15 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97 INTRODUCTION Marjan Hočevar, gostujoči urednik UVODNIK V TEMATSKO ŠTEVILKO Pred nami je nova dvojna tevilka Družboslovnih razprav. Objavljamo drugi del tematskih prispevkov o pojavu, ki je za dalj i čas preusmeril na e raziskovalne in publicistične prioritete. Ob tem objavljamo tudi tiri prispevke iz »rednega dotoka«. V uredni kem zapisu ob izdaji prvega dela prispevkov sem na podlagi pre - gleda ključnih baz podatkov podal preliminarno (kritično) refleksijo naslavljanja pandemije covida-19 v svetovni periodični publicistiki v letu 2020. Bolj kot na predvidljivo tevilčnost objav sem se osredotočil na »fenomenologijo hitrosti« v postopkih objavljanja. Tak na praksa pu ča značilne publicistične odtise. Ena od očitnih lastnosti, ki sem jo problematiziral, je tudi pospe ek pri opu čanju načela periodičnosti v znanstvenem publiciranju, ki ga spremlja uga anje fizič - nega tiskanja revij. Sodeč po najnovej ih objavah se zdi, da gre za tematiko, ki je raziskovalno zanimiva tudi sama zase. Založbe in uredniki revij so se v pospe ku »instantnosti« različno organizirali, tudi v odvisnosti od institucionalnih in finančnih aranžmajev. Nekateri v tekmovalni vnemi tvegajo rahljanje postop- kovne rigoroznosti, zlasti recenzentske. Podobe nekaterih revij so spremenjene do nerazpoznavnosti in bolj spominjajo na spletne novičarske portale kot na znanstvene revije. Temeljitej e ocene tak ne preobrazbe bodo mogoče v dalj i časovni perspektivi. Se pa že sedaj (v letu 2021) pojavljajo tako scientometrične analize dosedanjega korpusa »kovidnih« objav kot analitični poizkusi obravnav »dolgega kovida« v znanstveni publicistiki. Za mnoge, tudi za avtorje/ice član- kov, pandemija covida-19 poudarjeno nakazuje, da je vztrajanje pri tiskanju in periodični naravi revij zastarelo, nostalgično, potratno in predvsem zamudno. Že sedaj je jasno, da bi bilo nasprotovanje tak nim označbam jalovo. Morda pa je pri tem le treba ohraniti nekaj »metodičnega dvoma«. Avtorji in avtorice, ki so objavo svojega članka v Družboslovnih razpravah dočakali z zamikom, v novem koledarskem letu, čeprav so vsi svoje prispevke oddali v predvidenem roku, tj. do oktobra 2020, so lahko upravičeno nejevoljni, ker nismo vsem omogočili sočasne objave. Zavedam se, da je zaradi neobjave z letnico 2020 pri kom lahko lo celo za nepričakovane in konkretne zadrege pri obračunavanju načrtovane letne produktivnosti. Iz uvodnega odstavka je mogoče razbrati namige o uredni kih dilemah in odločitvah v letu 2020, ki zadevajo tudi nas. V uredni tvo so v drugi polovici leta 2020 dotekali tudi kakovostni članki z 16 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97 UVOD »nenujnimi« vsebinami. Razmislek, da se kljub posebnim razmeram ne odreče- mo osnovnim merilom in postopkom znanstvenega periodičnega publiciranja, je utemeljen na odgovornosti in ohranjanju integritete raziskovalnega cikla, ki vključuje čimprej njo evalvacijo in diseminacijo izsledkov ter znanja nasploh. V nadaljevanju najprej na kratko predstavljam pet tematskih člankov v tej drugi izdaji, nato pa e tiri članke iz »rednega dotoka«. Skupna točka vseh petih člankov je obravnava različnih vidikov družbene neenakosti, ki jih je pandemija covida-19 pospe ila, poudarila ali »razgalila«. Problematiko upada zaposlovanja in zaposlenosti po panogah, vključno s pre- karizacijo v prvem valu epidemije covida-19, obravnavata Jožica Čehovin Zajc in Branko Bembič. Z interpretacijo več različnih agregiranih podatkov preverjata uporabnost različnih konceptov destandardizacije in segmentacije zaposlovanja. Med drugim ugotavljata pričakovano najmočnej i upad zaposlitev v storitvenih panogah, kjer je več nestandardnih (npr. začasnih, občasnih) oblik zaposlovanja, pri tem pa izpostavita tudente. Zanimiva je tudi njuna analiza ravnanja in strategij akterjev (države, sindikatov, podjetij), zlasti v okviru segmentacije trga delovne sile. Nina Perger, Blanka Tivadar in Tanja Kamin so preučevale doživljanje žensk, ki so v obdobju epidemije živele same. Analiza strategij spoprijemanja s spremembami vsakdanjega življenja v posebnih okoli činah je pokazala, da je bila za to druž- beno skupino najbolj obremenilna dediferenciacija časovno-prostorskih ritmov, izražena s »prisilnim« združevanjem zasebne in javne sfere. Avtorice ugotavljajo, da so bile glede na njihovo doživljanje najizraziteje prizadete mlaj e ženske. Kot je sicer značilno za znatnej