•JiEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškan sli a uJica £t. 8 iiskarna I. nadstr.)- Uradna ure za stranke so od 1U do 11. fooidne in od 5. . , UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6. in nraduje za stranke od 8. do VI. dopoldne in od 3. do 7. zvsčec Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in icl ijmic 4( 'vin. — Jnfci.ile fj lcjmia u| ravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lisla so poštnine proste. ........... Ste v. 664. V Ljubljani, v petek dne 22. avgusta 1913, Leto III. Naše balkanske špekulacije. Eno vprašanje je ostalo na Balkanu še nerešeno- to je Odi in. Ko je prišla prej proti Turkom zmagovita Bolgarska v take stiske, da ni vedela ali naj bi poslala svoje izpehanje in izčrpane čete na zapad ali na sever, pa je zaradi tega, zanašajoča se na londonsko mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena pod patronanco evropskih velesil, izpraznila I racijo, so turski militaristi spoznali, da bi bila zdaj najugodnejša prilika za malo revanše, pa so prihajali pied Odrin in ko so videli, da ni notri nobenih strahov. so sedli vanj. In zdaj sede v CMrinu. Da Jim ne bi bilo preveč dolgčas, pa delajo izlete, malo proti stari bolgarski meji, malo ob egejskem obrežiu. in si mislijo, da gredo nazaj vsak 'čas leliko. če pa bodo mogli ostati tam, kamor pridejo, da bo še bolje. Kdo bj jim zameril? Ostali Balkanci so se tepli za to, kar so vzeli njim Rumunija je vzela Bolgarski, kar ni bilo nikdar njeno Na vseh koncih iti krajih so ropali m kradli, kakor je kdo mogel In znal. Turki pa so imeli vsaj izgovor, da si jemljejo le to. kar jim je bilo vzeto in kar so hranili s svojo krvjo. jv Seveda ta zgodovinska satira ie nedosežna. Živlfenle " komponira sploh najučinkovitejše drame, ali v Traciji je izvršilo mojstrsko delo, n katerem bi se skoraj leliko reklo, da je z njim samo sebe prekosilo. Menjavanje posesti m go-snodstva ni nič novega. Vsak košček obljudene zcmlle ie imel že kdove koliko različnih gospo-d;!riev in ie neštetokrat prehajal iz rok v roke. ,n se posestniki mirno menjavali, včasi 0 se klali za vsako grudo Ali Odrin je poglavje brez primere. Koliko krvi je teklo zanj, kako dolgotrajno ie bilo obleganje, kaksm strahoviti napori obrambe m naskokov! n ko je n,> nezaslišanih žrtvah oostal bolgarski, se ie jplo s tem zaklitičeno vojaško dejanje, ki je hilo vredno, da so ga prihajali študirat militaristični izvedenci velikih držav iz najdaljših daljav Par' tednov pozneje pa je ta s tako ogromnim trudom pridobljena trdnjava zopet v rokah Turkov, ne da bi bila počila zanj le ena puška! Vrednost Odrina mora hit, vendar precej znatna in za Bolgarsko mora h. udarec, k, j, Z" je prizadela izguba tega zgodovinskega mesta zelo hud. Ali kakor je videti, nas ta nesriva •zlemoma enkrat ne boli prav preveč. Vsaj ti- nzhurienosti. ki nas je grabila zaradi Brati "kadra. zaradi Kočan, ne kaže ne ca. /ardu - Janija. In tako bi pravzaprav leh-Berchtold «eje ya nas balkanska drama zavr-k° rekli, u* ga|kanski narodi bodo imeli se- šena. ‘ opraviti, preden urede svoje raz- a *e da bodo z njimi zadovoljni. Ali to Tbrigf balkanskih narodov, ne pa skrb Av- StriiRprchtold pa se še vedno ne more vživeti ^ r^ničnost. Dasi mu je doslej vse lzpodle-V1 Soli ie pričel in nam v enem letu pri-bavil toliko blamaž, da bi zadostovalo za celo cnnia vendar se vedno o novih uspehi! na Balkanu in mobilizira proti balkanski Jezi kPše ni niti ustanovljena. Kajti po Bercli-oldovem prepričanju more biti balkanska Zvera naperjena le proti Avstnji. ^ človeku bi se zdelo, da mora imeti nas zu- •:,rrnf zelo slabo vest. Kdor nosi v duši mir, Ie vidi povsod strahov. Zakaj bi bila balkanska veza naperjena ravno proti Avstriji? Na svetu Samo različne državne zveze, med katerim. 1 ilo naivažneiših evropska trozveza. lej nritnda poleg Nemčije in Italije tudi Avstrija. In če bi grofa Berchtolda vprašali, prot, komu J naneriena bi nam gotovo odgovoril kakor rO[?skc)V^avnovesje6'Neštetokrat smo to slišali v Dnevne beležke. — V »Mestnem domu« ie jutri večer Beblo-va spominska slavnost s sodelovanjem pev- - skega zbora združenih organizacij. Začetek ob 8 zvečer Ljubljanski in okoličanski delavci in delavke so vabljene, da se udeleže te slavnosti v čim večjem številu. — Beblove spominske slavnosti se morajo pred vsem udeležiti tudi zavedne delavke in delavske žene iz Ljubljane in okolice. Bebel je bil prvi ki je razdrl kitajski zid predsodkov Droti enakopravnosti in enakovrednosti žen in je bil. ki je pokazal ženstvu njegovo zgodovinsko nalogo v boju proletariata proti kapitalističnemu družabnemu redu. Z dejstvi je ovrgel vse one bajke o ženski inferiornosti, o nezmožnosti ženstva za delovanje v javnem političnem življenju. S svojo znamenito knjigo »Zena in socializem« je zbudil na miljone proletarskih Žen in deklet k čvrstemu sodelovanju v socialni demokraciji. Kajti izmed vseh političnih strank priznava edinole socialna demokracija brezpogojno enakopravnost žen z moškimi povsod. In socialna demokracija je bila resnično tudi prva, j Narodovega« zmerjača. Od akademikov, ki med socialisti tudi niso ravno najslabše sorte, torej sploh lahko abstrahiramo. Če torej ne bi bil nikdar začel s svojo »polemiko«, bi bil storil najpametnejše, kar bi mogel storiti, in če z nio preneha, mu bo Bog odpustil kaj grehov zato, da mu pokrade nekoliko manj časa. — Pri včerajšnji obravnav proti Cankarju, ki je bila razglašena za tajno, so se vrata dvorane od znotraj zaklenila. Iz krogov opravičenih. ki po zakonu tudi od tajnih obravnav ne morejo biti odstranjeni, nam prihaja zaradi tega pritožba. Nekoliko opravičenih gospodov, ki bi bili iz jurističuh razlogov radi prišli na obravnavo. ni moglo zaradi tega zaklepanja dolgo v dvorano. Vrata naj bi bila torej v takih slučajih ostala odklenjena; da ne morejo nepoklicani v dvorano, bi se doseglo s tem. da se postavi paznik pred vrata. Ne gre pa, da opravičeni odvetniki itd. ne morejo priti na obravnavo. — Pavel Kunschak, Schuhmeiejerv morilec, je vložil ničnostno