časa so se le srbijanski in hrvaški poslanci tepli med seboj. Zdaj pa so taki postali ludi slovenski demokrati. Ivan Urek iz Posavja je na hodniku skupščine srečal našega poslanca g. dr. Hodžarja, pa ga je klofutnil. Ko se mu je dr. Hodžar hotel postavili po robu, je pa Urck strahopetno pobegnil. Ce bi ga zdaj dr. Hodžar tožil, bi pa Urek zopet predložil izpričevalo, da ni pri pameti. Razprava o proračunu kpnčana. Vkljub divjemu boju opozici je proti vladi je vendar delo toliko napredovalo, da so se posamezni proračuni že izglasovali. Na dnevnem redu je zdaj finanfni zakon z raznimi dodalki. Vlada upa, da bo do 25. t. m. imela vse urejeno. V slučaju, da bode opozicija še dalje nagajala, se bo seja priglasila kot nepretrgoma in bo trajala iz dneva v noč in dalje skozi več dni in več noči skupaj. To se namerava posebno zaradi tega, ker se sme le na začelku seje vložiti razna vprašanja, s katerimi hoče opozicija preprečiti redno delo v narodni skupščini. Opozicija pustila Radiča na cedilu. Ko je bil Radič za tri seje zopet izkljtfčen iz skupščine, so ga n jegovi pustili na cedilu. Niti eden ga ni branil, ni držal z njim. Težko je s takim človekom, ki ga njegov lasten jezik najbolj lepe. Nov podprcdsednik na/odne skupščine je poslanec Agatonovič iz vrst Davidovičevih demokratov. Upajo, da bo s svojo odločnostjo še bolj krolil zdivjanc radi?tvee ixi Pribičevičevce kot dosedanjL Naši poslanci t Pragi. Dne 26. marca odpotuje zastopstvo naše narodne skupščine v Prago. Član našega kluba y tem zastopstvu je poslanec Sušnik. Dr. Korošec ohranil našo univerzo. Na predlog dr. Korošca se je iz finančnega zakona črtal oni paragraf, ki je bil naperjen proli ljubljanski univerzi. Kako je z dohodnino? Z novim davčnim zakonom se dne 1.1.1929 dohodnina ukine. Za tekoče lelo pa se je zvišala svola, ki je davka prosta, na predlog g. dr. Korošca od 6000 na 12.000 Din. V DRUGIH DRŽAVAH. Nervozna Italija! Ilalija ima y svoji oblasti v naši Dalmaciji mesto Zader. Mesto je bilo sicer precej poilalijančeno, ali oko lica je slovanska. Italijani pa se silno bojijo, da bi mesto iz svoje okolice postajalo preveč slovansko. Zato so začeli Slovane preganjali. Hišne preiskave so na dnevnem redu. Zavoljo dveh starih rujavih sabelj so preiskali celo mesto. Pa še hujše delajo na našem Primorskem. Tu pride koncem tega meseca Turatti, glavni tajnik fašistov. Pripravljajo mu prav slovesne sprejeme. Ta prihaja predvsem zaradi tega, da bo napovedal: Vso slovensko posest do 100 km od raeje mora dobiti v roke italijanska čaršija. Albanski »kralj« bolan. Beg Zogu, znani albanski tiran, je nevarno in neozdrav ljivo obolel. Za Italijo je lo seveda prav neprijelno, ker bo morala zopet novega tnoža iskati in — plačevati! Vsa Rumunija protestira! Ker je Društvo narodov odločilo v rumunsko-madžarskeni sporu proti rumunski volji, se po vsej državi vršijo velikanski protesti. Lačna Madžarska! Ko je Madžarska praznovala dne 15. t. m. narodni praznik. je izobesila poleg madžarske tudi hrvaškc zastave, češ, Hrvaška je zemlja Štefanove kronel Desetletnica češke republike se bo sicer na Češkem slovesno praznovala, dočim Slovaki izjavljajo, da se te slovesnosti nc bodo udeležili, razen da se ustreže v ustav ni borbi njihovim zahtevam. Rusija se je zamerila Nemčiii. Rusija je dala zapreli celo vrsto nemških inženerjev. Seveda je Nemči ja zaradi lega ostro nastopila zoper Rusijo. Zaradi tega spora so se prekinila ludi Irgovska pogajanja. Zakaj Calles v Mehiki lahko divia? Ko so v Ameriki dva anarhista obsodili na smrt, je Yes svet divjal in vpil. Zdaj pa, ko Callet v Mehiki divja zoper katulifane, pa se kapitalistični svet n« gan«. Za- kaj ne? Zato, ker ameriški kapital kupuje petrolejske vrelce po Mehiki in jih izrablja, so pa tiho, da ni zamere. Za mir! Če tudi sedanji rod ve, kaj je vojna, se vendar dobijo še ljudje — seveda taki, ki niso bili v vojni —, ki mislijo, da bi bila še ena vojna dobra. Da posebno in celo v premagani Nemčiji želja po vojni še vedno tli, nam dokazuje dejstvo, da je bil te dni v Nemčiji obsojen pisalelj Becher kot veleizdajalec, ker je pisal za stalen mir in zoper vsako vojno sploh. Amerika zdaj pa zdaj izpusti kako lepo besedo o svctovnem miru, vendar pa na to besedo ni dosli dati, ker se isločasno divje oborožuje. Je pa želja vsega sveta dandanes: Vojna kot sredstvo politike se naj za vedno odpravi!