i del sociolo kih obravnav pandemije, tudi avtorice tega prispevka utemeljujejo neustrezno rabo pojma socialna razdalja, ki je v re- snici fizična. Ana M. Sobočan se ukvarja z etično prakso socialnega dela v času pandemije covida-19. Na podlagi spletne ankete na manj em vzorcu socialnih delavk preuči odgovore respondentk na vpra anje, kak ni so njihovi strokovni dvomi oz. kako težavno je pri njihovem delu odločanje za pravilno ravnanje v izrednih razmerah. Ugotavlja, da se z izku njami s pandemijo odpirajo vpra anja in dileme o načinu nudenja storitev socialnega dela, vzporedno s potrebo o naslavljanju politike za prevetritev sistema socialnih transferjev, ko se poglablja neenakost v družbi. Vesna Zupančič predstavi rezultate kvalitativne raziskave o odpornosti slovenskega zdravstvenega sistema na primeru zobozdravstva ob izpostavljenosti v izrednih razmerah, kakr ne so ob epidemiji covida-19. Avtorica ugotavlja, da se konceptualne opredelitve odpornosti in tveganja teh sistemov sicer razlikujejo, vsem pa je skupno poudarjanje funkcionalne vzdržljivosti in univerzalne javne dostopnosti do zobozdravstvenih storitev ob spremembah ( okih). Poudarja nujno vzpostavitev pogojev za integriran organizacijski pristop k tveganjem in odzivom, ko se oki pojavijo, s strani vseh deležnikov (politike, stroke, uporabnikov). Maru a 17 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97 INTRODUCTION Špitalar in Marjan Hočevar s konceptualno podlago teorije nesreč preučujeta ranljivost populacije in institucij ob spremenjeni, nelinearni družbeni dinamiki pri naravnih nesrečah. Epidemijo covida-19, ki je v kratkem času pridobila globalne razsežnosti, soočita z obravnavami klasičnih naravnih nesreč. V primerjalno analizo vključita primer poplav z indikatorji nevarnosti, kode, ranljivosti in izpostavljenosti. Ugotavljata, da so poleg podobnosti tudi nekatere ključne razlike med tipoma dogodkov, zato se ti indikatorji različno »obna ajo«. Bistvena je časovno-prostor- ska kontekstualizacija pojava, tj. njegovega različnega obsega v geografskem prostoru, in stopnje predvidljivosti oz. opredeljivosti trajanja. Avtorji in avtorice se v izrednih razmerah ukvarjajo tudi s svojimi rednimi raz- iskovalnimi temami. Minea Rutar obravnava različne pristope pri pojasnjevanju nara čanja dohodkovne neenakosti oz. stagniranja dohodkov nekaterih skupin delavcev v Združenih državah Amerike. Izhaja iz predpostavke o različnih politič- nih (progresivnih in konservativnih) pogledih na razmerje med produktivnostjo in plačami, ki nimajo nič skupnega z ustreznostjo posamičnih teorij. Njena osnovna ugotovitev je, da teorije, ki dohodkovno neenakost pojasnjujejo z neustreznim razmerjem med delom in kapitalom, ter tiste, ki dohodkovno prikraj anost pripi - sujejo razlikam v naravi vrednotenja določenih del, niso nasprotujoče, temveč dopolnjujoče. Tea Golob in Matej Makarovič se lotevata problematike samore- fleksivnosti pri mladih v Sloveniji. Njuna analitična podlaga je sociolo ka teorija kritičnega realizma, ki metarefleksivnost razume v razmerju med avtonomnim delovanjem posameznika in družbenim okoljem. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom spletnega anketiranja in semantične analize biografskih pogovorov (intervjujev) razkrivata različne načine soočanja mladih s strukturnimi izzivi, ki oblikujejo njihove življenjske poti in identitete. Hasan Saliu primerjalno preuču- je mehanizme krepitve mednarodne podobe držav z distinktivno vlogo javnih diplomacij Evropske unije in Združenih držav Amerike. Avtor ugotavlja, da EU in ZDA navzven izkazujeta izrazito različne vrednotne orientacije. Medtem ko so ključne vrednotne usmeritve ZDA jasne v svoji homogeni in poenostavljeni prepoznavnosti, se mora EU kot kompleksna skupnost nacionalnih držav zana- ati na privlačnost notranje vrednotne heterogenosti. Prispevek Vlada Kotnika združuje privlačen esejistični (pripovedovalni) slog z rigorozno analitično (pojasnjevalno) presojo, ko obravnava prakse laganja in soočanja z njimi na primeru Donalda Trumpa. Razčlenitev etičnih »sestavin« resnice in laži avtorju omogoča, da naposled svoje ugotovitve predstavi v obliki napotkov za osmi- ljanje in opolnomočenje aktivne rezistentne drže do laži in manipulacij. Bralci tega prispevka bodo morda zaznali smiselnost odmerjenega subjektivnega (pristranskega) pristopa, ki se mu v prid objektivnosti pri raziskovanju običajno izogibamo. A ko tematiziramo laž, brez čustev ne gre.