pritožbo zaradi svoje obsodbe na smrt. ki jo je izreklo dunajsko porotno sodišče. Ničnostna pritožba se bo obravnavala 9. septembra pred kasacijskim sodiščem. Ničnostno pritožbo upira Kunschakov zagovornik dr. Rabenlechner na to, da sodni dvor ni dopustil nobenega eventualnega vprašanja na zločin uboja in nobenega dodatnega vprašanja na zmedenost misli, ko je izvrši! Kunschak svoje dejanje. — Amerikanske strokovne organizacije imajo vse polno lastnih poslopij, ki so vredna več miljonov dolarjev. Zveza strokovnih organizacij v Ameriki je izdelala statistiko, ki je zelo zanimiva in ki priča tudi koliko store strokovne organizacije za socialno oskrbo svojih članov. V 28 mestih imajo strokovne organizacije svoje domove »Labor Temples«, v 21 mestih jih grade, v 43 drugih krajih imajo lastne zborovalne dvorane in upravna poslopja, v 9 krajih bolnišnice. Tiskarji, strojniki, železničarji imajo svoje strokovne šole, sanatorije, zavode za oskrbo starih delavcev itd. — Kabaretna večera v parkhotelu »Tivoli«. V soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. prirede ljubljanski igralci slov. dež. gledališča s prijaznim sodelovanjem gdč. subretke Thalerjeve kabaretna večera v parkhotelu »Tivoli«. V soboto je začetek ob osmih zvečer. Za to prireditev stanejo sedeži prvih vrst po 2 K, sedeži ostalih vrst po 1 K. — Nedeljska prireditev se začne ob petih popoldne. Vstopnina znaša za vse prostore 1 K. Ob lepem vremenu se bodo predstave vršile na vrtnem odru, sicer pa na odru v dvorani. Obakrat, v soboto kakor v nedeljo, koncertira med kabaretnimi predstavami orkester vojaške godbe 27. pešpolka. Ve-lezabavni spored, ki je za soboto in za nedeljo enak, je ta-Ie; Subretne točke izvaja gdč. Vera' Danilova. Kuplete poje g. Povhe. »Komično sodišče, spevoigro, vprizori g. Skrbinšek. Operetne in operne arije, kuplete in speve prednaša gdč. Thalerjeva. Apaške in cowboyske plese izvaja g. Rafi Cerar. »Cirkus Zavatta« vprizori g. Danilo. »Cvetke, ljubljene ve . . .« izvajata gg. Skrbinšek In Šest. »Njen Teofil«, kabaretna enodejanka, vprizori g. Danilo. — Z ozirom na dobrodelen namen — čisti perostanek se razdeli med igralce — se preplačila hvaležno sprejemajo. Hkrati se ob teh prireditvah poslovi od občinstva g. spevokomik Jos. Povhe, ki odide v, Berlin. — Nezgoda. V sredo ie hotel krovec Kovačič iz Tržišča pri Mokronogu prepleskati streho cerkvenega stolpa v Trebnjem. Ko je prišel zjutraj v stolp, je odprl 12 kilogramov težki opaž v strehi. Opaž mu je zdrknil iz rok in padel na tla. Pod stolpom so stali otroci, med njimi tudi 11 letni Albin Peče iz Rodna, ki je prišel k birmanskemu pouku. Opaž je zadel dečka na glavo in mu prizadejal hudo rano. ki sega do mo-žgan. Dečka so prenesli v stanovanje okrožnega zdravnika dr. Watzkeja. Deček najbrže ne bo okreval. Preiskava bo dognala, če zadene Kovačiča krivda ali ne. Očividci trdijo, da je Kovačič pozval otroke, naj gredo proč od stolpa. Brata ponesrečenega dečka je povozil lansko leto vlak v Ameriki in ga usmrtil. — Kinematograf »Ideal«. V petek, 22. t. m., specialni večer. Spored Nordiskfilm učinkovitosti; I. Na južnem Švedskem. 2. Gozdna vijolica. (Amerikanska drama) 3. Malhuberjevi potovanjski dogodljaji. (Amerikanska veseloigra.) 4. Potpourri. (Varietetni film.) 5. V viharni noči. (Amerikanska drama.) 6. Beg skozi oblake. (Nordisk učinkovitost v trel, dejanjih. Detektivni roman z Wald. Psylandrom. — Samo zvečer.) 7. Sufragetka. (Krasna Nordisk veseloigra.) — V soboto 23.; Sužnji zlata. (Ameriška senzacijska drama v treh dejanjih. — Samo zvečer.) Junaki 13. polka. — V torek 20.: Punčke male Hildicc. (Veseloigra v dveh dejanjih.) Idrija. — Predavanje. Jutri večer priredi žensko društvo »Veda« kakor smo že poročali, v starem rudniškem gledališču predavanje »O ratz-voju človeštva«. Predava sodružica Ada Kristanova iz Ljubljane. Začetek ob pol 9. »Veda« je prepričana, da bo idrijsko občinstvo porabilo to priliko in prišlo v čim večjem številu na predavanje. ki obljubuje že po svoji snovi, da bo zanimivo. — Ljudski shod bo v nedeljo, 24. t. m. ob 9. dopoldne v bivšem rudniškem gledališču. Na dnevnem redu je »Delavsko ljudstvo in politika«. Govori sodružica Ada Kristanova. Delavstvu priporočamo obilno udeležbo, ki nat pokaže politično zrelost idrijskega ljudstva. — Dopis iz žgalitice. Dvojno upravo opazi lahko v naši žgalnici,' kdor ni popolnoma slep: Ena za delavce, druga pa za odlične osebe. Za delavce, ki vsak dan "garamo v žgalnici, ni nikdar preveč prahu, smradu od merkurjala in slabe razsvetljave. Za višje osebe, ki pridejo z Dunaja ali pa odkpd drugod po eno uro se sprehajat po žgalnici, mora biti vse v najlcpšcm redu, da sc bolje pohvalijo gospodje in parniki in, kar je glavno, da je večja tantiema. Dne 19. t. m. se je mudil v Idriji vpokojeni ministrski predsednik baron Beck. Prišel je pogledat tudi naše naprave v žgalnico. Vse, kar je bilo čez dan ves mesec za delavce dobro, se je moralo za gospoda grofa že zvečer povrhu vsega predpisanega dela menjati. Dimniki, odkoder prihaja smrad, so se morali zamašiti, prah, ki ga sme biti prej in pozneje na pedi debelo, »e je moral pobrisati, luči, ki so prej za delo komaj brlele, so se vse menjale, tako, da je gospod baron dobil vse v najlepšem redu. Sedaj pa, ko Je odšel, bo zopet stari šparsistem. namesto da bi se vzeli v delo ljudje, pa bi snažili in držati razsvetljavo v dobrem stanju, ter nadomeščali ljudje pri boli strupenem merkurijalnem delom z novimi; dogaja se pa še celo to, da se imajo po 14 dni delavci pri rovnih pečeh, in ko jim tam od merkurja vse zgnije po ustih, jih pridele k sipalnim pečem, kjer je smrad ravno tak ali pa še hujši. Zelo čudno je postopal g. svetnik Slavik tudi glede glasovanja za 14dnevno izplačevanje. Pri vseh drugih obratih so se razdelili listki delavcem po čakalnicah. Mi v žgalnici pa smo morali hodit v pisarno na glasovanje. Ker so bili nekateri delavci mnenja, da je tako podpisovanje v pisarni nevarno, ker sc ne ve. zakaj da gre. so sklenili, da se glasovanja ne udeleže, dasi so bili za 14dnevno plačevanje. Da nastane enkrat tudi v žgalnici, ki je pod klerikalnim vplivom, red, bomo toliko časa opise teh razmer v javnosti, če treba tudi v nemških časnikih, ponavljali, da se vpelje v žgalnici za vedno red, ne pa samo ob prihodu kake odlične osebe. Za sedaj naj zadostuje toliko. — Od zgoraj dol vse smrdi, zato imajo socialni demokratje v Idriji prvo besedo, je nedavno pisala »Naša moč«. Dalje pa je pod tem zaglavjem lomastila po vladi in rudniški upravi, češ da se delavcev boji, namesto da bi proti njih rogoviljenju odločno nastopila. Čudna načela! V časopisju klerikalcem vladne osebe smrde, v dejanju pa, ko pride kak višji uradnik v Idrijo, zbero klerikalci od najvišjega do najnižjega vse uniforme' kar jih Idrija pozna ter se gredo klanjat. Ni čudo potem, da imajo kar cele hiše zastonj, če prav njim od zgoraj vse smrdi. \Glavna razprava proti Cankarju. Včeraj popoldne je bila pred štiričlanskim senatom deželnega sodišča v Ljubljani glavna razprava proti sodrugu Ivanu Cankarju zaradi znanega predavanja v »Mestnem domu«, zaradi katerega je bila tudi »Vzajemnost« razpuščena. Obravnava je privabila toliko poslušalcev, da je bilo v dvorani skoraj premalo prostora. 1 oda kmalu je prišlo razočaranje. Državni pravdmk je namreč predlagal tajnost obravnave in sodišče mu je ustreglo. Nam bi se zdela Ja previdnost pač precej pretirana, zakaj vsebina te razprave je bila že davno tako znana, Ja ni bilo od zaslišavatija in dokazilnega postopanja _ pričakovati ničesar, kar ne bi bilo itak že javno. Policijsko ravnateljstvo je navedlo v odloku deželne vlade, s katerim je bila \ /ajemrrost« razpuščena, vse inkriminirane recT. Obsežene so bile tudi v obtožnici in so se ponovile v razsodbi. Resnično se ni tekom vse tajne obravnave nič takega reklo, kar bi bilo moglo, ne vemo na kakšen način kaliti javni mir in red. Spominjamo se na obravnavo, ki je bila pred kratkim zoper dalmatinske »veleiz-dajjiike« v Celovcu, pred nemškim sodiščem, pa je bil predlog državnega pravdnika. ki je tudi tam zahteval izključenje javnosti, odklonjen. I ri nas je pač previdnost v vsakem oziru večja. Kakor je znano, je bila ta afera svoj čas mscenirana v največjem slogu. Zlasti po razpustu »Vzajemnosti« je bilo soditi, da }i pripisujejo pri deželni vladi in na policiji velikansko važnost, in vsem se je zdelo, kakor da se ima iz nje izcimiti prava »veleizdajniška« diama. Toda — parturiunt montes, naseitur * r*xUS mus< Sodišče se je Pač postavilo na stališče, da je Cankar kriv. ker je smatralo za dokazan*©, da je govoril tako. kakor je pravila nvadba in da so inkriminarane besede res kriminalne: prisodilo pa mu je teden dni zapora, k.ir ie v zelo kričečem nasprotju z velikanskim aparatom, ki ga je državna policija razvila po predavanju. Razprava se je pričela nekaj po 4. popoldne. Predsednik senata je dr. Pajk, votanti so gg. Preskar, Potrato in Persche. Obtožbo za-. stopa prvi državni pravdmk g. Luschan. Obtoženca zagovarja sodr. dr. Dermota. Takoj po generalijah predlaga državni pravdnik, da se izključi javnost. Zagovornik dr. D ermota ugovarja temu Predlogu, ker ni nobenega povoda za to. Sodišče sklene, da se ugodi predlogu dr- za\nega pravdnika; predsednik pozove občinstvo da zapusti dvorano. Pri razpravi ostanejo le kot obtoženčevi zaupniki fftbin Kristan. J. ' odeb in Oton Župančič. Nato se čita obtožba, ki smo jo že včeraj objavili. Z ozirom na tajnost razprave moramo svoje poročilo nekoliko omejiti. Pričenja se zasliševanje obtoženca Ivana Cankarja. (>btoženec se ne Čuti krivega. Razlaga, tla je z mnogimi stavki označil, kaj da misli. i govori o »Avstriji«. Odločno zanika, da bi bil govoril o Mazziniju. To bi bilo otročje. endenca njegovega govora je bi'a naperjena Pioti novemu ilirizmu, in poudarjal je, da ni Kulturnega in jugoslovanskega vprašanja in če eksistira to vprašanje, je le politično. Zato je moral pokazati tudi na politično plat. Kar mu očita obtožba bi bilo nelogično. Njegovo predavanje ni bilo hujskajoče. Nato sledi zaslišavanje prič. Priča Alojzija St e bi. urcdnica »Zarje«, se zapnseže. Bila je na predavanju, sedela je v drugi vrsti, prav blizu predavatelja in je pazno sledila. Besed o Mazziniju ni slišala, pa misli, da bi jih bila morala slišati, če bi bile iz- rečene, ker je to stavek, ki ne uiHe lehko paz-nemu poslušalcu. Besede o jugoslovanski republiki je razumela tako, da bi kakšen neprizadet človek dejal, da naj se balkanski narodi pač združijo, če je to njih želja. Rokopis predavanja, ki je bilo potem objavljeno v »Zarji«, je prevzela od Cankarja takoj po predavanju in ga dala neizpremenjenega v tisk. Priča Ivan Kocmur se zapriseže. Pravi, da je Cankar govoril za individualnost slovanskega naroda; gradimo naj svojo kulturo, ki bo privabila druge, ne pa da se mečemo drugim pod noge. Bil je sam prizadet kot predsednik razpuščene »Vzajemnosti«, pa je zato poizvedoval tudi pri drugih o inkriminiranih besedah in lahko pravi, da o Mazziniju ni govoril. Komisar je med predavanjem večkrat govoril z njim. Besede o jugoslovanski republiki so bile izrečene v zmislu koncepta, ki je bil objavljen v »Zarji«, ne pa kot Cankarjeva zahteva. Priča Ivan G o gola, pol. komisar, se zapriseže. Poročilo je napravil drugi dan. To poročilo se na željo priče čita. Sestavljeno je v nemškem jeziku. Slovensko citira Cankarjevo besedo: »Pod Avstrijo mislim samo Berch- tolda.« Sedel je 8 do 10 korakov od govornika. Pri predavanju si je beležil vse inkriminirane stavke. Votant g. Preskar vpraša, kako naj se to razume, da se je Cankar branil jezikovne združitve, pa naj bi bil zahteval politično združitev. Kako se to vjema? Priča O o gol a meni, rda je več republik, v katerih žive različni narodi. Drž. pravdnik Luschan vprašuje zaradi Mazzinija. Priča pravi, da je skoraj izključeno, da bi bil Cankarjeve besede napačno slišal. Kocmur odločno oporeka, da si je komisar takoj delal beležke. Omenja, da je bil komisar tako nervozen, da ni hotel niti sedeti na tribuni. Rekel je, da mu je neprijetno, da je moral priti na predavanje. Priča Ci o g o 1 a je bil takrat prvič na enakem službenem poslu. Pravi, da si sme po predpisu izbrati prostor. Neprijetno mu je bilo, da je^ izgubil večer. Čita se koncept predavanja, ki je bil objavljen v »Zarji«. Med državnim pravdnikom in zagovornikom se razvije teoretična razprava, kaj da so jugoslovanski, kaj pa balkanski narodi. Državni pravdnik vzame končno na znanje, da se smatrajo tudi Slovenci za balkanski narod, meni pa, da je to nekaj novega. Dokazilno postopanje se zaključi in slede pledojeji. Obtožiteljev govor. Drž. pravdnik Luschan: Potrditi je vprašanje, če je obtoženec govoril inkriminirane besede. Deloma je to obtoženec sam priznal. Z ozirom na znano Cankarjevo, izobraženost dvomi, da bi ne bil vedel, kdo je bil Mazzini. Priča Kocmur je v preiskavi in bivstveno tudi danes izjavil, da ni mogel vsega slišati, ker ga je komisar motil in ker je bil večkrat trušč v dvorani. Če je Kocmur preslišal eno, je lehko preslišal tudi drugo, namreč besedo o Mazziniju. Druga priča Štebijeva pravi, da je pozorno poslušala govor. V preiskavi je dejala, da je Cankar govoril o jugoslovanskih, danes pa da je govoril o balkanskih narodih. Umevno je, da se ne spominja zdaj na vse besede. Pa če se na eno natanko ne spominja, se lahko tudi na drugo ne. Priča Gogola je bil na predavanju službeno navzoč. Iz tega sledi, da je on pozorno poslušal. Slišali smo. da si je koj tned predavanjem delal beležke in drugi dan spisal poročilo. Kateri priči naj se bolj verjame, če so vse enako verodostojne? Gotovo tisti, ki pravi, da je natančno slišala. In Gogola se spominja ravno na inkriminirane besede. Ena priča pravi, da to ni res; ali ta priča gotovo ni gledala ves čas na roke komisarja. Drugače bi prišlo na to, da se komisar laže. To se pa ne more verjeti. Govornik prihaja torej do zaključka, da se mora verjeti uradnemu organu. Ali vsebujejo inkriminirane besede dejanski stan § 305? Posebno pomemben je stavek, ki ga Cankar zanikuje, namreč stavek o Mazziniju. Ta je bil revolucionar. (Državni pravdnik ima Brockhausov leksikon pri sebi in čita odstavek o Mazziniju.) Če je torej dokazano, da je Cankar govoril o Mazziniju, kakor pravi obtožba, si je pač mislil, da nai se pride revolu- Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i c h t e r. (Da Me.) »!ak0- tako,<< ie sovoril. z roko mahaje proti Ivanu, »naj ti -solze odnesejo te utopije. ******* takega modrijana, ki je tudi n. o,n° . •zstopati iz cerkve in prestopiti v nnuy?S!?Vn.?' loda šeIe P°tern- ko bo stopil v pokoj, ker bi ga sicer pognali iz državne službe. rJJSn'Vt J° ZOpet prcveč Pri'ietno in baje prepozno češ da pred smrtjo že ni več vredno. da bi Počenjal kaj tacega. Življenje — boš vi-e življenje te ozdravi od vseh utopij,« je nagovarjal Ivana. A Ivanovo plakanje se je naenkrat izpre-menilo v ironičen, trjiko bolen smeh, s katerim se je obrnil proti očetu. Njegove oči, velike in mrzlično napete, so se trdno uprle vanj. - »Ti sploh ničesar ne veruješ, papa,« je rekel. »Kaj kaj, jaz da ničesar ne ve- rujem?« »Ničesar ne veruješ!« »Jaz da ničesar ne verujem? No, kal pa ti toliko veruješ?« »Jaz si vsaj prizadevam -- vsaj hočem ne- resnVobr£VatlU ie odgovoril Ivan s temno, smelo XXXIII. Tega dne se Ivan ni udeležil večerje. V jedilnici je bilo pri mizi tiho. stavitelj je mračno gledal v sy o j krožnik in gospa Hrubova se ničesar ni dotaknila. I deca je to opazila in smeh in govorica sta zamirala na njih ustnicah. Razumela niso, zakaj gre, pač pa so spoznali, da je Ivan napravil nekaj zelo resnega in čudili so se ter občutili tajno sočutje. Vsa hiša je bila vznemirjena kakor ob žalostnih dogodkih, rušečih pravilni tek srečnega rodbinskega življenja. Ivan se je zatekel v svoio sobo. Solze mu niso več kapale iz oči. V mrzlični razburjenosti je motril tla in iz ust so mu prihajali v presledkih vzdihljaji. Vse njegovo obličje je bilo upalo, zornice so se bolno svetile in zrle trdo in klubu-joče. »Dobro, čisto prav sem povedal Kačerov-skemu«, je strastno govoril sam sebi, »a njim bi bil tudi moral povedati: zadnja poulična beračica mi je enako vredna kakor oni. Prepričali se bodo. kakšne utopije — vsi se bodo prepričali. ko jim dokažem!« Ko bi bil mogel v tem hipu morda skokoma, s kakim fiziškim sunkom dokazati svojo neupogljivo srčnost, bi bil najraje storil tako. Po otroški bi se bil ruval, treskal ob nekaj, in solze, ki so se mn zasvetile sedaj na trepalnicah, so bile solze jeze. »Ne razumejo ---------— posme- •hniejo se!« Njegove ustnice so se pri tetn na-šobile. zatresle in ves obraz se mu je skrivil. Na misel mu je prišlo, da bi ubežal. Takoj cionarnim potem 3o republike. Predlaga obsodbo v zmislu zakona. Zagovornikov govor. Dr. Dermota: Pridružujem se logičnemu razvoju, ki ga je podal državni pravdnik in njegovi razdelitvi vprašanj. V prvi vrsti se moramo naslanjati na to, kar je bilo v Cankarjevem konceptu, ki ga ni popravljal, preden ga je dal j Zarji«. Priča Gogola se mora silovito motiti, ko navaja besede v tem zmislu, kakor je uradno poročal o njih. Nadvse naravno je, da verjamemo, da je Cankar govoril v tistem zmislu. ki izhaja iz njegovega koncepta. Potem pa je nemogoče, da bi bil govoril inkriminirane besede. Berchtold in Mazzini — to ne gre skupaj. Kocmur je povedal, da ni bilo na predavanju tako idealno mirno, kakor je predstavljal Gogola. Bil je nemir, aplavz itd. Tudi Gogola je priznal, da je preslišal neko nemško ime — najbrže Heinrich Heine. Iz tega izvira najmanje dvom, če imamo res dejanski stan § 305. Če so priče res po kvaliteti enake, tedaj nam ne ostane drugo kakor: In dubio pro reo. Priča Gogola se je bolj lovil v svojih izpovedbah, kakor drugi dve priči. V kakšni zvezi pa so padle inkriminirane besede? Cankar pravi, kakor v konceptu. Iz Cankarjevega hipotetičnega stavka napravi Gogola obtožbo. Nedopustno je iztrgati stavek iz celega koncepta. Najvišje sodišče samo protestira proti taki metodi. Za Cankarja ni ideal, da se ustvari jugoslovanska republika. Njega briga to. da skrbimo kot narodna celota sami zase, da se razvijamo, da bomod lahko drugim kaj dali itd. O jugoslovanskem vprašanju piše »Zarja« vsak dan. Prihodnja številka »Vede« objavi zopet celo vrsto o tem. Če se Cankarju zdai podtika, da je hotel ustanoviti jugoslovansko republiko, se to podtikanje ne more jemati resno. S šolsko mladino pojde Cankar delat propagando za tako reč? Cankar m’ mislil na avstrijsko državo, ko je govoril o »dreku«, ampak je hotel karakteri-zirati avstrijsko diplomacijo. In toliko svobode ima vsak državljan, da sme izreči svojo kritiko o vladni politiki. Kako so pisali listi, ne le socialistični! Tudi če bi bile besede padle v zvezi kakor pravi Gogola, vendar ni dan stan § 305, ker toliko pravice do kritike pač imamo v Avstriji. Cankar oporeka, da bi bil govoril o Mazziniju. In to je res za lase privlečeno. Na kateri konec govora naj se to da? Štebijeva odločno zanikuje te besede, Gogola jih ne more odločno vzdržati. Torej zopet v prid Cankarju najmanje dvom. Sicer pa. če kdo pohvali Mazzinija, ni treba, da se strinja z vsemi njegovimi nauki. Besede pa niso dejanja, torej tudi če bi bil Cankar to rekel, ga lahko pri miru pustimo. Ozirati se je treba tudi na časovne in ostale razmere, ki so vladale takrat, ko je bilo predavanje. Govornik upozarja na kampanjp zaradi »Preporoda«. Cankar se s takozvanim ilirskim gibanjem ne strinja. Ker ni bilo miru od novoilircev, je Cankar spisal svoje predavanje in ga je imel. I emu gibanju se imamo zahvaliti, da je Cankar danes na obtožni klopi. Kakšen je jugoslovanski problem za Cankarja, je povedal v svojem predavanju. Obtožba torej ni utemeljena, torej predlaga oprostitev. . ' Državni pravdnik replicira. Zagovornik se odreka dupliki. Cankar še enkrat oporeka, da bi bil govoril o Mazziniju. Po razmeroma kratkem posvetovanju senata razglasi predsednik razsodbo, s katero se spoznava Ivan Cankar krivega, da je na predavanju v »Mestnem domu« z besedami »Mi vsi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko« in z besedami »Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku, bodimo kakor Mazzini v Italiji« zakrivil pregrešek zoper javni pokoj in red v zmislu § 305 k. z. in se obsodi po S 305 k. z. na teden dni zapora in povrnitev izvršilnih stroškov. Razlogi razsodbe se v glavnih potezah naslanjajo na argumentacijo državnega pravdnika. Sodišče smatra, da so bile po izpovedbi priče Gogole inkriminirane besede res izrečene, ker ni razloga, da bi si jih bil priča izmislil in so bile sodišču predložene beležke, ki si jih je delal na predavanju. Cankar pa je sam priznal, da ni predaval strogo po konceptu. Kaznivost onih besed pa je evidentna. Z ozirom na to, da m nobenih obremenjevalnih okoiščin, da je Cankar \ saj deloma priznal in da še rii kazno-■\an, je sodišče odmerilo kazen pod postavno mero, ki znaša 1 do 6 mesecev. Zagovornik dr. Dermota si pridržuje ničnostno pritožbo, i sedaj, takoj se pobrati — je mislil, bežati z vri-ščem in razburiti vso hišo, da se bi oče prepričal, ali se šali in ali se mu gre za utopije, od katerih ga ozdravi življenje. In ravno ta beseda »utopija«, zveneča kakor posmehljiv refren v njegovi duši, ga je bičala v neskončni nuiki. Ivan je bil v tem položaju podoben desetletnemu dečku, kateremu so starši prepovedali kupiti pištolico. Deček je šel in se obesil na podstrešju. Ivan sicer ni mislil na samomor, toda nekaj nepričakovanega, strašnega bi bil rad naredil, vsled česar bi vsi na vedno utihnili in ostrmeli. In tako se mu je za trenotek vlil zoj)ct nov tok solza iz oči in popadel se je za glavo. Kaj storiti ---------Bože, kaj storiti? In v teh mukah je bil vedno le v sobi, tekal — storil pa nič. Kaj storiti? Na spoved, na izstop iz cerkve že m več mislil, vse to mu je sedaj postalo Piransko, ničevno v primeri z muko. ki ga je sramotila in stresala njegovo telo. In tu se je kakor senca, nesmela in boječa, prikradla v sobo Otilija. V njenem pogledu je tičalo globoko sočutje. »Ah, kaj se je zgodilo, Ivan?« Toda Ivan je zadivjal. zacepetal in obnašal se kakor divjak, vzkriknil in jo surovo porinil skozi vrata. »Tu vidiš, kaj se ie zgodilo!« Po tem izbruhu se je naglo zgrudil. Nekaj bi bil rad strgal s telesa, kakor se trgajo kosci obleke. Toda ničesar ni imel irgati in Pr' tern mu ie bilo tako gnusno! Zaklenil se ie- sedel Stafersko. ~ Sy‘ Katarina pri Hrastniku. V soboto je pnsel k sv. Katarini sam trboveljski župnik in imel opiavilo v cerkvi. Naznanil nam je veselo vest, da bo ustanovil pri sv. Katarini božjo pot m ves vzradoščen je bil, ko je videl, da se ie nabralo toliko ljudi v cerkvi. Žal nam je. da roo-lamo župniku povedati, da ni prišlo zaradi njega in ne zaradi pridige toliko ljudi. Stara navada je, da hodijo ljudje radi k sv. Katarini, kadar je tam opravilo; nekaterim je za lepi izprehod. zaljubljeni pari pa tudi radi hodijo na goro, ker je ob obeli straneh dovelj sence. Dobro kupčijo misli napraviti župnik, če otvori tukaj božjo pot. Cerkev je bolj majhna, ampak, župnik najbrže misli, bodo že čejčki kmetje segli globoko v žep in dali potrebni denar, da se poveča. Ali res mislite, da smo Čejčani in Hrast-mcanje prav taki backi kakor so tam nekje pri St. Lenartu ali pri Novem mestu na Kranjskem. Strašno se motite, če mislite, da bomo lepo mirno stali, kadar nas boste strigli. —k. Trst. — Shod mladeniške organizacije. Naša novo ustanovljena mladeniška organizacija je sklicala za nedeljo zvečer v gostilni »International« dru-štven shod. ki se je izvršil kar najlepše Ob nepričakovano veliki udeležbi mladih delavcev je predsednik mladeniške organizacije sodrug Roze z lepimi besedami otvoril shod zahvaljujoč se sodrugom, ki so s svojo udeležbo pokazali, da razumejo potrebo in cenijo delovanje novoustanovljene organizacije. Podal ie obenem poročilo o doslej izvedenem delu. o napredku oi ganizacije, ki narašča Po številu članov da® za dnem ter pojasnil program vsestranske^ dela, ki ga hoče organizacija v najkrajšem čast izvesti. Jedrnato poročilo so navzoči vzeli 7 odobravanjem na znanje. Za predsednikom ie govoril sodrug Golouh, ki je pozdravil navzoče v imenu pol. organizacije, ki bo stremljenje in delo mladih sodrugov vedno in krepko po^1' rala. Pojasnil je delo in cilje socialistih stranke in naloge, ki rili moderna doba nalaga novi generaciji. Spomnil se je ob koncu svojec govora tudi umrlega bojevnika socializma so-druga Avgusta Bebla. Shod je bil velike koristi. Novi organizaciji se obeta lep napredek Naprej, mladi sodrugi! — Shod južnih železničarjev se je vršil pretekli teden v »Delavskem domu« ob naravnost ogromni udeležbi. Sedanji službeni in plačilni po^J' ^°l3ja>jlizne železnice so vse drugo nego zadovoljivi. Železniška uprava pa slabša in po* ostruje te razmere še s posebnimi varčevalnim' ukrepi. Razume se tedaj, da je osobje skrajno nezadovoljno s takimi razmerami, ki ne obetajo niti za bodoče nič boljšega. Prizadeto osobje se je končno odločilo napraviti tem razmeram energičen konec. Nastalo je tako gibanje na celi progi južne zeleznice od Trsta do Kormina. Vršilo se je ze več impozantnih shodov v Trstu. Goric1, v Korminu in drugod. Na teh shodil1 se je sklenilo sestaviti spomenico, ki naj jo P°" sebna deputacija izroči generalnemu ravnateljstvu južne zeleznice. Tajništvo žel. organizacij je sestavilo primerno spomenico, ki so io ju**1 železničarji na shodu v Foljanu tudi odobri’’ izvoljena ie bila obenem deputacija, ki je že 5. t. m. intervenirala pri generalnem ravnateljstvu na Dunaju. Da se sodrugom poroča o iz'dl1 intervencije, so južni železničarji sklicali v »Delavskem domu« omenjeni javni shod ki je b'1 tako po udeležbi kakor po storjenih sklepi resno in zgovorno svarilo železniški upravi, ki bo morala, ako hoče preprečiti večje in ostrejše gibanje, ugoditi čimprej opravičenim zahtevam južno železniškega osob]a. Na shodu so poro-čali sodrugi Bahun, Klinc, Gornikova' Golouh m drugi.^ Navzoči so vzeli poročila in predloge z navdušenim pritrjevanjem na znanje. V kratkem se bodo vršili še drugi shodi z enakim dnevnim redom. Sodrugi* na južni železnici so in premišljal. In tiho je bilo okrog. Začeli so ga nagovaijati, naj si nič ne stori v nespameti. Prosili so ga. ni jim odprl. Sele po dolgem odmoru^ je spustil k sebi mater, kj je vstopila prestrašena s solzami v očeh. Prijela ga je za roko in plakala. prosila. A stal je kakor kamenita soha, temno zrl v tla. Pa vendar mu je razgrebal materin jok notranjost ;Jesno mu je bilo. »Mamica, ne muči me!« je vzkliknil, ne daf bi ga muka zapustila. »Ne smem odjenjati. Zaradi tebe bi — -— — toda čemu me ne raz* uniete?« Gospa Hrubova je začela govoriti o nebeški sodbi, o večnih kaznih. »Kaj tako malo misliš na Boga? Ali se tako malo bojiš njegove večne sodbe?« I u pa se je Ivan iztrgal z njenih rok in Sfl žalostno, zaničljivo nasmejal: »Ah, sodbe — sodbe!« je klical. »V tako sodbo in takega sodnika, kakor si ga ti misliš, že davno ne verujem.« Jedva pa je to izgovoril, je zapazil, kako se je mati stresla, kako je nekai grozno bolestnega. strašnaga šinilo po njenem obrazu. Kar v glavi se mu je zavrtelo. »Mamica!« se je s tožnim vzklikom ovil njenega vratu. Žalost, bolest ga je prevzemala in čul ie samo neprestano, krčevito ihtenje. (Dalje prih.) K. JURMAN optik in Specialist LJUBLJANA Šelenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. [ pripravljeni' nadaljevati boi do popolnega uspeha. , . , x l * I Skedenj. 1 likaj je bil v soboto 16. t. m. laven kovinarski shod z dnevnim redom: Kdo uničuje složnost delavstva in posledice tega. Shod je bil izredno dobro obiskan. 2e to je dokaz. da so se pričeli škedenjski delavci zani-' rnati za strokovno organizacijo. Sodrng Mihevc i is v poljudnem govoru dokazal, kdo uničuje složnost delavstva in kaj da prinaša tako po-xetje delavstvu. Navzoči so z večkratnim pritrjevanjem dokazali, da soglašajo z izvajanji so-druga Mihevca. Organizacije, ki niso le na razrednem stališču, nimajo drugega namena kakor obdržati delavstvo v temi in mu prikrivati Dravi gospodarski položaj in razredna nasprotja Delavstvo pa mora biti v mednarodnih delavskih bataljonih, ki se bore proti internacionalnemu kapitalizmu. Koroško. — Vsa vas Je pogorela. Iz Celovca poro-*a]o' V sredo ob 8. zjutraj je začelo v Selih pri Celovcu goreti. Ogenj se je hitro širil. V kratkem času je gorelo 22 hiš z gospodarskimi poslopji vred Ker je manjkalo vode, ni moglo gasilno društvo pomagati. Ko so okoliška društva urišla na pomoč, ni bilo ničesar več, kar bi moda rešiti Vse je bilo uničeno. Sedem glav goveje živine je tudi zgorelo. Najbrže je kdo za- lR— Neznano utopljenko so potegnili iz Drave »ri Zanerjah občina Migarje na Koroškem. Ne-Sinka % bik. stara kakih 30 let. dobro oble-*ena. in sicer v žalni obleki. Pokopali so jo v k^Ustrelll se je v Krivi Vrbi ob Vrbskem *ezeru hotelir Fr. Schiitzenauer. Vzrok so najbrže denarne stiske vsled neugodne letoviščne jezije. _________________. Goriško. — Smrt sodruga. Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrl v Ločniku pri Gorici dne 13. av-zusta premikač južne železnice Emil Brurnat. Pogreba ki je bil dne 14. t. m. popoldne, se je udeležila mnogoštevilna množica železničarjev "oriške podružnice I..'kakor tudi mnogo vaščanov, pri katerih je bil rajni splošno pri-liubljen. Deželno organizacijo je zastopal so-drug Komavli, uradništvo južne železnice gospod revident Pipan z dvema drugima gospodoma uradnikoma. S smrtjo sodruga Brumata ;e izgubila tukajšnja podružnica enega najbolj-£-Ti sndrugov. Rodbini izrekamo najiskrenejše cnžalip -- Vodstvo pravovarstvenega in stro-kovnega društva železničarjev Gorica I. Velika nesreča pri streljanju. V Pulili ie eksplodiral top pri poizkusnem strela nin Trije mornarji so mrtvi. Podadmiral 1 "vV ie smrtno ranjen. Mnogo ie težko ra-njenih. Pulj, 21. (Posebno poročilo.) Pri streljanju na strelišču vojne mornarice se je zgodila strašna nesreča. Streljalo se je za poizkus na oklope iz 30:5 milimeterskega topa na strelišču blizu morskega kopališča Saccorgiana. Komisija pod predsedstvom podadmiraia grofa La-njusa je bila sestavljena iz mornariških tehniških častnikov, iz nekega ženijskega polkovnika in nekega inženirja Skodove tovarne, ki se menda piše Til. Razun artilerijskega moštva so bili tudi arzenalski delavci zunaj. Prvi strel je bil normalno oddan. Ko so nabili top za drugi strel, je nenadoma eksplodiral z grozovitim pokom. Na mestu so bili trije mornariški artiljeristi mrtvi, deloma pomečkani, deloma strašno razmesarjeni. Enemu je bila glava vsa zdrobljena in leva roka odtrgana. Drugega je na čuden način vrglo proti topu in popolnoma zmečkalo. Posamezni kosi trupel so bili razmetani na vse strani. Nekateri deli eksplodiranega topovega zatvora so zadeli podadmiraia Lanjusa, ki je stal pred leseno delavnico, okrog 150 metrov oddaljen od topa, ter so mu zdrobili noge. Mnogo artiljeristov in delavcev je težko ranjenih. Kosi eksplodiranega zatvora so ’ leteli nepravilno na vse strani, tako da se nekaterim v najbližji bližini topov ni nič zgodilo, medtem ko so bili daleč stoječi ljudje ranjeni. Glavni vijak je odneslo na 400 metrov. Nekatere mornarje je sam zračni pritisk vrgel na tla. S strelišča so takoj telefonirali v mornariško bolnišnico, odkoder je odšlo več avtomobilov z zdravniki in strežaji ter sanitetnim vozom na strelišče. Po mestu se je bliskoma raznesla strašna vest in vse je hitelo vun. Moštvo, ki je ostalo zdravo, je pod vodstvom nepoškodovanih častnikov do prihoda rešilne ekspedicije samo izkušalo pomagati ranjencem. Podadmiral grof Lanjus je ležal v veliki krvavi luži in je bil brez zavesti. Položili so ga na avtomobil in odpeljali v bolnico, kjer so mu takoj odrezaii obe nogi. Pred operacijo je prišel do zavesti in je še diktiral svoj testament. Njegovo stanje je zelo nevarno. Težko ranjien! so še Inženir Tlel iz Plznja. mornariški predinoj-ster Mihajlo Gregorič iz Trsta, 40 let star. topničar Fortunato Djaniarčič. 24 let star. Manj poškodovani so 20letni mornar Edmtind Hotze, 19!etni mornar Oton Blaške, 481etni arzenalski delavec Ivan Radolovič. Mrtvi so topničarja Stjepan Šurc in Tomo Cislio iz Spijeta in mornar Edvard Škornjak s Hrvaškega, ki je prišel šele pred par dnevi v službo. Po vsem mestu vlada zaradi te nesreče nepopisno razburjenje. Tudi na hišah v bližini strelišča je veliko škode. Posebno veliko oken je bilo vsled zračnega pritiska pobitih. Zadnje vesti. BARON SKERLECZ. Zagreb, 21. Komisarju baronu Skerleczu se je poslabšalo zdravstveno stanje. Temperatura, ki je bila doslej yedno 37 stopinj, je poskočila na 39. Zdravniki se boje notranjega gnojenja rane. Zagreb. 22. Skerlecza še niso prepeljali na dom, ker se je njegovo stanje coslabšalo. Čez dan se je zopet znižala temperatura. Zdravniki so konstatirali lehko vnetje. POGREB GROFICE BOLZE. Dunaj, 22. Včeraj popoldne so pokopali grofico Marjano Bolze, ki je bila ustreljena pri krvavi drami v vojašnici gardne infanterije. Udeležba je bla velika. NEURJE. Gyula, 21. Včeraj je razsajala nad občino VesztŠ strašna nevihta. Na železnici Je vihar na nekem ovinku prevrnil šest železniških vozov. Šestnajst oseb je poškodovanih, med njimi dve težko. KOLERA V BOSNI. Sarajevo. 21. V Gornji Tuzli sta zopet dve osebi oboleli za kolero. En slučaj je v Grača-pji, eden pa v Bosanskem Samcu. SRBSKI MORATORIJ. Belgrad, 22. Vlada je izdala ukaz. s katerim se podaljša moratorij do 10. novembra 1913. VLAK JE SKOČIL S TIRA. Rim, 21. Brzovlak. ki vozi med Rimom in Neaplom je skočil v bližini Neapla s tira. Dve osebi sta mrtvi, deset oseb je ranjenih. Neapelj, 22. O železniški nezgodi še poročajo: Stroj, poštni voz in voz za prtljago so se prevrnili. Del prvega osebnega voza je razbit, dva železniška uslužbenca in en potnik so mrtvi. Med ponesrečenimi so zgolj domačini. Rim, 22. Osem kilometrov pred Neaplom je skočil prvi stroj s tira, ko je bil vlak v polnem teku, drugi stroj se je prevrgel in poštni voz je trčil z vso silo ob stroj. Vozovi za poštnim vozom so skočili s tira. Izpod razvalin drugega stroja iu poštnega voza so potegnili trupla strojevodje, kurjača in vlakovodje. Dva poštna uradnika imata tako težke poškodbe. da> ju ne bo mogoče rešiti. Od ostalih ranjencev je umrl eden na potu v bolnišnico. Ob dveh popoldne je bila proga zopet prosta. MORILEC THAW. Berlin. 22. »Lokalanzeiger« javlja iz Novega Jorka, da je kanadska vlada pripravljena izgnati Thava kot nadležnega tujca. NOVA BALKANSKA ZVEZA. Berlin, 22. »Die Post« trdi, da ima od vplivne politične osebnosti informacije, po katerih se pripravlja po iniciativi Pašiča in Veni-zelosa nova balkanska zveza, ki naj bi obsegala Srbijo, Grško. Črno goro in Romunijo. Zamišljena ie kot obrambna zveza proti Bolgarski in Albaniji. Med prizadetimi državami se baje vodijo pogajanja. (Slika postaja od dne do dne lepša in veselejša za — nasprotnike balkanskih narodov.) MLADOTURKI. Carigrad, 22. Odtod izhajajoče vesti o samozavesti turške vlade se ne vjemajo popolnoma z resnico. Na eni strani je neznano, kaj bodo storile velesile, 'lasti Rusija. Finančni položaj dela vladi pri tem večie skrbi nego se priznava. Na drugi strani pa se boje vojaške stranke, ki si je prilastila vso moč in ustanavlja v Odrinil nekakšno vlado nad vlado. Mnogo mla-doturških politikov sc je preselilo v Odrin, drugi jim hočejo sledili, in zdi se, da se ustanavlja tam terorističen sistem kakor pred albansko revolucijo. TURČIJA OSTANE OB MARICI. Peterburg, 21. Ruska brzojavna agentura poroča iz Carigrada: Veliki vezir princ Sajd-Halim je obiskal ruskega poslanika Giersa in izjavil, da so neutemeljene vesti, ki govore, da hoče Turčija zavzeti Dedeagač in marši-rati proti bolgarski meji. Turške čete so prekoračile Marico le zato. ker ne poznajo natančno bolgarskih namenov. Veliki vezir pošlje poveljnikom takoj ukaze, da pokličejo čete nazaj za Marico. Carigrad, 21. Porta je vsem četam kategorično ukazala, da nimajo prekoračiti Marice, oziroma, da se imajo vrniti za Marico, čim bo v zasedenih krajih zagotovljen mir in red. ZADNJI DIPLOMATIČNI KORAK. Peterburg, 22. Po zadnji avdienci, ki jo je imel Sazonov dne 18. t. m. pri carju, je dobil ruski poslanik Giers v Carigradu nalog, da poda velikemu vezirju rusko noto zaradi prodiranja turških čet v Traciji. To ie baje zadnji diplo-maflčni korak Rušile pri Porti. Če ostane brez uspeha, je Rusija pripravljena nastopiti z nasilnimi sredstvi, da pride do cilja. VELESILE. Dunaj, 22. Iz diplomatičnih krogov poročajo, da se vodijo med velesilami pogajanja zaradi novega skupnega koraka, ki naj bi se storil v Carigradu. Velesile hočejo pozvati Turčijo, naj umakne v zinisfii londonske pogodbe svoje čete za črto Midija - Enos in bodo zažu-gale, da se odreče Turčiji vsaka finančna pomoč. ako ne bo vpoštevala volje Evrope. Avstrijski veleposlanik mejni grof Pallavicinl Izroči kot najstarejši diplomat tako noto velikemu vezirju v imenu vseh velesil. NEMČIJA. Berlin, 22. V merodajnih krogih izjavljajo, ’da Nemčija ni neposredno prizadela v odrin-skem vprašanju in ne bo po svoji iniciativi storila nobenih korakov. Če se pa potrdi, da hočejo velesile vplivati na banke, da zapro Turčiji vsak kredgit, dokler ne odneha v odrin-skem vprašanju, ne bo Nemčija stala ob strani. Treba pa je najprej poizvedeti, če je tak korak praktično izvedljiv. Odgovorni urednik FranBartl. Izdaja In zalaga založba »Zarje*. Tiska »Učiteljska tiskarna« v LJubliani. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke »Slavlje*). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. Stavbene parcele na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene na prodaj. Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, na Glincah štev. 37. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 8*—. Zaradi vstavlienja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 8 —. Razpošilja sc po povzetju. S. LUSTIG, Izvoz čevljev, Neu Sandez 9, Z. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. 100.000 ur! Vsled balkanske vojske sem prisiljen 100.000 kom. imit. srebr. in z izvistnim anker-rem-kolesjem na kamnih tekoča, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno 1 komad 3 K, 2 komada 5 K 80 v, 5 komadov 14 K, 10 komadov 27 K prodajati. Naj bi _ nikdo te ugodne prilike ne zamudil, da si nabavi to izvrstno v resnici na pol podarjeno uro. Naročite takoj, ker bodo vkratkem prodane. 3 letno pismeno jamstvo Razpošilja se po povzotju pri eksportni tvrdki ur S. LUSTIG, Neu Sandez 617. Zdravnik blagajne Ordinira dopol. popol Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Stanovanje 1—3 | Frančišksnaka ul št. 2, II. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Dr. Robida lan splošno zdravljenje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Dr.Bock Emil očesne in ušesne bolezni >/2 H-‘/ll Dunajska cesta št. 6, pritličje 11-12 Dr. Demšar Jernej kožne in »polne bolezni 10-12 10-12 2-3 10-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje | Mestni trg št. 3, I. nadstropje 5-6 Frančiškanska ul št. 4, pritličje Prešernova ulica št. 3, UL nadstr. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordiniraio zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnitn se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 .......... r. z. z o. z. ....... Tiskovine za šole, župan* stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaklučke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd. Stereotipija. @ Litografija. Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo. Razpisana mesta prodajalcev in ravnateljev. Razpisana so mesta ravnateljev in prodajalcev za naša nova skladišča kolonijalnt stroke in stroke jestvin. Zahteva se znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe morajo biti opremljene s šolskimi spričevali ter spričevali službovanja in se imajo nasloviti na osrednji urad v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi št. 21, I. nadstropje. Pogoji glede plače, urnika itd. so določeni v službeni pragmatiki. Ravnateljstvo. Delavske konsumne zaoruge za Trst, Istro in Furlanijo, (registrovana zadruga z omejenim jamstvom). Za računanje dividend. Vabi se člane, naj oddajo v dotičnih skladiščih člansko knjižico z izkaznico vlaganja znamk za delež in 20-kroriske znamke za dividende za zadružno do bo 1912—1913 (vse v posebni zalepljeni kuverti) proti potrdilu, izpolnjenem od strani uslužbencev, katero potrdilo morajo člani hraniti do dobe, ko se jim knjižice vrnejo. Priporoča se članom, da vpišejo na kuverti natančno znesek znamk, številko knjižice, ime, priimek, naslov in dan oddaje. Prazne kuverte se dobe na zahtevanje v zadružnih skladiščih. Zadnji rok, predpisan za oddajo dividenčnih znamk, je 31. december 1913, Po preteku te dobe se dividende ne bodo več računale. Člani ne smejo napolniti kuvert z malimi znamkami. Dotične se bodo brez druzega odvrnilo ter se jih bode moglo zamenjati na račun prihoda nje zadružne dobe. = Potniki v severno ln Južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMEMKANA Trst-l\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro aajnovejiimi brzoparnfld z dvema vrthricama, električno razsvetljavo, hrezličnlm brzojavom, aa katerih }e za vaakega potnika prcafcrbMeao, da dobi dovolj domače hraae z vinom, rvet kruh, postelje, kopel] Itd. Odhod parnikov: t ter. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dai. Trst-New-Y or k, vsako soboto Trst-Južn a Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško; SIMON KMETETZ Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 26.--------- Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. svoje prihranke svojemu zavoda. Načelstvo. ■I Družinski kruh i S 9 ■ ■ ■ ■ ■ ■ S S ■ s a s S ■ ■ i E ■ ■ S ■ s ■ s s ■ ■ iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico" je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1'75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z« z o« z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani. •• •• •• •• Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. •• Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem času. •• •• •• 3 ut.-. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne IT. januarja 1913 obrestuje odslej hranilne vloge o 2 od dne vloge 0 do dne dviga. Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo.