LETO XXXIII. — Številka 40	1. oktobra 1981 Cena 5.—šil. (7 din)
p°štnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Dobrova ostane nedotaknjena
stran 2
Otroška olimpiada pri Božjem grobu
stran 4
Uspešen konec tedna za SAK-ova moštva
stran 8
V______________________J
Velikovška dvorana za Slovence zaprta
V ponedeljek je velikovški župan Erich Paulak spustil mačko iz Žaklja: Krščanski kulturni zvezi je odbil prošnjo za dvorano. Argumentov za ta korak nima, pač pa dovolj izgovorov. Krščanska kulturna zveza je letos julija zaprosila za velikov-ško dvorano, da bi v njej priredila 15. novembra „Revijo mladinskih zborov“, na kateri naj bi nastopilo nad 400 otrok. Častno prokroviteljstvo so prevzeli zvezni minister za pouk in prosveto dr. Fred Sinowatz, vodja koroške ljudske stranke in namest-
nik deželnega glavarja Stefan Knafl ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. KKZ je tudi župana Paulaka prosila za častno pokroviteljstvo.
Dvorana v Velikovcu je za koroške Slovence že od leta 1973 naprej tabuizirana. Vsako prošnjo za dvorano so mestni očetje odbili. Tokrat je kazalo, da bo stvar pozitivno rešena, ker se je zdelo, da vlada med socialistično in ljudsko stranko političen konsens. (Obširno poročamo na
3.	strani.)
V nedeljo je bil v radiškem kulturnem domu zbor delegatov skup-tl°sti južnokoroških kmetov. Delegati so prišli iz vseh občin južne Koroške in tako že na tem zboro-vanju jasno izpričali in potrdili, da Se bo Skupnost južnokoroških kmetov dosledno in zmeraj zavzemala za težnje in pravice južnoko-roškega kmeta. Že nekaj tednov Pred zborom so volilni upravičenci
Posameznih občin na shodih in sestankih izvolili svoje delegate, ki s° Potem v nedeljo na Radišah ^oorovali. Izbor delegatov je demokratičen akt in samostojna odloči-®v volilnih upravičencev posamez-n'h občin.
. Tudi na Radišah je vsak delegat 'mel aktivno in pasivno volilno pra-'uoo, v diskusiji pa so delegati predali predlagani program in ga K°nčno tudi odobrili. Seveda pa so nekatere točke še bile vnešene v mogram, nekaj formulacij pa so Pustili spremeniti.
Obe slovenski osrednji organiza-'iL Narodni svet koroških Sloven-ev 'n Zveza slovenskih organizacij Podpirata dosledno in enotno na-top Skupnosti južnokoroških kme-uv. Oba predsednika, dr. Matevž rile in dr. Franci Zwitter sta bila ^edeljo na Radišah, kjer sta v j nu organizacij pozdravila na-jtop Skupnosti južnokoroških kme-°v> zbor delegatov in v govorih te-eii?° orisala trenutno gospodarno in politično situacijo na Koro-^kem. Sodelovala sta še pri disku-'J' 0 Programu, zapustila sta pa or delegatov pred izvolitvijo kan-idatov. Kmetje so tudi na Radi-
šah
samostojni izbrali kandidate.
Predsednika Slovenske kmečke Veze Jožeta Partlna, Črnka iz Bi-
strice pri Pliberku so delegati soglasno potrdili kot predsednika zborovanja. Suvereno in odlično je Jože Partl vodil to zborovanje, za kar mu gre vsa pohvala.
Kot prvi je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij, dr. Franci Zwitter. Pozdravil je navzoče s starim, a še vedno aktualnim pozdravom kmetov-članov „Le vkup, le vkup uboga gmajna, za staro pravdo zdaj bo drajna“. Nato je dejal: „Zdi se mi, da je prav ta uporna pesem lahko še vedno geslo za našo volilno borbo. Saj se naš kmet bori za svojo enakopravnost, za nacionalno in socialno — od kmečkih uporov preko borbe proti tako imenovani ,beli kugi1, ko so mogotci s pritiskom in zvijačo odvzeli našemu človeku gorsko zemljo in ga pognali z rodne grude — do današnjih dni, ko podobno spet doživljamo ,belo kugo1 v obliki zadolžitve gorskega kmeta, da je ponovno prisiljen prodati svojo zemljo ali v celoti ali pa samo v kosih za razne ,weekend-mogotce‘, ki vedno bolj rinejo v naše kraje in spreminjajo lice naše zemlje.11
Dr. Zwitter je po tem zgodovinskem orisu prešel na tematiko dneva, izvolitev kandidatov in kmeč-kozborske volitve: Rekel je, da je treba zagotoviti našemu kmetu pravične plače, dostojnejši obstoj in tako zabraniti razprodajo zemlje. Zato naj delegati sprejmejo program, ki bo razumljiv vsakomur in tudi sprejemljiv. Konkretno naj vsebuje smernice na področju kreditno-investicijske politike in socialne varnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti kmetice, žene v kmetijstvu.
Zbornični svetnik, Ignac Domej, pd. Zgonc iz Rinkol, je v izjavi za časopise prejšnji petek dejal, da Skupnost južnokoroških kmetov ni demokratično interesno združenje, če ne bi zahtevala v Kmetijski zbornici dosledno enakopravnost slovenščine. Dr. Zwitter je v svojem govoru pred delegati potrdil ta vidik ter poudaril, da mora slovenski kmet svojo stransko zastopstvo krepiti in podpirati.
Dr. Zwitter je apeliral na vse, naj v volilnem boju delujejo strpno in prijazno.
Poudaril je, da mora program SJK vrniti kmetu njegovo samostojnost in mu dati možnosti, da sam odloča o svoji usodi. Ves govor o pomoči kmetu je prazen, kajti potrebna je sprememba politike na tem področju. Kajti današnja
situacija je zelo podobna tisti pred 50 leti, ko je tudi kmečki stan prišel v strašno krizo napačne kmečko-gospodarske politike.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevž Grilc je potrdil, da bosta morala osrednji organizaciji v svojih gospodarskih konceptih iskati novo pot: „Kmet je še vedno jedro in korenina našega narodnega življenja. Strukturna sprememba, ki je danes vse občutljivejša, zadene nas vse, posebno pa našega kmeta. Premalo pa upoštevamo to v naših gospodarskih konceptih, kjer zato tudi premalo upoštevamo kmeta. Vsakomur izmed nas je znano in vemo, da zemlja, ki je prodana, je za vedno in zmeraj izgubljena.“
Dr. Grilc je o vlogi Skupnosti južnokoroških kmetov sledeče dejal: „Naš nastop pri volitvah v Kmetijsko zbornico je zaupanje v lastno moč. Važno je in bo, da dobimo dva mandata. Pomesti pa moramo z argumenti, da z enim ali dvema mandatoma itak nič ne dosežemo in ne odločamo. Kajti če kdo tako misli, potem mu samo povem, da bi po tem nikjer ne smeli kot na-rpdna skupnost nastopati. Sami se bomo najbolje zastopali, druge stranke nas slabo ali pa nič ne za-
2. kandidat SJK, Ludvik Lesjak, pd. Postranjak
stopajo.11 Kot primer slabega zastopstva je dr. Grilc omenil Dobrovo, ki jo je Kmetijska zbornica prepustila uničenju. Zaključil je: „Svoje usode ne bomo dali iz rok.,, Zbornični svetnik Domej je v poročilu o svojem delovanju v Kmetijski zbornici poudaril nelahek položaj Skupnosti južnokoroških kmetov, ker en zastopnik ne more staviti nobenega predloga. Za
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij podpirata Skupnost južnokoroških kmetov.
predlog morajo biti vsaj 3 mandatarji. Uspelo pa mu je izposlovati, da ga sedaj vabijo na vse seje posameznih referatov. Tako je marsikateri njegov predlog prišel v poštev. Poleg tega je v pogovorih in sejah nakazal kmečkogospodarsko stanje južne Koroške in tako brez kakršnokoli strankarske obveznosti in priklenjenosti na strankino disciplino povedal svoje mnenje.
Kajti prav stankarsko vezani zbornični svetniki v prvi vrsti morajo zastopati interese strank in njihovih kmečkih organizacij in zato niso nikoli pokazali veliko zanimanja za probleme južnokoroške-ga kmeta. Prav Domej je na zadnji seji Kmetijske zbornice ožigosal dvolično politiko Zbornice, ko na eni strani govorijo njeni funkcionarji o zaščiti okolja, na drugi pa brezvestno dopuščajo uničenje Dobrove.
V	Zbornici je Domej ostro nastopil proti kontingentaciji mleka, ki hudo tepe naše kmete, kar je v diskusijskem prispevku poudaril tudi Anton Gabrijel iz Leš pri Šentjakobu. Zato je Domej kot konstruktiven in moder ukrep pospeševanja obmejnega področja predlagal v Zbornici ukinitev kontingentacije mleka. Nadalje je prikazal, da imajo gorski kmetje južne Koroške zelo slabe poti do svojih kmetij, ker so poti drage, kapitalna zmožnost našega kmeta pa majhna in prešibka. Pozval je vse delegate, naj zastavijo vse sile, da bomo dobili drugega zastopnika v Kmetijski zbornici, ker, kar bo samo v prid zastopstvu kmetov in delovanju v Zbornici.
Programske točke
Domejevemu poročilu je sledila programska diskusija. Miha Za-blatnik je predstavil program, Program SJK je celota predlogov, alternativnih možnosti, ki naj pomagajo kmetu, da pride na vseh področjih do svoje pravice, da se za-brani njegova gospodarska izkrvavitev.
V	programu SJK zahteva ohranitev kmečkih delovnih mest, s tem pa mora tudi zastopstvo kmetov, Kmetijska zbornica postati in-
teresno zastopstvo kmetov, neodvisno od velezadrug, trgovin in strank ter industrije. Ta boj za delovna mesta je hkrati solidarnost z vsemi drugimi delovnimi ljudmi.
•	Da se ohranijo delovna mesta, so potrebni ukrepi, ki jih SJK v svojem programu izformulira: ponudba pripravne in ekonomične tehnologije, razvijanje zdravih načinov gospodarjenja, ugodni krediti za nabavo strojev, razveljavitev kontingentacije mleka, sicer bodo naši kmetje gospodarsko izbirali.
•	Turizem vedno bolj zajema celotno okolico, pri tem kmeti niso izvzeti, kajti prav podeželsko področje nudi možnosti za oddih! Na drugi strani pa so kmetje primorani, da iz proizvodnih razlogov povečujejo kemizacijo, kar ogroža rekreacijsko funkcijo okolja. Zato zahteva SJK odškodnino za kmetovo nego okolja v obliki turistične takse v prid kmetu.
•	Kmetica dela povprečno 70-90 ur tedensko in če hodi kmet na delo, nosi 70% vsega dela. SJK zahteva enakopravnost kmetice na socialnem in pravnem sektorju. Kmetice morajo v primerih bolezni in poroda imeti ob strani pomočnico.
Kot zahteva SJK enakopravnost kmetice, pa zahteva prav tako izenačitev kmečkega stanu z drugimi poklici na zdravstvenem in socialnem sektorju.
•	Zemlja je kmetov kapital. Zato naj država ščiti zemljo in njenega obdelovalca — kmeta.
•	Vedno večji davki so strli že marsikaterega kmeta. Tej davčni neenakopravnosti kmečkega stanu je SJK v svojem programu napovedala boj. Zato zahteva možnost odpisovanja davka na presežno vrednost pri nakupu obratnih potrebščin kot tehnologija, krma, gnojila idr.
•	Naposled zahteva SJK dvojezičnost tudi v Kmetijski zbornici, njenih gremijih in listu „Kärntner Bauer“. Kmetijska zbornica naj podpira tudi slovenske kmete in slovenske podeželske mladinske organizacije, ne pa samo nemško
(Dalje na 8. strani)
Pri uradih je slovenščina še vedno brezpraven jezik. Kljub vsem zakonskim določbam lahko vedno spet dokažemo vladi in tudi mednarodnim forumom, da republika Avstrija ravna s slovenščino celo bolj slabo kot mačehovsko. Ta ponoven primer in dokaz, da je slovenščina diskriminirana, je ravno primer slovenskega odbornika v Pliberku, Frica Kerta. Občinski odbornik Fric Kert je pri velikovškem okrajnem glavarstvu zahteval, da se naj v njegovem potnem listu dopolni naslov s slovenskimi krajevnim imenom Nonča vas. Z zadevo se je ukvarjal tudi urad zveznega kanclerja ter Zvezno ministrstvo za notranje zadeve, ki je odborniku Kertu poslalo tudi pismo.
OKTOBERARENA
OKTOBRSKlTABOR
Fratt & Schacherreiter:
Trgovina s pomešano drobno umetnostjo
Prave „brizgalnice strupa v fraku“ so ju imenovali kritiki: Celov-čan Christian Schacherreiter (na sliki levo), ki skrbi za strupeno besedilo, in Gerald Fratt iz Linza (na sliki desno), ki ima na skrbi skladateljsko-instrumentalni del, sta si v avstrijski kabaretni sceni že ustvarila sloves enega najbolj svežih duetov. Oba
sta gimnazijska učitelja v Salzburgu, prvi za nemščino in zgodovino, drugi za glasbo. Od tod tudi njuna delitev dela: prvi ideje ubeseduje, drugi pa jih na klavirju domiselno spremlja, in oba seveda pojeta.
Za Oktobrski tabor sta obljubila, da se bosta skušala domisliti nečesa posebnega.
Dobimo se na Radišah!
V soboto, 10. oktobra 1981, ob 14.30 v Kulturnem domu.
Nastopajo:
zbor domačega prosvetnega društva Radiše Emil & Co. — celovška jazz-skupina (na kitari naš Emil Krištof)
Maja Haderlap in Robert Schindel bereta svoje pesmi Koroški partizanski pevski zbor bo zapel nekaj borbenih
Fratt & Schacherreiter prodajata mešano kabaretno blago
Godele Decken in Roman Verdel pojeta ljudske pesmi od vsepovsod
Skupina ZOT & Andrea Maf-fei s skupino iz Južne Tirolske predstavljajo drugo plat te dežele in pojejo italijanske šansone.
Pridržana pravica do dopolnitve sporeda!
Konec prireditve okoli 19. ure. Ob 13.30 vozi poštni avtobus iz Celovca. Za nazaj bomo skušali ob potrebi organizirati prevozno službo.
Skupina „Schmetterlinge“, ki je doslej nastopala vsako leto, se bo letos samo v duhu udeležila Oktobrskega tabora. Trenutno namreč zelo intenzivno pripravljajo nov program, s katerim bodo proti koncu oktobra nastopili na tradicionalnem kulturnem festivalu „Ruhrfestspiele“ v Reck-linghausnu v Nemčiji. Zato pa nam bodo držali vseh svojih deset do dvajset pesti.
Tej izdaji prilagamo položnice Oktobrskega tabora. Ker je prireditev odvisna tudi od vašega pro-stovljnega prispevka, vas pozivamo, da se položnic s pridom po-služite! Številka računa 3047 pri Posojilnici Celovec.
Predstojništvo Kluba slovenskih občinskih odbornikov je na svoji seji dne 9. 9. 1981 zavzelo stališče k pismu notranjega ministrstva slovenskemu občinskemu odborniku v Pliberku, Fricu Kertu. To pismo se sklicuje na stališče urada zveznega kanclerja da „javne listine kot potni list ne morejo biti izstavljene v slovenskem jeziku ali pa dvojezično“.
Za Klub slovenskih občinskih odbornikov je to stališče ponoven dokaz, da „od večinskih politikov tako poveličevani zakon o narodnostnih skupnostih ne podpira slovenske narodne skupnosti na Koroškem, marveč nasprotno zanika pravice manjšin“. Ponovno je bilo že opozorjeno na krajevno omejeno veljavnost zakona o narodnostnih skupnostih. V tem primeru pa izpolnjuje prosilec, občinski odbornik Fric Kert, vse zahtevane kriterije. On, Kert, ni zahteval drugega, kot da je uradna dvojezična oznaka njegovega bivališča Nonča vas priznana tudi v potnem listu. Da se okrnejo njegove pravice, je veljav-nostno področje bilo dejansko omejeno. Čudno pa med drugim zveni naslednji stavek: „Noben urad v tem primeru ni zabranil dvo-jezičhoti, temveč ta po zakonu ni predvidena, ker je uporaba slovenskega jezika poleg nemškega jezika kot uradni jezik dovoljena po zakonu o narodnostnih skupinah v odnosih med stranko in uradi, ne pa za izstavitev potnih listov“.
Kako enostaven, neproblematičen in samoumeven pa je 7 člen ADP, ki v svojem 3. odstavku jasno določa, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom slovenski jezik dopuščen dodatno k nemškemu kot uradni jezik, dostavlja v svoji izjavi Klub slovenskih občinskih odbornikov.
Znani in mednarodno priznani strokovnjak za manjšinska in narodnostna vprašanja, dr. Theodor
Običajno je, da se slej ko prej spremo, čim se lotimo besedičenja o umetnosti. Pogosto nas že beseda sama nekam razburi, človek le slutiš, kaj da oni, ki ti o njej govori, meni, katere definicije apostol da je; je mar on spoznal bistvo velike, mogočne, nadvse plemenite muze, ki nas vse vedno spet potegne za nos ter postavi na led, se nam izjalovi čez noč!
Sogovornika skušaš vsak hip prikleniti na ogrodje lastnih predstav, skušaš mu izvabiti besedo, ki ga oropa čara velikega poznavalca materije, vsak stavek analiziraš takoj — morebiti
v______________________________
Veiter je poslal Klubu slovenskih občinskih odbornikov glede te zadeve sledeče pismo, ki ga v celoti objavljamo:
Sehr geehrte Herren!
Der Ausgabe des Pressedienstes in deutscher Sprache von Naš tednik vom 11. 9. 1981 entnehme ich Ihre Beschwerde darüber, daß in österreichischen Reisepässen für Personen, allenfalls nur Slowenen, aus dem Geltungsbereich des Amtssprachengesetzes für Kärnten neben der deutschen auch die slowenische Bezeichnung gebraucht werden solle, was aber abgelehnt worden sei. Der in dieser Mitteilung genannte slowenische Gemeinderat Friedrich Kert aus Bleiburg beruft sich offenbar darauf, daß er aus Einersdorf/Nonča Vas stamme, also aus einer Ortschaft, die ja in der Verordnung der Bundesregierung BGBl. Nr. 308/1977 ausdrücklich als zweisprachig angegeben ist.
So wünschenswert es auch sein mag, daß die Zweisprachigkeit in bezug auf gewisse Ortsbezeichnungen auch in Reisepässen zum Ausdruck kommt, ergibt sich aber doch aus der Verordnung BGBl. Nr. 306/1977, daß Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur dann sowohl in deutscher wie auch in slowenischer Sprache anzubringen sind, wenn Gebietskörperschaften oder sonstige Körperschaften und Anstalten des öffentlichen Rechts solche Bezeichnungen und Aufschriften anbringen bzw. anzubringen haben. Dabei wird aber in dieser Verordnung auf § 2 Abs. 1 Zif. 2 des Volksgruppengesetzes, BGBl. Nr. 396/1976 verwiesen, wonach solche topographische Bezeichnungen in bestimmten Gebietsteilen, wozu sicherlich auch Einersdorf gehört, zweisprachig anzubringen sind. Ich glaube daher, daß die Behörde (Bundeskanzleramt) durchaus zu Recht rein formalistisch die slowenische Bezeichnung des Wohnortes eines Bewerbes um einen Reisepaß abgelehnt hat. Andererseits wird hier aber die Frage aufgeworfen, ob und inwieweit man nicht bei großzügiger Auslegung des Volksgruppengesetzes auch in allgemeinen Dokumenten wie Reisepässen, Personalausweisen, Führerscheinen usw. für die in Rede stehenden zweisprachig er-
O umetnosti, kulturi in še o čem ...
KARL VOUK
je ideja zrasla na tujih tleh, morebiti ga lahko razkrinkaš s tem, da mu navedeš knjigo in mesto, odkoder izvira njegova modrost, njemu v sramoto, tebi pa v zadoščenje. Na skrivaj si izprašuješ vest in pamet, ko mu modro prikimaš in se mu velera-zumno ter dobrotno namuzneš: mar to ni tisti, ki je predvčerajšnjim pridigal, da je ni stvari pod milim nebom, ki ne bi bila delo že zgoraj omenjene muze — takrat je navedel kajpada razumne, prepričujoče misli; a včeraj je menil napram prijateljem, da je vse to oslarija, slaba šala, za kratek čas pač, burleska. Kaj neki le meni zdaj, kam moli pes taco?
klärten Ortschaften auch die slowenische Bezeichnung anwenden sollte. Wenn man großzügig sein will, also so minderheitenfreundlich wie möglich, sollte das geschehen.
Die Frage scheint mir rein juristisch nicht geklärt zu sein, sodaß ich glaube, daß die verantwortlichen Vertreter der slowenischen Volksgruppe in Kärnten sich generell derartigen Problemen zuwenden und sie auch wissenschaftlich untersuchen sollten.
Mit freundlichen Grüßen Dr. Theodor Veiter
Občmska seja v Škofičah
Na javni razpis del za gradnjo mrtvašnice v Škofičah je oddalo več trvrdk ponudbe, izmed katerih je občinski svet na svoji seji v četrtek, 24. septembra 1981, izbral najugodnejše. Stavbarska dela bo po sklepu občinskega sveta izvedlo domače podjetje Fritz Bürger. Sicer je izvedbo del za isto vsoto ponudilo še drugo podjetje iz druge občine, občinski svet pa je dal domačemu podjetju prednost. Saj zaposluje le-to delovne moči iz domače občine in vplačuje davke v občinsko blagajno, kot je tudi poudaril Herman Jäger, občinski odbornik Enotne liste (EL), ki je v diskusiji tudi še predlagal, da naj bi najprej postavili zid okoli zemljišča, predvidenega za novo pokopališče, ker v starem pokopališču ne vejo več kam z grobovi. Tesarska dela pri gradnji mrtvašnice bo izvedla tvrdka Gasser iz Bilčovsa.
Manj bo občane razveselilo, kar so na občini sklenili z uredbo o pristojbinah za uporabo kanala, kar pa mora tudi biti. Te pristojbine so določene tako: za vsako priključeno enoto (100 kvadratnih metrov stanovanjske površine predstavlja eno enoto) znaša osnovna pristojnina (Grundgebühr) 1100,— šilingov letno. Uporabo kanala merijo na podlagi porabe vode. Za vsak kubični meter porabljene vode bodo občani, ki imajo vodne števce, morali plačati pet šilingov pristojbine za uporabo kanala. Kdor nima vodnega števca, mu bo občina zaračunala pristojbino na osnovi pavšalirane količine porabljene vode, in sicer 100 kubičnih metrov na leto.
Nadalje je občinski svet dal v najem stanovanjski prostor v občinski hiši (44 m2) podjetju Franz Perdacher za namene potovalnega urada. Čista najemnina, brez davka na presežno vrednost in obratnih stroškov je določena s 1500,— šilingov na mesec.
Umetnost, kultura — rgznoliki ter tisočeri so tvoji obrazi! Za tega skoroda molitev, magični ritual, vehikel, s katerim se da povzdigniti v veličastna nebesa ali pa vsaj v tiste prekrasne, čiste, sublimirane sfere državnih galerij; za onega pa je to prilika za hudomušen posmeh, vzdigo-vanje glave ter globoko izdiha-vanje („pff... provinclar!“ ali pa „vsaj jaz sem še v redu!“).
Pa se mi zdi, da je vse to v redu. Kajti umetnosti bi bilo precej konec, čim bi imeli v rokah absolutno objektivne kriterije, s katerimi bi jo lahko natanko razčlenili, definirali, ocenili. Kajpada tudi reproducirali. Tako pa ima vsakdo svoje lastne predstave in pričakovanja, ideale ter sanje o njej, vsakdo asociira svoje lastne aspekte v objekte, besede, barve. Zaradi tega je pač precej smešno, če najdemo tu pa tam navodila za konzum umetnosti, širokogrudne komentarje, dobro pretuhtane, s pre-nekaterimi fintami psihologije zabeljene ... pa so najbrž tudi ti potrebni, dokler si ne osvoji-
mo lastnega vidika do teh stvaritev. (Lep primer te zvrsti je Kandinskijeva knjiga „Über das Geistige in der Kunst“: kot tudi drugi komentatorji-učitelji ter umetniki razlikuje on med zunanjimi ter notranjimi elementi. Na eni strani principi kompozicije ipd., črte, oblike; na drugi pa tisto, kar poimenuje „die in ihr lebende innere Spannung, die inhaltsreich den inneren Menschen anspricht“.)
Kajpada so pomembni pomenki o rafinesah različnih načinih slikanja, očarljive so vede harmonije ter kompozicije, cela narava se ti na mah pokaže v novi obliki, slutiš njene zakonitosti — pa je vendarle vse preveč prisiljeno, skonstruirano, pretuhta-no, dokler nam ne postanejo posamezna dela, simbol, ako jih ne oživimo s svojimi lastnimi čuti, tako da spoznamo v njih samega sebe — in mislim, da je potlej vseeno, če si ogleduješ tisto, kar nekateri zaničljivo poimenujejo kič, ali ono vzvišeno umetnost, ta kot ona sta le zrcalo, v katerem vidiš samega sebe.
Dobrla vas: Dobrova ostane nedotaknjena!
Torkova občinska seja v Dobrli vasi je privabila ogromno število slušateljev. Na omenjeni seji bi morali občinski odborniki glasovati za ali proti naselitvi podjetja Kostmann v Dobrovi (obširno smo poročali v zadnji številki NT). Župan Hafner pa slušateljev ni pustil dolgo čakati in je zadevo Kostmann, ki jo bila na dnevnem redu na 11-točki, opravil takoj na začetku seje. Podjetje Kostmann je potegnilo prošnjo za naselitev nazaj!
Ljudstvo, ki se je z dr. Matevžem Grilcem na čelu z vso odločnostjo izreklo proti uničenju narave, je torej doseglo, kar je hotelo. Hafner je dejal, da je s tem vsaka nadaljnja diskusije odveč. Ko je dejal, da je omenjeno podjetje potegnilo prošnjo nazaj, pa je manjkala ena beseda: da je s tem poglavje Kostmann dokončno zaključeno. Verjetno je župan to besedo samo pozabil povedati...
TEDNIKOV KOMENTAR
TEDNIKOV KOMENTAR
1. oktobra 1981	[Hi	ozadja/3
		
V Velikovcu politika na
račun slovenskih otrok
Velikovec je v zgodovini koroških Slovencev brez dvoma mejnik. Tam, v Šentrupertu stoji slovenska kmetijska šola za dekleta, v mestu samem pa kulturna dvorana, kjer Slovenci po volji županov in mestnega sveta ne smejo nastopiti. Nihče ne more biti užaljen, če to trdimo. Saj zadnji dogodki sami že dovolj pričajo o „demokratični in prijateljski“ nastrojenosti veli-kovških občinskih mandatarjev.
napad na koroške Slovence, svobodnjaška stranka popolnoma razkrinka svoj obraz. Da pisec članka meša v tem članku po domače povedano repo in slamo in potem te pomije ponuja kot domovinsko pisanje, smo od tega lista že vajeni. Siti tega kričečega pisanja pa so tudi bralci, kajti na občinski seji v dvorani se je zbralo, da odštejemo mandatarje, novinarje, uslužbence občine, le par ljudi
Huda diskusija zaradi uničenja glasovnic
Kot že večkrat, je Krščanska kulturna zveza zaprosila pri občini za dvorano. Letos je zaprosila že 15. julija, ker bo 15. novembra priredila „Revijo mladinskih zborov“, za katero so prevzeli častno pokroviteljstvo minster dr. Fred Sinowatz, vodja koroške ÖVP Stefan Knafl in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. Župan, ki je po poslovniku mesta Velikovec upravičen, da sam odloča o dvorani, ni odgovoril, ampak je vso zadevo nesel v občinsko predstojništvo, kjer se pa ljudska stranka, kot tudi socialisti niso mogli zediniti. ker je ena stranka valila odgovornost na drugo. Zato je župan Paulak šel s prošnjo v občinski svet. In na seji prejšnji petek je v dvorani, kjer naj bi bil koncert otrok, razpravljal velikovški občinski svet prav o Prošnji K KZ.
DEMAGOGIJA FPÖ
Najmanjša stranka v velikov-skem mestnem svetu, ki pa ima v vprašanjih, ki se tičejo Sloven-cev, vedno najbolj režeča usta, ie v petek s svojim listom poplavila skoraj celotno južno Koroško. Seveda je bil glavni naslov v neposredni zvezi z nameravanim mladinskim koncertom KKZ. v tem članku, ki je vsebinsko, čeprav dvomi v Knaflo-vo domovinsko zvestobo, hud
— porazen pogled za efpeejev-ske avgure in pristaše.
Seja sama je nato pokazala, da tako socialisti in ljudska stranka tudi v občinski sobi nočeta pozitivno rešiti prošnje KKZ, še manj pa je župan bil pripravljen odločiti sam.
Našemu tedniku je župan dejal, da je menda v Velikovcu že petnajst let taka navada, da Slovenci ne dobimo dvorane v gradu in se je zaradi svoje odločitve skliceval na svojega predhodnika Glantschniga, ki je kar trikrat prepovedal Slovencem dvorano. No, sedaj jo je Paulak zabranil tudi že drugič in upamo, da ne bo dosegel Glantschniga. Seveda ne zato, ker Slovenci ne bi več zaprosili, ampak, ker mislimo, da se bo s časom zbrihtal. Njegov partijski kolega in prejšnji župan Hosp, po rodu Južni Tirolec, pa je kar dvakrat dal KKZ dvorano na razpolago. Še danes je pri Veliko-včanih visoko v časti.
POLITIKA NA RAČUN OTROK
Rezultat petkove seje velikov-škega občinskega sveta — da ne govorimo o uničevanju glasovnic — je, da nihče ni hotel javno dati svojega pristanka. Ne ljudska stranka, ki je nato v časopisih in raznih intervjujih, tudi z Našim tednikom, obžalovala županov „ne“, ne socialistična stranka, ki očitno sploh ni
Skoraj prazna je bila „sejna“ dvorana
bila enotna in tudi ne župan, ki ga je bilo strah jasne odločitve in je „moral“ odločiti šele pozneje. Seveda je ta odločitev bila velikovška, vredna tega „obe-stimungsmesta“.
Čeprav so vsi prizadeti vedeli, da bodo nastopili otroški zbori z dvojezičnega ozemlja, te prireditve niso hoteli podpreti. Ali ti izvoljeni mandatarji mar nimajo otrok? Ali hočejo svoje medsebojne razprtije odločiti na hrbtu otrok in manjšine? Pa čeprav Paulak Našemu tedniku ne vem kolikokrat pravi, da moramo Slovenci pripraviti pot (da jo on in njegovi kolegi potem razdrejo), se ne more oprati madeža, da je prepovedal slovenski otroški koncert v Velikovcu in se tako za svojo politiko posluževal otrok tiste narodne skupnosti, iz katere sam izhaja.
Svobodnjaška stranka se je sama diskvalificirala kot količkaj resen in objektiven pogovorni partner. Kdor bere njeno glasilo, posebej zadnjo številko —, ve, da je polna žolča in pikrosti ter napadalnosti, kadar poroča o nas.
Žalostno figuro pa je napravila v tej velikovški stvari ljudska stranka. Čeprav je deželni šef te stranke prevzel častno pokroviteljstvo za revijo mladinskih zborov, se velikovška „podružnica“ ni upala izgovoriti jasnega „ja“.
Paulak že obžaluje odločitev?
Zgovarjala se je na poslovnik, na socialiste in župana. Potem, tako rekoč po toči, pa je v intervjuju v Volkszeitung (27. 9. 1981) in v razgovoru z Našem tedniku zvonila plat zvona. Na žalost prepozno, dragi gospodje. Kaj pomaga, če podžupan inž. Waldner v listu svoje stranke pravi: „V tem posebnem slučaju pa menim, je ravno mladinska kulturna prireditev možnost, da se napravi prvi korak k boljšemu razumevanju med obema narodnima skupnosti-ma“. To je velik stavek, a prepozno. Podobno je inž. Waldner povedal tudi našemu listu: „Če bi ljudska stranka na seji podprla slovensko mladinsko prireditev, bi te odločitve v volilnem boju nihče ne zlorabljal,“ saj ljudska stranka sama take odločitve tudi nikoli ne bi izrabila proti Paulaku in njegovi stranki (tako Waldner).
Obe slovenski organizaciji sta obsodili ponovno protislovensko velikovško odločitev kot akt, ki nikakor ne more pospeševati miru v deželi in medsebojnega zbliževanja. Dr. Franci Zwitter, predsednik ZSO, je ostro obsodil hujskaško pisanje Kärntner Nachrichten in sprašu-
je, če smo na Koroškem spet tako daleč, da je samo tisti domovini zvest, ki hujska proti Slovencem. Gnusno pa je, da tako hočejo Slovence in njihove organizacije izriniti iz javnega življenja, hkrati jih pa tako prisiliti v sosvete.
Narodni svet koroških Slovencev pojmuje odločitev velikov-škega župana Ericha Paulaka kot ponoven višek diskriminacije slovenskega prebivalstva in ogrožanje politične klime v deželi. Narodni svet in Krščanska kulturna zveza bosta o tem najmlajšem aktu diskriminacije Slovencev informirala vso av-
njega pričakovati, da bi sam prebil led.
Mimo te izjave ne moremo. Veseli nas, da Wagner končno kot deželni glavar potrdi, da imajo koroški Slovenci pravico povsod nastopiti. Vendar ne razumemo, zakaj Wagner ščiti župana Paulaka, ko pa je njegov predhodnik župan Hosp sam dal Krščanski kulturni zvezi dvakrat velikovško dvorano na razpolago. Pri Hospu naj se zgleduje Paulak!
Šef ljudske stranke Knafl je dajal, da na Koroškem živi slovenska narodna skupnost in se je branil proti podtikavanjam
StsMpmsm&e Uotematht
STADT DER VOLKSABSTIMMUNG
TELEFON 571. 572 UND 21 73 (VORWAHL 0 42 32)
9100 VÖLKERMARKT,
1979 o? 3o
zahl 0-19/79-921 I
betrifft Nsue Burg Völkermarkt; Saalvermietung.
An den
Christlichen Kulturverband
Viktringer Ring 26 9o2o Klagenfurt
Sehr geehrte Herren !
Zu Ihrer Anfrage vom 9»7»d»J« bezüglich Überlassung des Rest-saales der Neuen Burg in Völkermarkt zur Aufführung einer Folkloregruppe muß Ihnen mitgeteilt werden, daß diesem Ersuchen nicht stattgegeben werden kann, da der Stadtrat der Stadtgemeinde Völkermarkt nach gründlicher Beratung dieser Angelegenheit zur Auffassung gelangte, daß derartige Veranstaltungen zu Unruhen in der Bevölkerung führen könnten und somit keine Garantie für die Sicherheit aller Beteiligten übernommen werden kann.
In der Hoffnung, daß Sie diesen berechtigten Befürchtungen Verständnis antgegenbringen, zeichnet mit dem Ausdruck
rzüglicher Hochachtung
D e r^Bü)? ge rm e i s t e r
Pismeni odgovor iz leta 1979: letos župan niti ni več odgovoril...
strijsko javnost in zahtevala pri pristojnih oblasteh, da v bodoče preprečijo vsakršno diskriminacijo.
Deželni glavar Wagner meni, da morajo v demokraciji biti vsem odprti javni prostori; hkrati pa pristavlja, da so v Velikovcu župani do sedaj vse slovenske prošnje za dvorano odklonili. Tudi sedanji župan je to storil in skoraj ni bilo mogoče od
svobodnjaškega lista, da ni zvest Korošec.
V deželnem zboru zastopane koroške stranke so združene v tristrankarskem paktu. Sadove in posledice te nesvete alijan-se moramo pobirati vsi Korošci. Velikovška odločitev ni nič drugega, kot logična posledica večletne gonje proti Slovencem in je hkrati tudi idejni otrok tega tristrankarskega pakta.
Wie heimattreu ist Paulak?
To je tisto osrednjo vprašanje, ki me te dni zasleduje. Je Paulak domovini zvesti sin? Je nepokvarjen, zrel, preudaren, skratka — rodoljub Korošec? Zastopa težnje ljudi, ki jih zastopa? Najdemo pri njemu tisto župansko zrelost, s katero je vsak koroški župan do vrha obdarjen? Kako da ne. Odločitev, da slovenski otroci ne smejo zapeti slovenske pesmi sredi Velikovca, je vendar skrajno inteligentna sodba, se pravi, utemeljena, pa pasta. Še kralj Salomon, o katerem vejo povedati, da je znal tenkočutno presoditi, kod se nahaja resnica in kje je že ni več; tisti Salomon bi zavidal Paulaka spričo njegove zmogljivosti, kako reševati delikatna vprašanja prve sorte.
Slovenci hočejo neko dvorano — slučajno sredi Velikovca, slučajno je tam gospod Paulak župan, in končno je ta slučaj že dolgoletna zgodovina. Kakšno nemogoče naključje, zakaj gospoda Paulaka usoda tako zalezuje? Zakaj ta fini gospod nima miru pred nagajivimi Slovenci?
Presneto, saj vem, da samo otroci pojejo, vrhu tega mi je znano, da so organizatorji »krščanski« Slovenci. A kaj bi žokali. Slovenci so — mar ne zadostuje? 29. 9. 1981 je bil v mestni dvorani koncert nekega zbora iz Benetk. Iz Italije, da veste. Pa župan ni prepovedal. Saj gre vendar za boljše razumenvanje med narodi! Slovenci s Koroške pa ne smejo nastopati, pravite? Poglej jih, te nagajivčke. Še razliko ti ne utegnejo spregledati. Kar je dovoljeno Joviju, ni dovoljeno Boviju. Bovi je vol, po domače prav tako.
Pa naj še kdo reče, da fini Paulak ni pravilno ravnal, ko je prepovedal v mestno dvorano vstop volov. Kako bi gnali vole v mestno hišo? Zlomili bi si vratove, nalomili noge spraskali parket in končno bi jih bilo treba po sili razmer zaklati. Nastradali bi kmetje. Torej je Paulak domovini zvesti sin, ker se poteguje za ekonomsko močan kmečki sloj. Hkrati smo definirali domivini zvestega človeka, kajne?
pm
4/domače vesti
Tl*	1. oktobra 1981
naš tednik!
VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SRD »Gorjanci« Kotmara vas
Kraj: gostilna Puschnig v Šentkan-dolfu
Čas: sobota, 3. 10. 1981, ob 20. uri Za ples bodo zaigrali »FANTJE IZ PODJUNE«
Lutkovna predstava (Edi Majaron)
„LUTKE STRIČKA JURJA“ v soboto, 3. 10. 1981, ob 14.30 v farni dvorani v Šmihelu
Prireditelj: KPD Šmihel v nedeljo, 4. 10. 1981, ob 11. uri (po drugi sv. maši) v Kulturnem domu na Radišah
Prireditelj: SPD Radiše v ponedeljek, 5. 10. 1981, ob 15. uri v otroškem vrtcu „Naš otrok“ v Celovcu
Prireditelj:	Otroški vrtec „Naš
otrok“ v Celovcu
Gostuje: Lutkovna skupina „Lutke mladje“ KDZ iz Celovca
Lutkovne predstava (Edi Majaron)
„LUTKE STRIČKA JURJA“ Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Kraj: Gostilna „Kosa“ na Ravnah Čas: nedelja, 4. 10. 1981, ob 14.30 Gostuje: Lutkovna skupina „Lutke mladje“ KDZ iz Celovca Nastopil bo tudi vižar Ferdinand Woschitz, pd. Pestre iz Šmarjete v Rožu!
Obiščite
Odprta bo od 17. 5. do 31. 10. 1981 vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa.
Werner Bergovo galerijo v Pliberku
„Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu vabijo na premiero lutkovne igre (Edi Majaron)
„LUTKE STRIČKA JURJA“ v ponedeljek, 5. 10. 1981, ob 19. uri v Mohorjevem dijaškem domu v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25.
Režija: Tine Varl.
OKTOBER-ARENA OKTOBRSKI TABOR
na Radišah pred kulturnim domom
V soboto, 10. oktobra 1981, ob 14.30 uri
igra
V. Škvarkin
„TUJE DETE“
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 11. 10. 1981, ob 14.30 Gostuje:	igralska skupina SPD
„Rož“ iz Šentjakoba v Rožu
igra
V. Škvarkin
„TUJE DETE“
Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 11. 10. 1981, ob 20. uri Gostuje:	igralska skupina SPD
„Rož“ iz Šentjakoba v Rožu
SPD „Radiše“ vabi na
„SPOZNAVAJMO DOMAČI KRAJ IN NJEGOVE ZNAMENITOSTI“
Pohod po Radišah
v nedeljo, 11. oktobra 1981, po prvi sv. maši (približno ob 9. uri z Radiš).
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72565. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Hanzej Artač, Obirsko 23, 9135 Železna Kapla. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Otroška olimpiada pri Božjem grobu
V soboto, 26. septembra popoldne, se je pri Božjem grobu zbralo kakšnih 150 otrok iz območja Pliberk-Žvabek-Suha. Prišli so na povabilo katoliške mladine omenjenih far, ki je otroški popoldan sijajno organizirala. Pri otroški maši, ki so jo pomagale oblikovati tudi kitariste pevske-instrumentalne
pri kvizu. Saj ni važno, če so zamenjali nekateri Samsona s Tarca-nom ali Vinetujem: vse je čakala malica in v velikem piskru pijača, kar so pripravila dekleta iz Nonče vasi. Za dosežene uspehe pri tekmah pa so mladinci iz Libuč poskrbeli za „prave medalje“. Ob bučnem aplavzu jih je Marko s pomoč-
Otroci so izrazili željo, da bi bilo takih prireditev še več.
skupine Žvabek, je gospod kaplan Jozej z otroci „štrikal“ pisano jopo iz volne pridnosti, ljubezni, razumevanja in drugih kreposti, da bi se v njej vsi dobro počutili.
Po maši pa so „vdrli“ otroci proti šolskemu igrišču, kjer so mladinci iz Doba imeli pripravljen premišljen in silno pester tekmovalni program. Otroci so se v skupinah merili v teku, v podiranju piramide iz doz, v smučanju na suhem, v skakanju s kolebnico ter v Žaklju, metanju obročev, vlačenju vrvi in
jo megafona in asistentov razdelil na posamezne skupine. Otroci so se tako dobro odrezali, da nobeden ni ostal brez priznanja.
Iz srca je nato zadonela pesem: Ko si srečen, daj z roko udari v dlan ...
Da bi sledilo temu odličnemu popoldnevu še večkrat kaj podobnega, so pa itak izrekli otroci sami, pa tudi odrasli, ki so se nazadnje vključili v krog, ko so glasno in iz srca zapeli: Pa še se bomo imeli radi, radi, radi...
Nežka in Rozina
Šentjakob v Rožu - Rožek
O vrsti požarov, ki se je vlekla od novoletnih dni tja v pomlad, smo svojčas obširno poročali. Poročali smo tudi o neznanih dobrotnikih, ki so najbolj prizadeti družini podarili kravo in jih tudi denarno podprli (farani so npr. zbrali nekaj desettisoč šilingov za prizadeto družino). Pri Knezu so bili namreč zavarovani veliko pod vrednostjo posestva in s tem utrpeli nepremostljivo škodo.
Kar po tihem so medtem pri Knezu dobili spet eno kravo — „je-nico“. Iz bližnjega Brega pri Rožeku jo je pripeljal Ludvik Lesjak, pd. Postranjak in jo izročil Knezovim ter jim želel mnogo sreče z njo. „Tu se vidi, kako so naši ljudje še dobri in si pomagajo med seboj, ko pridejo v stisko,“ je rekel domačin ob tem dogodku. Iskrena hvala Postranjakovi družini za ta izraz solidarnosti!
Zakamen-Celovec
Pred nedavnim je nepričakovano za kapjo umrl mesarski mojster Rudolf Zablatnik. Rajni je bil doma pri Kumru v Bilnjovsu in si je v Celovcu zgradil svoj dom ter obrat. Redno je oglaševal v Našem tedniku. Pogrebne obrede je opravil njegov brat dr. Pavle Zablatnik ob številni asistenci duhovščine. Pogreb sam je bil dvojezičen. Moški zbor SPD „Bilka“ iz Bilčovsaa se je pod vodstvom Jožka Boštjančiča poslovil od nekdanjega krajana. Tako
Mladina na Ojstmiku
Katoliška mladina in AKJ (delavna skupnost katoliške mladine/ Arbeitsgemeinschaft katholischer Jugend) sta letos ponovno vabili na skupen pohod in srečanje na gori. Lani sta si izbrali podjunskega očaka, Obir, letos pa je Ojstrnik na Zilji sprejel mladino.
Nad 70 mladincev iz Koroške je v soboto popoldan prišlo v Ziljsko Bistrico, kjer jih je pozdravil domači župnik Stanko Trap. Dejal je, da je to srečanje alternativa k mnogim tradicionalnim in poznanim prireditvam okoli desetega oktobra. Namen srečanja je spoznati soseda, iskati in utrjevati skupno pot. Ta pot je precej trnjeva, vodi pa k poštenemu, prijateljskemu in odkritemu odnosu med obema narodoma na Koroškem. Če pa je to srečanje, pogovor med posamezniki spontan, če pride iz srca, potem je treba to tudi tako pojmovati, da se mladina prav na takih srečanjih dosti lažje zmarnva.
Iz Bistrice so vsi pešačili na Bistriško planino, kjer so prebili noč. Zjutraj pa so jo kljub grdemu vremenu mahnili na vrh Ojstrnika. Ka-
pot na planino. Tam jih je pogostil s čajem Lojze Popotnik.
Tajnica Katoliške mladine, Milka Olip, je Našemu tedniku dejala, da bi takih in podobnih srečanj naj bilo še več. Samo tako se da v mnogih stvareh priti na zeleno vejo, kajti pri takih srečanjih mladina izmenjava svoje izkušnje, odpravlja predsodke in krepi spoštovanje do drugače govorečega.
Udeleleženci so se intenzivno pogovarjali o farnih svetih in o narodnostnem vprašanju nasploh.
Nedeljsko srečanje se je izteklo, kot se je začelo in kar je skoz prevladovalo — v veselju.
plana Franc Valentinič in Rudi Bacher sta darovala mašo. Zaviti v puloverje in stisnjeni v veliko skupino so vsi sodelovali. Mraz je bil tako hud, da so kaj kmalu poiskali
V petek, 2. oktobra 1981, do sobote, 3. oktobra 1981
Izobraževalno potovanje v DACHAU, ALTÖTTING, SOLNOGRAD Vodja: žpk. Ludvik Jank za: Djekše, Vovbre, Velikovec, Tinje, Radiše, Golšovo in Žihpolje.
SREČANJE MLADINE V TINJAH
v nedeljo, 4. oktobra 1981, ob 14. uri v sodelovanju s Katoliško mladino in z mladinskim listom „Ognjišče“.
V sredo, 7. oktobra 1981 Romarsko potovanje na BREZJE, BLED in BEGUNJE za: Grebinj, Grebinjski klošter, Vovbre, Št. Peter na Vašinjah, Želinje, Gorenče.
Od petka, 9. oktobra 1981, do sobote, 10. oktobra 1981
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA GRADIŠČANSKO
Vodja: dekan Kristo Srienc in dr. Leo Subits, vodja hrvaškega oddelka DPU na Gradiščanskem.
V	soboto, 17. oktobra 1981 Potovanje na
BREZJE, VELESOVO IN CERKLJE Vodja: dekan Kristo Srienc za: Sinčo vas, Kazaze, Pliberk in Šmihel.
V	torek, 20. oktobra 1981 Romarsko potovanje na
BREZJE, nato obisk Bohinjskega jezera in okolice Vodja: žpk. Ivan Matko za: Galicijo, Apače in Sele.
Suchen für Büro in Wien Bürokraft mit slowenisch- und Ma-schinschreibkenntnissen. Bezahlung nach Vereinbarung, günstige Dienstzeit. An die Redaktion unter Chiffre „6315“.
*
Iščemo za pisarno na Dunaju pisarniško moč z znanjem slovenščine in strojepisja. Plača po dogovoru, ugoden službeni čas. Na uredništvo pod šifro „6315“.
MLADI ROD v vsako družino! Naročite ga na naslov: Mladi rod, 9021 Klagenfurt/Celovec, Poštni predal 45
Naš sodelavec Janko Ferk je izdal pri založbi Zsolnay (Dunaj-Hamburg) svoj prvi roman „Der verurteilte Kläger“. O knjigi smo objavili recenzijo, ki jo je napisal dr. Robert Saxer, cenjene bralce našega lista opozarjamo, da knjigo lahko naročite tudi pri SIC-u v Celovcu (Viktringer Ring 26). V prodaji je tudi v vsaki knjigarni. Knjiga stane 140.— šil.
domači župnik kot tudi bilčovski dekan Kassi sta ga orisala kot velikega dobrotnika in človeka veselega značaja.
V imenu bilčovske lovske družine mu je rekel zadnje slovo Lovrenc Schellander, zastopnik stanovskega zastopstva mesarjev pa se mu je zahvalil za njegovo stanovsko in osebno prijateljstvo.
Naj počiva v miru, bratoma in družini pa izrekamo iskreno sožalje.
Kotmara vas
Letos konec maja so nastopili Kotmirčani v okviru tedna koroških Slovencev v Laškem v Savinski dolini. Takrat so se tudi zmenili, da bi povabili Laščane na obisk v Kotmaro vas; seveda pa so stiki med Laščani in Kotmirčani že starejši, saj so pred kakimi 30 leti nastopili pevci iz Laškega v Kotmari vasi.
Lepa taka priložnost za obisk Laščanov je bil letošnji pohod po Gurah, ki ga je priredilo SPD „Gorjanci“ v nedeljo, 27. septembra. Poleg Kotmirčanov in prijateljev iz Laškega, ki so pripeljali s seboj tudi odlični moški zobr iz Rimskih toplic, so se zbrali po prvi maši pred Mežnarjem še ljubitelji narave iz Bilčovsa in Celovca. Iz Kotmare vasi je vodila pot na Vrdi, od tarn na Karovec, kjer so se udeleženci malo okrepčali, od tod pa po PIC' šivcu do Toplicarja. Vreme je bilo ravno pravšnje za tak izlet, popoldanski dež pa tudi ni motil nikogar, kajti vsi so bili na suhem io toplem. Pevci iz Rimskih toplic so zapeli pesmi za cel koncert, če vštejemo prepevanje med pohodom in že takoj ob začetku, razvedrili in navdušili so tudi marsikoga, ki jih je tako slučajno čul, domačini, tisti pač, ki znajo peti, Pa so sami tudi pritegnili.
Bil je izlet, poln lepih doživetij in lepih spominov. Drugo leto se b° pač nadaljevalo po tisti poti. Že danes pa vabimo vse prijatelje prijetne domače zabave na veselico Gorjancev, ki bo v soboto, 3. oktobra zvečer, pri Pušniku v Kotmari vasi. Zaigrali bodo Fantje iz Podjune, pripravljenih pa je tudi dosti prijetnih presenečenj.
V Spodnjih Goričah je pretekli ponedeljek praznovala svoj 60-letni življenjski jubilej ga-Marija Kaltenbacher. Iskreno čestitamo.
*
Večno zvestobo sta si minulo soboto obljubila v cerkvi v Mo-krijah Mirjam Sienčnik, pd. Hojnikova iz Mokrij in Milan Kežar, Lekšov iz Horc. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti vse najboljše!
*
Eriki in Zdravku Jugu iz Sel se je rodila hčerka, ki jo bosta krstila na ime Sonja. Mladim staršem iskreno čestitamo.
*
Preteklo soboto sta stopil3 pred poročni oltar otroška vrtnarica Simona Pörtsch iz Škofič in vzgojitelj v dijaškem domu slovenskega šolskega društva v Celovcu Jože Rovšek-
Iskreno čestitamo!
*
Te dni je slavila na Novem selu pri Kotmari vasi Motijeva mama, gospa Frančiška Krušic, 85-letnico. Številnim čestitkam se pridružujejo tudi NSKS, uredništvo NT in Enotna lista Kotmara vas.

Zahvala primorskim in koroškim rojakom
Dnevi našega obiska na Primorskem in Koroškem so se kar prehitro iztekli. Vsi smo se srečno vrnili domov, vendar smo v mislih še vedno med Vami, dra-9i primorski in koroški rojaki. Živimo namreč še vedno v spominih na čudovito lepe dneve, ki smo jih preživeli na Primorskem in Koroškem, od 16. julija do 1. avgusta, ob priliki naše pevske turneje. Polni smo še vtisov nad lepoto Vaše zemlje, Vaših belih mest in vasic, skalnatih gora in vinskih goric, zelenih dolin ter prijaznih jezer in rek, Vašega toplega sonca in modrega neba. Še nam v ušesih doni Vaša lepa pesem in nas boža Vaša sladka govorica. Predvsem pa v nas še živijo spomini na vso Vašo gostoljubnost, ki smo je bili deležni in pa na vso Vašo ljubezen, ki smo jo čutili vsak dan tekom našega bivanja med Vami.
Globoko smo hvaležni vsem posa-nneznikom in pa vsem Vašim društvom, ki so žrtvovali veliko časa in vložili °9romno truda v organizacijo naše tur-neje. Vkljub našemu velikemu številu ie vse poteklo v najlepšem redu; pov-s°d, kjer smo bili, ste za nas uredili in Preskrbeli, da smo se takoj počutili kakor doma. Zavedamo se, da ni mogoče Poplačati vsega, kar ste nam nudili in dali. Vse, kar moremo storiti je, da se Vam vsem prav iz srca javno zahvalimo ln Pa, da Vam zagotovimo, da je uspeh našega gostovanja, predvsem po Vaši zaslugi, dal vsem nam nove moči in za-9°na za naše skromno kulturno udej-stvovanje, zasti pa za naša prizadeva-nja za ohranitev slovenske besede in Pesmi med našo, že v Ameriki rojeno, Gladino. Upamo pa tudi, da je naš °t)isk tudi Vam dal pomnoženo vero v bodočnost Slovencev, ki živijo izven Matične zemlje Slovenije. Upamo tudi, da bodo vsa nova poznanstva in prijateljske vezi, ki so se spletle med Vami in nami, ostale žive, se poglabljale in
obrodile obilen sad v medsebojnem sodelovanju.
Še enkrat, hvala za povabilo in Bog poplačaj Vam vsem, dragi primorski in koroški rojaki, in na skorajšnje svidenje.
Hvaležni odbor, članstvo in prijatelji pevskega zbora Korotan Cleveland, Ohio, 1. septembra 1981.
Pokazali so, kaj znajo!
V Šentprimožu smo bili, kjer se je v lepem, novem kulturnem domu zbrala mladina. Na odru so za nastopajoče mlade umetnike zasvetile lučke... in zapele so strune, zadonele so pesmi iz mladih grl, zazveneli so inštrumenti — zlate strune src mladih umetnikov, otrok naših mater, otrok, ki rastejo in cveto po naših vaseh, gredicah naših domov, med hribi, gozdovi, med jezeri Podjune. Joj, domovina, koliko bogastva je v tvojem naročju! Obir in Peca, bodita s skalami vzor naši mladini.
Mnogo lepih trenutkov prisrčnega užitka so nam nudili mladi nastopajoči, ki predstavljajo in zagotavljajo našo narodno rast in bodočnost. Da, otroci in mladina, le korajžno naprej! Ponesite slovensko pesem in besedo na vsa vaša pota, ki so pred vami, vedno boste v veselje in ponos staršem in vzogijeteljem, nam vsem, ki vam bomo radi prisluhnili kjerkoli in kadarkoli bodo zadonele vaše strune, glasovi mladih src. Nam vsem pomagajte nositi breme dela in dolžnosti vsakdanjosti. Vaša pesem nas vzpodbuja. Prosveta je naša duhovna hrana v borbi proti zlu in sovraštvu. Kultura je naše orožje proti vsemu, kar hoče zamegliti naše jutro, naš dan in naš večer. Sovražna sila nas ne sme vkleniti v temno noč. Zato mladina poj, igraj, ubiraj svoje srčne strune v pesem, v našo
pesem, ki nas bo dvigala iz brezbrižnosti; da boš dvignila in zbudila tudi tiste, ki so za slovensko besedo in pesem gluhi. Prisrčna hvala organizatorjem za prireditev, kjer so nastopali otroci, mladina, vižarji, družine, likovniki itd. Prava kultura ne sme imeti dvojne barve, ne sme imeti desne ali leve poti; kultura je pot, ki vodi k soncu. Za to pot pa je treba lepih, plemenitih čustev, duhovne moči in dobre volje za vzoren korak.
Žal smo na nedeljski prireditvi v Šentprimožu pogrešali mladino s spodnje Podjune in še marsikoga drugega, ki bi ga bili radi srečali...
Torej mladi umetniki, pevci, muzikantje, igralci, recitatorji, plesalci — bili ste mojstrski. Čestitamo vam in se vam zahvaljujemo za lepo popoldne v Šentprimožu. Pohvala pa velja nenazadnje tudi organizatorju.
Prijatelji slovenske pesmi
Štehvanje v Zahomcu
V Našem tedniku z dne 25. junija t. I. ste brez vsakega komentarje podali izjavo dr. Ralfa Unkarta, češ da „je Ziljsko štehvanje slovenski običaj, ki so ga Nemci prevzeli, tega se na Koroškem ne zavedajo več!“ Slehernega, ki je bil kdaj v dolini Žile, ta ugotovitev dr. Unkarta preseneča, saj je štehvanje v Zahomcu in tudi v sosednjih vaseh še slovensko, v eni vasi malo več, v drugi malo manj. Povsod pa je ohranjena slovenščina pri običajih. Tembolj preseneča ta prevzem napačne izjave, ker tudi o tem običaju poročata Naš tednik, kakor tudi celovški radio. Letos so npr. poročali tako dopoldne po sv. maši na Gorjah, kakor tudi o popoldanskem štehvanju v slovenski oddaji celovškega radia.
Prosim uredništvo NT za bolj pazljivo pisanje.
F. K. Rožek
Pretekli petek in soboto je Kat. prosvete Sodalitas v Tinjah 0rganiziral ekskurzijo o sadjarstvu Po Sloveniji, pod vodstvom dipi. Inž. Lampergarja, katerega že od Prejšnjih predavanj v Tinjah in tudi zaradi eksaktnih navodil cepljenja 'n snaženja sadnih dreves v Lovan-kah (v Podjuni) dobro poznamo.
Dipl- inž. Lampergar je nastaven na kmetijskem zavodu v Mariboru in strokovnjak na področju sadjarstva. Tako nam je pokazal različne kombinatne plantaže ter judi plantaže kmetov-privatnikov. ovsod so nas gostoljubno spreje-1 in pokazali za tamkajšnje razme-re dotična sadna drevesa in vrste.
Pot je šla preko Maribora v Slov 'strico, Poljčane v Ponikvo j'ojstni hiši našega škofa Anton;
artina Slomška. Doma je bil doznatnega Sloma, tedanje kmet i? nad Ponikvo ob južni železnici nfm s,1710 si ogledali lepo sadni P antažo, nato pa še rojstno hiši n sobo. V spomin svetniškemi °fu Slomšku smo zapeli njegovi Posem: „En hribček bom kupi b°m trte sadil... “
Nato je šla vožnja preko Atom kih Toplic, Bistrico pri Kumrovcu B|zeljsko v Artiče.
Višek gostoljubnosti smo doži-vsli v petek zvečer, ko sta nam dve betici sosedi, pokazali njuni sad-ni Plantaži blizu Artič, nato pa še Povabili na večerjo, kjer se je še Padaljeval zabavni večer. Zmučeni, ^ tudi napolnjeni lepih vtisov, zPodbujeni, predvsem pa zado-oijni s potekom dneva, smo poz-n° ponoči dosegli Kostanjevico. Sobota nam je prikazala še mar-'ka^° zanimivost tega kraja. Po Jtrku smo se peljali v samostan Kartuzijancev v Pleterje. Samostan
ima približno štiri hektarjev strešne površine.
Nato pa je bil na programu še ogled samostana, ki ga sedaj re-novirajo. V tamkajšnji galeriji skušajo predstaviti vse s Kostanjevico povezane kiparje in slikarje, kot Božidarja Jakca, Toneta Kralja. Tudi Krška nas je za nekaj časa zainteresirala, ker stoji zraven kombi-natske sadne plantaže atomski reaktor. Po skupinski sliki pred kipom Matija Gubca, na trgu v Kr-
no pa še čebelskih dolgih korit, katerih potrebujejo kakih 35, dale na razpolago.
Gostoljubnost, ki nas je spremljala ta dva dneva, se je tudi tukaj ponovila. Dipl. inž. Benedičič, vodja sadnega kombinata blizu Radovljice, je nas pogostil kar v mu-zejni sobi.
Z lepo domačo pesmijo smo se poslovili od naših gostiteljev z željo, da bi se ti prijateljski stiki še nadaljevali.
Pred Slomškovo rojstno hišo. V sredini dipl. inž. Lamberger, voditelj ekskurzije.
škem, je šla vožnja preko Ljubljane v Radovljico. Tamkajšnje sadne plantaže si zaradi dežja nismo mogli natanko ogledati, čeravno tam rastejo zanimiva drevesa.
Kot krono te ekskurzije smo si še ogledali čebelarski muzej. Kajti kmetijstvo, sadjarstvo in čebelarstvo je medseboj tesno povezano. Iskrena prošnja čebelarskega muzeja pa je bila, da bi se stvari, ki se tičejo čebelarstva in so pri nas odveč ali ne več v rabi, poseb-
Ta obsežna ekskurzija je za nas prehitro potekla.
Našim vodičem pa najlepša hvala za venec doživetij, ki je bil tako spretno spleten iz rož sadjarstva, kulture, domačnosti, šale in spodbude.
Polni dobrih vtisov smo dospeli domov, in še dolgo bomo sanjali o lepih, debelih in rdečih jabolkah, ki naj bodo rasle tudi v naših sadovnjakih.
Udeleženec
GOST v NAŠEM TE

Del Vedernjak:
Pisal sem že vedno
S pesnikom in pisateljem Delom Vedernjakom iz Goselne vasi pri Dobrli vasi se je pogovarjal Janko Ferk. Menila sta se o Vedernjako-verh slovstvenem delu in o njegovih željah in perspektivah na literarnem področju.
Del Vedernjak: Rojen sem leta 1952 v Železni Kapli. Svojo otroštvo in mladost sem preživel v dvojezičnem okolju, ker pa ta dvojezičnost, vsaj po mojem mnenju, nikoli ni bila brezhibna, sem gotovo produkt tega ne-funkcioniranja; to še posebno ob mojem pisanju.
NT: Predlagam, da bi analiziral tvojo življenjsko pot kronološko in da bi se dotaknila tudi „koroškega vprašanja“.
Vedernjak: Ljudsko šolo sem obiskoval v Šentlipšu in Dobrli vasi. Glavno šolo pa v Velikovcu. Nato sem v Celovcu zaključil učiteljišče in bil kratko časa ljudskošolski učitelj. Potem sem moral k vojakom in v tem času sem se z našo družbo docela sprl.
NT: Kdaj si „vstopil“ v literaturo? Kdaj se je tako rekoč vršil tvoj „vstop“ v literaturo?
Vedernjak: Pisal sem že vedno. Začelo se je tako, da sem spoznal in vedel, da moram kot otrok iz revnega okolja govoriti boljše, formulirati in pisati kot drugi moji sovrstniki, da se bom lahko uveljavil.
NT: Je to bil že tisti „efektivni vstop“?
Vedernjak: Efektivno pisati sem začel v puberteti. Pisal sem pesmi in se lotil pustolovskih romanov...
NT:... načel si pač teme, ki fanta zanimajo. Si tudi že tedaj objavljal?
Vedernjak: Ne, na to sploh nisem mislil. Pisanje je bilo bolj privatnega značaja.
NT: Danes živiš kot „hobby-kmet“, tako sam imenuješ in označuješ svoj drugi poklic ob pisateljevanju.
Vedernjak: „Hobby-kmet“, to je lepa beseda. Jaz poznam nek izraz, ki je bolj ljudski, in sicer „kajžar“.
NT: Kdaj si postal svoboden pisatelj?
Vedernjak: Živel sem dalj časa na Dunaju in v Nemčiji, v Stuttgartu. Na Dunaju sem delal v najrazličnejših podjetjih, bil sem šofer in igralec, delal sem v cirkusu, nekaj časa sem tudi študiral. Če tako pomislim, sem imel gotovo petdeset poklicev. V Nemčiji pa sem bil socialni delavec. Konec 1976 sem se potem vrnil na Koroško, kjer
živim na kmetih, in kjer lahko pišem.
NT: Leta 1978 je izšla tvoja prva knjiga, pesniški prvenec. Celotni naslov te črne zbirke je „Kärntner Herbst. Meine Beschäftigung mit dem weichen Kärntner Unterleib“. „Koroška jesen“ je knjiga, za katero si dobil mariskatero dobro kritiko in po kateri bralci še danes radi sežejo.
Vedernjak: Ta knjiga je bila zame zelo važna. V njej sem obravnaval vse probleme, ki so me že od mladosti naprej težili. In to niso samo moji problemi,
temveč tudi problemi Slovencev in sploh demokratov. Čutil sem, da je trajalo zelo dolgo, da so na Koroškem prebavili to knjigo; to je trajalo približno tri leta.
NT: Zame je ta knjiga neke vrste „zgostitev periode po orts-tafelsturmu“. Ta je mimo. Kako pa gledaš na današnjo situacijo?
Vedernjak: Zdaj hočem opisati to fazo, pa ne več v lirični obliki, temveč v prozni.
NT: Pišeš novo knjigo?
Vedernjak: Ja. Hočem pisati o Slovencih, ampak tako, da bo prozo razumel tudi tak človek, ki o Slovencih doslej še ni vedel mnogo.
NT: Torej pripravljaš in sestavljaš poštevanko koroških Slovencev?
Vedernjak: Svojo osebno poštevanko.
NT: Kdaj bo knjiga izšla?
Vedernjak: Ne bo trajalo dolgo.
NT: In založba...? '"
Vedernjak: ... bo gotovo avstrijska, ne pa koroška.
NT: Želim ti vse najboljše!
Žegnanje na Bleščeči
Koča nad Arihovo pečjo Slovenskega planinskega društva v Celovcu je v nedeljo bila ponovno kraj srečanja in veselja. Planinci so vabili na žegnanje in prišli so prijatelji, znanci in seveda planinci od blizu in daleč. Kljub slabemu vremenu je že okoli osme ure vrvelo okoli koče in v njej. Prejšnjo nedeljo je SPD Borovlje na Zelenici odkrilo spominsko ploščo nekdanjemu članu Petru Krajnerju, ki se je v stenah Zelenice ubil, a so med vojno nacisti spominsko ploščo uničili. Ob ponovnem odkritju so sodelovali tudi planinci iz Tržiča. Slovenski planinci so z njimi navezali stike in že v nedeljo so Tržiča-ni vrnili obisk. S seboj so prinesli polne nahrbtnike dobre volje, tako da je slabo vreme bilo več ali manj postranska kulisa.
Za Tržičani pa so kmalu prišli na Bleščečo planino Rožani in Zi-
lani in opravljali žegnanje na koči. Družina Kravanja je prignala kar nekaj ponijev na planino, ki so bili v veliko veselje otročadi. Marsikateri otrok je moledoval okoli staršev naj namesto nahrbtnika in avtomobila vzamejo domov ponija.
Odrasli pa so si sami „uštimali“ družabnost-petje, pogovor, srečanje starih znancev in dobro založeni nahrbtniki so pripomogli, da je pozno popoldan na koči bilo še vse živo. Škoda, da se je vreme čez dan še bolj skisalo in ni bilo mogoče uživati krasnega razgleda na Ture, Dobrač in sosednje hribe.
Nikomur pa ni bilo žal prepotene srajce, znojnega čela. Kajti koča na Bleščeči planini je odeta v svoj čar, ki se mu nihče ne more izogniti. Žegnanje na koči pa je doživljaj, ki se ga vsak rad spominja, kdor je bil ta dan na koči nad Arihovo pečjo — na Bleščeči planini.
MILČINSKI — NOVAK:
Butalci so šli v Beljak po solato
'••••••••«••••••••••«a
Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini SPD Celovec se razvija bolj in bolj v priljubljen cilj slovenskih planincev tu in onstran meje. Lahko je dosegljiva tudi za manj urjene ljubitelje naravnih lepot, je dobro oskrbovana, za prijazno dobrodošlico pa skrbi neumorni predsednik SPD Lubo Urbajs, ki je skoraj vsak konec tedna duša koče. Obisk Koče na Bleščeči planini toplo priporočamo!
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«
Justitia se je postarala
Dutalccm je pošla solata in je bilo to nerodno ne le za kuho in za gospodinje, nego tudi za butalski žep, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar so prišli v trgovino po solato in jim je od stotaka ostal le drobiž, in to ni bilo redkokrat.
Pa so moževali in nazadnje sklenili: Ni drugače, treba je vzeti obmejno propustnico in z njo v Avstrijo po zelenjavo, kajti je tam lepša in cenejša. Dejali so, da bo pot dolga, zato bodo vzeli salamo in kruh s seboj, da ne bodo trošili šilingov po restavracijah. In še zastran „švercanja“ so moževali, ali bi kazalo vzeti kaj več dinarjev na pot, kot je dovoljeno, kajti carina je neznansko sitna in so na meji vsake sorte pregledi.
Je dejal najpametnejši: „Stotaki se najbolje menjajo. Veste kaj, dajmo vsak svoj denar Piškurjevemu Ražmu, največjo ima številko čevljev, lepo naj spravi stotake pod podplat in ne bo taka škoda, če ga cariniki dobe, kajti tako bodo pobrali denar samo enemu, drugače pa se zna pripetiti, da ga po-bero dvema ali vsem.“
Pa so sklenili, da je ta beseda rtlodra, in so kupili povratno karto za vlak in se odpeljali.
Vozili so se skozi tunel in mimo dveh carin, da so prišli v prekrasno mesto Beljak. Tam je zelenjave, da pokajo (zložene šipe od nje in se tej zelenjavi pravi nemško „Gemüse“.
Tam zelenjavo tudi prodajajo. Pa so nakupili Butalci dvanajst mrež razne zelenjave: solate, paradižnike, cvetače, paprike in kar je še take reči, in so Beljačani jako prijazni ljudje: dovolili so jim, da lahko še pridejo, kadar jim bo česa treba, seveda za denar.
Butalci so bili silno zadovoljni in so stopili še po drugih trgovinah, da zapravijo pretihotapljeni denar — potem bi krenili zopet domov.
Pa je bila tudi v drugih trgovinah čisto drugačna postrežba kot v Butalah in se je Butalcem zgodilo, da so bili novi od podplatov do frizure, še preden so utegnili povedati, kaj bi pravzaprav radi. In so bili oblečeni in obuti tako lepo, da drug drugega niso več poznali, nego so se izpraševali, iz katere občine si in kam si namenjen.
Ta reč jim ni bila všeč. Natovorili so mreže z zelenjavo, odpravili se na pot v Butale in so jim begale glave nemajhne skrbi, kako priti mimo carine.
Sedeli so v čakalnici in čakali na vlak; tedaj se jim je zahotelo ju-žine.
Izvlekli so salamo in kruh in ju pričeli natepavati. K salami in kruhu gre zelenjava, postavim paradižnik ali paprika. Pa so barali v kolodvorski restavraciji in prosili natakarja za paradižnik ali dva. Ni ga imel ali ga ni maral dati ali jih ni razumel: ne v tej restavraciji ne v drugi niso dobili paradižnika ne paprike. In so suho morali jesti salamo s kruhom. Ni jim dišala. Žejni so šli na vlak: salama in kruh brez zelenjave ni južina!
Ko pa so se pričeli z mrežami prerivati na vlak, so se jim lica zasmejala od ušesa do ušesa: „Iskali smo paradižnik in papriko po restavracijah, pa ju imamo sami dvanajst mrež ... !“
Bili so potolaženi in so se žurili z vlakom proti Butalam.
Čim bolj pa so se bližali domači občini, bolj jim je rasla skrb, ali so pravi ali niso pravi. Preden so jih
šilingi zanesli v trgovine, so bili še pravi, potem pa so se izprevrgli.
Pozno zvečer so dospeli v Butale in izstopili iz vlaka. S strahom je vsak stopil v svoj blok, ponižno pozvonil in vprašal, ali je gospodar doma.
Pa so povsod prejeli odgovor, da gospodarja ni in da je šel v Avstrijo.
Sedaj se je vsak oddahnil in je rekel:	„Hvala, ,švercanju’, pravi
sem! Če bi pa zdajle gospodar bil doma, joj meni, ne bi zvedej, kdo sem in kam naj se obrnem. Še pokojnine bi mi, rajtam, ne priznali!“
In so bili zelo veseli in, ko so jih izpraševali, kakšno mesto je Beljak in ali je postavnješe od Butal so dejali:
„Kaj bo postavnejše — niti enega kupa snega ni več na cestah, da bi človek za njim počenil, kadar je nuja!“
Mlada Justitia je vztrajala in vztrajala stoletja in stoletja pravična kot sam Bog nekaj metrov nad glavami obtoženih v glavni razpravni dvorani. Tedaj so imeli sodniki nekaj pravice še tudi zanjo. Ti časi so počasi minuli.
Postarala se je še bolj.
Danes ji nobeden ne posveča več pozornosti. Neki nizkotni sod-nijski ogleduh jo je s ponosom ugrabil in jo odvedel iz glavne razpravne dvorane. Potisnil jo je brezbrižno v zatohli kletni kot tesno pod blatno ječo. Pajčevina jo omrežuje belo in židasto in miši tekajo okrog. Če kdo le hoče — in če si upa, se še da senčno spoznati njeno postavo, ki v mračnem pritličju pošastno in polno upanja gleda v preteklost.
Justitia nase ne gleda več preveč. Grozno izmaličena je. Celo njeno apnenčasto telo, ki stoji na nekem podstavljenem podstavku, je odebelelo. Z eno roko težko drži neko iz ravnovesja spravljeno tehtnico, druga leži mirno in žalostno na bolnem srcu, Justitia ne vidi več nikogar; in okrog glave ji je zapeta neka razcapana cunja, ki
neusmiljeno pokriva njene oči, prej kdaj je to bila dragocena ruta.
Ima še vse ude. Glavo, ki se pripravlja na več vode. Vodenoglavec. Resasti lasje so mastni, umazani in nepočesani. Ranjeni so. Njen nos se je v teku časa nenaravno zabarval. Ušesa stojijo naravnost v stran od glave. Ustnice so vele, usta brezzoba. Sploh je ves obraz upadel. Čelo je strašno razorano. Še je glava brez skrbi. Njena spodnja čeljust je skorajda prilepljena k prsom. Nima več dosti moči, da bi zaprla usta. Zija.
Vrat komaj loči glavo in pleča. Umazano štrli iz trupa.
Njeno telo je na vseh le možnih koncih in krajih debelušasto. Njen popek zgleda nekako suh, vseeno se okrog njega poteguje val za drugim. Guba se.
Noge ima take kot kmetica, delavka, neumnica ... Kladaste in vodene in krčno žilaste. Noge na iks steguje od telesa.
In v svoji kleti se vede Justitia kakor pešec, ki poskuša hoditi brez nog.
(Odlomek iz romana Janka Ferka „Der verurteilte Kläger“. Tekst je prevedel avtor sam).
I mog Süd-Kärnten
wal’s zwasprochig is.
Slovenski informacijski center je izdal nov lepak, ki ga danes prvič objavljamo
Izpoved je jasna: bistvo južne Koroške, njena dvojezičnost, naj se neguje in ohrani poznejšim rodovom. Prav tako dragocena je, kot je dragoceno čisto in lepo okolje, naša jezera in gore.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
13.
Za ves svet se ni zmenil. Daši je bil že lep čas v tem kraju, ni imel nobenega znanja, nobenega prijatelja. Vsak dan, poleti in pozimi, hodil je dve uri po stezi ob svojem gozdu, ki se je čez velik klanec na vzhodni strani raztezal. Če je kdo na teh sprehodih srečal in pozdravil starega in zamišljenega moža suhega obraza, majhne postave, črnikastega lica, v dolgi, že oguljeni rjavi suknji, snel je dolgo svojo pipo, iz katere je ven in ven kadil, iz ust ter je malo nakimal, govoril pa nikdar nič. Ko so ga enkrat
kmetje poznali, jeli sose ga nekako bati ter so se mu radi že od daleč ognili.
S komer je imel kaj opraviti, s tistim je besedoval samo toliko, kar je bilo potrebno. Za prvega je njegov sosed Slemeničan včasi prišel k njemu; ali tudi temu je gospod Piškav kmalu videti dal, da mu ni nič dolžen in da ga ne vidi rad pri sebi. Zato se ga je tudi le-ta ogibal. Tolika je bila gospodova odurnost, da je nekdaj, ko je videl, da ga gospod fajmo-šter, častitljiv starček, gre obiskat, zapovedal Krivčevi ženi, naj reče duhovnemu gospodu, da ga ni doma. To se ve, da je Krivčevka sklenila roke, klicala Boga in vse svetnike na pomaganje, ker ni mogla razumeti, kako ne bi bil človek takega posvečenega gosta vesel. Bala se je lagati in je fajmoštru po pravici povedala, da je gospod doma in kaj da je rekel. Lahko se pa ve, da je Piškav imel tudi od fajmoštro-ve strani potem za vselej mir.
Od kod je Piškav prišel, tega ljudje niso vedeli. Da je deželjan, to se je dalo iz tega sklepati, ker je po božje govoril kakor drugi ljudje, kadar se je menil s Krivcem ali kmeti, ki so mu najemnino plačat prinesli.
O poletenskih nedeljah je včasi jezdil v cerkev, pa le včasi. Tam je imel spredaj klopco zase plačano in je ves čas iz nekih črnih bukvic bral, ne ozrl se ni na levo ne na desno. Nekdaj je bil pozabivši to knjigo v cerkvi pustil in kruljavi Mihelj, ki se je bil svo-
je dni pri kanonirjih v Nemškem Gradcu brati izučil in je te bukve pobral in gospodu nazaj nesel, raztrosil je bil med ljudi, da niso pisane ni po nemško ni tako kakor kakšne navadne poštene molitevske. Iz tega so povzeli umni možje v Obrščakovi krčmi, da je knjiga najbrž „koloman" ali tisto pisanje, ki se uči, kako se hudič — Bog ga nas varuj! — kliče ^ ris.
O eni lastnosti pa se niso mogli možakarji zediniti. Eni so namreč dejali, da je za druge ljudi skop» drugi pa, da ni. In res je včasi terjal od kmetov, kat mu je bil kateri na najemščini dolžen; včasi je pa zopet pravil kakov berač, ki se je bil ponevedoma ^ Polesek zaletel, da je pri gospodu le-tam dobil tak dar vbogajme, kakršnega še živ dan ne.
Star pregovor hoče vedeti, da se otroci radi p° starih zvržejo. Ali pri Piškavovem sinu to ni veljalo-Marijan je bil ves drugačen ko njegov oče. Kakor je oče večno doma tičal in sam vase zamišljen preživel pri tobaku, vinu in starih knjigah zimo in leto, tako je človek Marijana dobil, kjer je hotel, samo doma malokdaj. Ako ni s puško in psom taval po gozdu za zajcem in lisico, bil je v gradu na Slemenicah ali v vasi v tovarišiji, ki mu nikakor ni bila enaka. Pa kef je hotel veselo družbo, ni imel kje izbirati. Zato pa so mladeniča kmetje veliko v čislih imeli in stari so z mlajšimi vred poudarjali: to je pravi gospod. Nobeden vaških fantinov ni znal bolje spevati navad-
naš tednikj
1
PETEK, 2. oktobra 1981: 9.00 Poroči-la — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Ples s °esarjem — 12.05 Možje brez živcev —
12.20	Amakane — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Tom Saw-Ver in Huckleberry Finn —- 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum —
18.30	Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Decernat KI — 21.20 Lodynskie-v° življenje živali — 22.10 Šport —
22.20	Nočni studio — 23.22 Poročila.
SOBOTA, 3. oktobra: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Angleščina — 9.35 Francošči-na — 10.05 Ruščina — 10.35 Ludwig van Beethoven — 11.25 Nočni studio (pon.) — 12.30 Eggenberški glasbeni koledar — 13.00 Poročila — 15.10 Američan v Parizu — 17.00 Športni abc ~~ 17.30 Tehnika za otroke — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport ~~ 20.15 Astro Show — 21.50 Šport — 22.10 Jazz ob sobotah — 22.55 Poročila.
NEDELJA, 4. oktobra: 11.00 Ura tis-— 12.00 Izobrazba v podjetju — 15-10 Redkvica od spodaj — 16.35 Nils Holgersson — 17.00 Deželnozborske volitve na Štajerskem — 17.05 Risanka " 17.15 Cilka in Mofuzi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi, družinska oddaja ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Sport — 20.15 Sedem smrtnih grehov ln Ples mrtvih — 23.25 Poročila.
PONEDELJEK, 5. oktobra: 9.00 Poro-cila — g os Am, dam, des — 9.30 Po-9|ed v lonec — 10.00 Šolska TV — 10-30 Drakula — 11.40 Preko gorovja v morje — 12.20 Možje brez živcev —
12.30	Muha v sobi — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lessi — 17-55 Za lahko noč — 18.00 Svet živali ~~ 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — ^°-15 Šport ob ponedeljkih —- 21.05
hzorišče New York — 21.50 Večerni »Port — 22.20 Poročila.
TOREK, 6. oktobra: 9.00 Poročila — ■95 Am, dam, des — 9.30 Angleščina " .10-00 Šolska TV — 10.30 Veliki plavi s črnimi čevlji — 11.55 Dan, ko sem umrl _ 12.15 Klub seniorjev — 13.00 poročila - 17.00 Am, dam, des —
7.25	Od otrok za otroke — 17.55 Za ahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 1°'30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Av-®1r|ja v sliki — 19.30 Čas v sliki — °-15 Argumenti — 21.15 Neskončne
možnosti pripovedovanja — 22.15 Videoteka — 23.45 Poročila.
SREDA, 7. oktobra: 9.00 Poročila —
9.05	Tudi veselje mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska TV —
10.35	Redkvice od spodaj (pon.) —
12.00	Argumenti — 13.00 Poročila —
17.00	Teta Agata prihaja — 17.30 Viki
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Smeh po receptu — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kratek dopust — 21.55 Glas islama — 22.00 Poročila.
ČETRTEK, 8. oktobra: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Peter in Tili — 12.05 Risanka — 12.15 Waltonovi — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim za mizo
—	18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Podeželska propaganda — 21.05 Preko province — 21.50 Večerni šport
—	22.40 Poročila.
PETEK, 2. oktobra: 17.30 Izobrazba v podjetju — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Tele-med — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Drakula — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 3. oktobra: 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Mauri-zius — 21.40 Vprašanja kristjana —-21.45 Veter in lev — 23.40 Poročila.
NEDELJA, 4. oktobra: 17.00 Deželnozborske volitve na Štajerskem —
17.05	Življenje ptičev — 17.50 Kate Bush-koncert — 18.30 Deželnozborske volitve na Štajerskem — 18.35 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Veliki pravi s črnimi čevlji — 21.40 Šport — 21.55 Mož iz železa — 0.15 Poročila.
PONEDELJEK, 5. oktobra:	18.00
Znanje danes — 18.30 Bogati kmet —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Dallas —
21.05	Šiling — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Vojna dveh časopisov — 0.00 Poročila.
TOREK, 6. oktobra: 16.30 Iz parlamenta — 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Bogati kmet —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.03 Glasbena scena — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 7. oktobra: 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje —
18.30	Bogati kmet — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Kultura ob sredah — 20.55 Svet knjige — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Trik in fantazija — 23.05 Poročila.
ČETRTEK, 8. oktobra: 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Bogati kmet — 19.30 Čas v sliki —-
20.15	Liza Minnelli — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
1
PETEK, 2. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.30 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Čebelko Hlaček
— 17.40 Domači ansambel — 18.10 Obzornik — 18.20 Jezik v javni rabi — 18.30 Sodobna medicina — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Kabaret — 20.50 Prebujajoča se dežela — 22.30 V znamenju — 22.45 Nočni kino: Harold in Maude.
SOBOTA, 3. oktobra: 8.00 Poročila
—	8.05 V gosteh pri zboru »Suncokrili«
—	8.35 Beli delfin — 8.50 Divja leta —
9.15	Ko utihne šolski zvonec — 9.45 Dokumentarna oddaja — 10.15 Čustvene motnje in njihove posledice — 10.40 Po sledeh napredka — 11.10 Bolnišnica na koncu mesta — 12.00 Poročila — 14.55 Nogomet — 17.45 Poročila — 17.50 Potovanje Charlesa Darwi-na — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.20 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	20.00 Trojni križ — 22.15 Modni utrinki — 22.20 Prva sobota — 23.05 TV kažipot — 23.25 Poročila.
NEDELJA, 4. oktobra: 9.25 Poročila
—	9.30 Živ, žav — 10.30 Ljubezen po kmečko — 11.10 TV kažipot — 11.30 Po domače: Ansambel dobri znanci —
12.00	Ljuje in zemlja — 13.00 Poročila
—	16.00 Poročila — 16.05 Vas brez vaščanov — 16.30 Nekoč je bila ljubezen
—	17.20 Športna poročila — 17.30 Fre-derickova ulica 10 — 19.10 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 20.00 Baza na Donavi —- 21.05 Zanima me — 21.35 V znamenju — 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 5. oktobra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.15 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 17.15 Poročila — 17.20 Ciciban, dober dan —
17.35	Nobelovci — 18.00 Jedrska revolucija —- 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Jonov let — 21.30 V znamenju — 21.55 35 mm.
TOREK, 6. oktobra: 8.55 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.45 Šolska TV — 17.15 Poročila — 17.20 Beli delfin —
17.35	Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu — 18.05 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Odprto za ustvarjalnost —
20.55	Voltaire — ta vražji človek —
21.55	V znamenju — 22.10 Za lahko noč z Martialom Solalom.
SREDA, 7. oktobra: 8.55 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Cirkus — 18.00 Romantika proti klasicizmu — 18.25 Obzornik — 18.40 Balet za vsakogar — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Film tedna:
Pločevinasti boben — 22.30 V znamenju.
ČETRTEK, 8. oktobra: 8.55 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 15.55 Šolska TV
—	17.25 Poročila — 17.30 Divja leta —
18.00	Nova obzorja — 18.30 Obzornik
—	18.40 Mladi za mlade — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Studio 2 — 21.35 Praški komorni orkester
—	22.00 V znamenju.
PETEK, 2. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Plavica
—	18.15 Namesto top liste — 18.45 Srčkani znanci — 19.30 TVD — 20.00 Teveteka — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Narodna glasba — 21.40 Kultura srca.
SOBOTA, 3. oktobra: 17.15 Narodna glasba — 17.45 Glasbeni album —
18.00	Resna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Dokumentarna oddaja — 20.45 Poročila — 20.55 Vidiki — 21.25 Športna sobota — 21.45 Zadrski večeri v Do-natu.
NEDELJA, 4. oktobra: 9.00 Oddaje za JLA -- 15.00 Pulj: Balkansko prvenstvo v boksu —■ 18.45 Portreti revolucionarjev — 19.30 TVD — 20.00 Glasba ob osmih — 21.00 Včeraj, danes, jutri —-
21.25	7 + 7.
PONEDELJEK, 5. oktobra: 16.30 TVD
—	16.55 Radost Evrope — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja —
19.30	TVD — 20.00 Po poteh spoznanj
—	20.50 Zagrebška panorama — 21.20 Skag
TOREK, 6. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Književni klub —- 18.45 Zeleni kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno glasbena oddaja —- 20.55 Dokumentarna oddaja — 21.25 Zagrebška panorama — 21.50 Duh gane.
SREDA, 7. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Neven
—	18.15 Reportaža — 18.45 Na obisku
—	19.30 TVD — 20.00 Bemus 81 —
21.35	Zagrebška panorama — 21.55 Ljubezen po kmečko — 22.35 Gibljive slike.
ČETRTEK, 8. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Babičin vnuk — 18.15 Znanost — 18.45 TV kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Gost urednik — Po izbiri — 23.00 Poročila.
Petek, 2. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Domača imena — Veselo naokrog.
Sobota, 3. oktobra:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 4. oktobra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 5. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Naši pevci.
Torek, 6. oktobra:
09.30—10.00 Pisani svet. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Ob zvokih tamburic — Zanimalo vas bo.
Sreda, 7. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Koroški kulturni pregled.
Četrtek, 8. oktobra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Popevke.
nih, dostikrat ohlapnih in obaltnih popevk in zdra-vic ko grajski Marijan. Dasitudi si še sam ni bil Pravzaprav v svesti, kaj ga veže na Slemenice, pogo-c de so bile vendar stare žene — in malo je bolj mo-rin na svetu, kakor so bile obrške babnice — da bo Srajsko Manico vzel.
Ker sta bila potemtakem oče in sin malo vkup, ^isli se lahko, da zveza med njima ni bila najožja. n zares je bilo čudno videti, kako malo se je stari S°spod pečal za dejanje in nehanje svojega sina. Če Je cele dni preživel zunaj doma, ni ga zvečer še ''Prašal ne, kje je bil. Istotako kakor z drugimi je tu-1 s sinom redkokdaj kaj več govoril. Le do petnajstega leta je moral Marijan vsak dan ob gotovi uri °rna biti; tačas ga je oče učil brati in pisati in po-cetke najimenitnejših znanosti, tako da je bil Mari-Jan povrhu izobražen. Ali po petnajstem letu je oče Pustil učenje in sinu je bilo to popolnoma povšeči;
ajti, ker ni imel do uka nikakršnega veselja, zdele s° se mu tiste ure, ko je moral očetu nasproti sedeti lri v dolgočasne knjige zreti, najpustejše v njegovem 2lv jenju. Govoril ni stari ž njim nikdar drugače ko uemško. Kaznoval ga ni še v otročjih letih nikdar rugače kakor z osorno, ostro besedo. Vendar se je arijan tudi te same besede tako bal, da si ni nikoli uPal niti ugovarjati mu.
v v as^ Je bil vzrastel mladenič tako popolnoma opu-en, brez ljubeče matere in po očetovi neskrbnosti
živel čisto po svoji glavi in volji skoro v vsi svobodi, ne bi bil tudi njegov sovražnik reči mogel, da nima dobrega srca. Zakaj, četudi ni od očeta nikdar očitnega znamenja ljubečega srca in ljubeznive besede prejel, ljubil je vendar pri vsem tem starega kakor sin in, ko je bil stari Piškav preteklo zimo nevarno zbolel, postal je mladenič cel čas njegove bolezni ves drugačen človek in res po sinovsko skrbel zanj. Bil je že od otročjih let vajen videti očeta pod to osornejšo skorjo in, ker ni nikdar veliko premišljeval, zato mu še na misel ni prišlo, da bi mogel njegov oče drugačen biti, kakor je bil.
Razen gospodarja in sina je bilo na Polesku še troje glav prebivalstva. Ko se je bil namreč gospod Piškav naselil na Polesek, poprašal je po kakem človeku, ki bi mu bil za postrežbo in oskrbovanje takih vsakdanjih reči, za katere se sam ni hotel pečati. Čevljar Andrejček, po svojem orodju Krivec imenovan, ki je s svojo ženo poprej v vasi osebenjkoval, bil je tako srečen, da je v Polesku dobil dve izbi in velik kos njive zato, da je njegova žena in pozneje njegova hči Franca gospodu postregla, on pa včasi okrog hiše pogledal, zvečer vrata zapahnil, očedil in otrebil, kar je posebno vpilo iz nesnage in nereda. Iz vsega, kar je bralec okrog Poleska videl, pa se da posnemati, da se je oče Krivec bolj brigal za svoja kopita in šila kakor za snažnost in red grada Poleska. Zato je bila res zanj in za njegovo pristavniko-
vanje velika sreča, da se stari in mladi gospod nista dosti zmenila, če je le Krivčevka vsak teden dvakrat mesa in tobaka prinesla iz bližnjega trga in če je konja očedil in psa napasel.
Stari gospod Piškav se je bil tega dne popoldne ravno s svojega sprehoda vrnil in je, v svoji zgornji sobi sede, mirno vlekel iz svoje dolge pipe. Na mizi je stala steklenica vina in prazna kupica zraven kopice razmetanih bukev. Soba ni imela nobene lepote in, ko bi ne bilo velikanske z bukvami založene omare, na kateri so vse križem stale majhne in velike posode iz stekla in drugega blaga, prazne in ,,z belimi, rdečimi in črnimi vodami napolnjene", kakor je pravila Krivčevka, bila bi skoro prazna. Stene so bile gole, samo tam omari nasproti je visela podoba, na platno naslikana mlada ženska. Krivčevka je menila, da je to Mati božja, in to ji je še nekaj tolažilo srd, da gospod nima ni molka za roženkranc niti „bridke martre" v svoji izbi.
V tej sobi je torej sedel gospod s Poleska, ko je nekdo nerodno na vrata potrkal. Nevoljno se je staremu premračilo čelo, kajti ravno zdaj mu je bilo posebno neljubo, da bi ga kdo motil. Ali preden se je oglasil, odprla so se vrata počasno in v sobo stopi — sključena postava, Martinek Spak. Bil je Marti-nek v tem trenutku svojega imena popolnoma vreden, kajti res je bilo na njegovem obrazu nekaj spačjega, vražjega brati.	(Dalje)
naš tedniki
(Nadaljevanje s 1. strani)
„Landjugend“. Nastavljene! Kmetijske zbornice, ki so pristojni za dvojezično ozemlje, morajo obvladati slovenščino.
Mnenja delegatov
Diskusija je bila zelo živahna. Delegati so podali svoja stališča, prinesli nove predloge ter program potrdili.
Anton Sturm iz Svinče vasi je dejal, naj kmetje spoznajo, da so delničarji zadrug, ne pa odvisni od miloščine le-teh. „Nastopiti moramo in biti samozavestni“. Lovrenc Čertov iz Slovenjega Plajberka in gorski kmet je dejal, da trenutna razdelitev v 3 težavnostne!-stopnje ni pravična, ker imajo nekateri ogromno ročnega dela, kjer noben stroj ni več pripraven in zato naj bi uvedli še 4. težavnostno stopnjo.
Posebno točko je nakazal Andrej Stefitz iz Žvabeka, to so podpore kmetom iz katastrofalnega fonda. Sam za lansko uničeno koruzo ni dobil nobenega groša odškodnine, ker se je zanesel na pomanjkljivo informacijo. Vprašujemo se, kje so informacije Kmetijske zbornice in pospeševalcev.
Anton Gabrijel iz Leš je ostro obsodil kontingentacijo mleka, ker je ta za marsikaterega gospodarski propad, če ne more spremeniti infrastrukture svoje kmetije. Na-
„Složni in enotni bomo dosegli naš cilj“
dalje je prav tako zahteval pravično razdelitev podpor.
Diskusija je pokazala, da naši kmetje nočejo več molče in mirno prenašati hude gospodarske težave, pokazala je, da so tradicionalna kmetijska zastopstva, ki so poleg še zvezna s strankami, odpovedala in za malega ter gorskega kmeta niso storila kaj dosti. Zastopniki sö vredni zaupanja vseh volilnih upravičencev, ker poznajo težnje in težave prebivalstva in ker bodo oni svobodno, to se pravi brez strankine discipline podpirali kmeta in ga zastopali v Kmetijski zbornici.
Po tej obširni diskusiji so kmetje izvolili kandidatno listo Skupnosti južnokoroških kmetov za naslednjo mandatno dobo.
Enotno so predlagali delegati kot vodjo liste Ignaca Domeja, pd. Zgonca iz Rinkol. Domej je sedanji zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov v Kmetijski zbornici, dolgoletni slovenski občinski odbornik nekdanje občine Blato in sedaj v Pliberku. Prav tako že vrsto let zastopa podjunske kmete v velikov-ški mlekarni, kjer je predsednik nadzornega odbora. Njemu ob
strani so delegati predlagali z veliko večino Ludvika Lesjaka, pd. Po-stranjaka na Bregu pri Rožeku. Ludvik Lesjak je poznan po vsem Rožu in Zilji kot umen in moder gospodar, pa tudi v občinski sobi občine Rožek z veliko zavzetostjo in vnemo deluje v prid vseh občanov. Zbor delegatov pa je končno na predlog vodje zbora, predsednika Slovenske kmečke zveze Jožeta Partlna, pd. Črnka iz Bistrice pri Pliberku, sprejel soglasno sledeči sestav prvih 11 kandidatov. Ti so obenem glavni odbor SJK v naslednji mandatni dobi.
Kandidati so:
1.	Ignac Domej, Rinkole pri Pliberku.
2.	Ludvik Lesjak, Breg pri Rožeku.
3.	Polti Kargl, Bače.
4.	Anton Krušic, Velinja vas pri Bilčovsu.
5.	Rozina Wernig, Kočuha pri Šmarjeti v Rožu.
6.	Jože Partl, Bistrica pri Pliberku.
7.	Raimund Greiner, Globasnica.
8.	Lovrenc Čertov, Slovenji Plaj-berk.
9.	Franc Božič, Metlova.
Vzdušje je bilo prijateljsko. Na sliki: Raimund Greinar, Anton Sturm in Jože Klopčič
10.	Erwin Errath, Deščice pri Šentilju.
11.	Joža Golavčnik, Plaznica pri Šentlipšu.
Prvi kandidat Domej se je vsem zahvalil za izkazano zaupanje in pozval vsakega, naj pomaga in dela za skupno stvar. Dobesedno je rekel: „Sedaj moramo delati, da bomo dobili še drugega zastopnika v Kmetijski zbornici. Pustimo vsa nesoglasja ob strani in strnimo vrste. Složni in enotni bomo dosegli naš cilj, ki smo si ga zastavili. „Ludvik Lesjak se je prav tako zahvalil za zaupanje in vse
prosil, naj v svojem kraju in po svojih močeh delujejo za Skupnost južnokoroških kmetov. Predsednik Slovenske kmečke zveze, Jože Partl se je obema prvima kandidatoma zahvalil, da sta prevzela to odgovorno nalogo, ter rekel, da tisti, ki je enoten, zmaga.
Pozor: od 8.—18. oktobra imate na občini možnost vpogleda v volilni seznam.
Prav tako sami izpolnite opisni list volilnega upravičenca (Wähleranlageblatt). Izpolniti ga je treba na občini ali pa pride popisovalec na dom.
&oraiizi T"
BI 'L-Jr"! I
Tri zmage SAK-ovih moštev
Po zmagi v Treibachu so bili SAK-ovci očividno dobro motivirani in so premagali minulo nedeljo na domačem igrišču tudi moštvo iz Grabštanja. Po devetih tekmah slovensko moštvo zaseda 4. mesto na lestvici in jma 10 točk. Enajsterica iz Brež, ki je na 1. mestu ima 11 točk in je bila tokrat prosta. Na 2. mestu je Mostič, tretje mesto pa zaseda enajsterica iz Dobrle vasi, ki je v zadnjem kolu premagala novinca v podligi Treibach s 3:0.
Slovenski atletski klub je tokrat igral z isto taktiko, kot pred tednom dni v Treibachu. S
PODLIGA VZHOD
1. Breže	8	5	1	2	14	7	11
2. Mostič	8	5	1	2	14	8	11
3. Dobrla vas8		4	2	2	14	9	10
4. SAK	9	3	4	2	16	16	10
5. Kotmara v. 9		3	3	3	15	17	9
6. KAC	8	4	1	3	13	15	9
7. Grabštanj 8		2	4	2	9	9	8
8. Sinča vas	9	2	4	3	6	10	8
9. ASV	8	2	3	3	10	11	7
10. Treibach	8	3	t	4	10	12	7
11. Velikovec	8	2	2	4	14	16	6
12. Šmihel	8	2	2	4	15	15	6
13. Žrelec	9	2	2	5	10	13	6
v soboto, 3. oktobra 1981, ob 14. uri SAK 23 — Velikovec 23
Ob 15.45 Velikovec I — SAK I Mladinci SAK igrajo v nedeljo 4. 10., ob 10.30 na igrišču v Trdnji vasi.
hitrimi protinapadi sta Velik in Polanšek vedno spet močno ogrožala nasprotnikova vrata. V prvih 45. minutah so igralci SAK-a imeli nekaj priložnosti za zadetek.
Toda slab teren je sprva onemogočil zadetek SAK-ovcev. Gostje iz Grabštanja pa so imeli le malo priložnosti, največjo, ko je nasprotni napadalec zadel le prečko Ahlinovih vrat. Torej se je prvi polčas končal brez zadetka.
Obe moštvi sta drugi polčas igrali z nespremenjeno postavo. SAK je močno pritiskal na vrata nasprotnika. Šele sedaj se je razvila dobra in hitra tekma. Igralci so se navadili težkega terena. Po petih minutah igre v drugem polčasu pa je SAK zadel v „črno“. Polanšek, ki je tudi tokrat igral zelo dobro, je iz kratke distance z glavo poslal žogo v nasprotnikovo mrežo. Po zadetku so sledile dobre akcije, polagoma so začeli igrati tudi gostje, tako, da so bile na obeh straneh dobre akcije.
Enajsterica iz Grabštanja je na vsak način hotela rezultat izenačiti. V napad so se vključi-
li tudi obrambni igralci, SAK pa je to izrabil in v momentu, ko so bila „obrambna vrata“ nasprotnika „odprta“, je Hobel premagal vratarja. S tem zadetkom pa je bila tekma odločena.
Grabštanj pa še vedno ni vrgel puške v koruzo in v 81. minuti je njihov napadalec premagal vratarja Ahlina. Do konca tekme pa ni bilo več nobenega zadetka, SAK je zmagal 2:1.
Postava: Ahlin, Perč (85. min. L. Kreutz), M. Kreutz, Drnovšek, Woschitz, Babšek, Luschnig, Zablatnik, Velik, Polanšek, Hobel.
Šolarji spet slavili zmago
Preteklo nedeljo so šolarji SAK-a premagali sovrstnike iz Kotmare vasi s 3:1. Kot že v zadnjih tekmah, so se tudi tokrat pokazali sadovi intenzivnega dela trenerja L. Katza. SAK je pričel zelo previdno in trajalo je do drugega polčasa, da so mladi SAK-ovci igro odločili zase. Moštvo se je upiralo predvsem na Sterna, ki je dobro organiziral obrambo in s tem mnogo doprinesel k zmagi. Za gole so poskrbeli Karl, Jenšac, Kassl.
Mladinci so bili takrat prosti.
Zablatnik je bil na nedeljski tekmi eden najboljših igralcev.
Prva zmaga moštva pod 23
Končno je tudi moštvo SAK pod 23 slavilo svojo prvo zmago. Tudi tokrat so nogometaši imeli veliko lepih možnosti za zadetek, toda sprva jim ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže. Dolgo časa so vodili gostje iz Grabštanja. Šele v 80. minuti je obrambni igralec Butej z lepim strelom izenačil. Pet minut pozneje pa je najboljši igralec SAK-a, Janez Pandel s čudovitim prostim strelom zasigural moštvu prvo zmago sezone.
Kljub zmagi pa je treba povedati, da igra moštvo pod 23 pod
pogoji, ki so v podligi verjetno edinstveni: odgovornim funkcionarjem se ne zdi vredno, da bi moštvu priskrbeli trenerja. Sedaj pa se je moštvo zganilo samo in prosilo igralca Pandla, da bi prevzel nalogo trenerja. Funkcionarji se bodo v bodoče morali bolj zavzeti za moštvo, kajti v njem igrajo mladi nogometaši, ki bodo nekoč nadomestili starejše igralce prvega moštva.
Postava:	Malle (Jenšas),
Waldhauser, Pandel, Wieser, Butej, Grilc, Rogi, Kumer, Schnabl, Fera, Zdouc.
Selani zopet zgubili
Črna serija porazov selskega nogometnega društva se nadaljuje. Tokrat so nogometaši iz Šel imel v gosteh enajsterico iz Rude. To moštvo vsekakor sodi med najboljše ekipe 2. razreda podjunske skupine. Teren je bil moker in slab, tako, da se ni mogla razviti dobra, tehnična igra. V prvem polčasu so domačini imeli lahko terensko premoč, imeli so vrsto lepih priložnosti za zadetek, toda napadalci jih niso izrabili. Prvi polčas se je končal brez zadetka. V drugi polovici igre pa so gostje iz Rude postali vedno boljši, igrali so zelo hitro in premišljeno, selskim nogometašem pa je polagoma zmanjkalo sape. Vsekakor je to posledica slabo obiskovanih treningov. Selški obrambni igralci so se borili, toda v 88. minuti je nasprotnik zatresel mrežo selskih vrat in tako so nogometaši izpod Košute zopet ostali brez točke.
Kot že v prejšnjih tekmah se je tudi tokrat izkazalo, da selski nogometaši niso dovolj pripravljeni za tekmovanje. Zmanjkuje jim sape in tako padajo goli in odplavajo točke. Na vsak način pa bo potrebno, da se bodo gotovi igralci zresnili in redno obiskovali treninge.
Ko bodo nogometaši dosegli zadovoljive rezultate, bo tudi vzdušje v moštvu samem boljše.
Postava: Jazbinšek, Čertov, A. Dovjak, N. Dovjak, Kelih, Travnik, Oraže, N. Olip, F. Dovjak, Pristovnik, Hribernik.
2. RAZRED F
1. Ruda	8	6	1	1	19	7	13
2. GlobasnicaS	6	1	1	19	11	13
3. Labot	8	6	0	2	29	7	12
4. Šentpeter 8	6	0	2	19	7	12
5. Eitweg 8	4	2	2	19	14	10
6. Mauternd.8	4	0	4	11	11	8
7. Metlova 8	2	3	3	12	19	7
8. DSG Sele 8	2	2	4	11	19	6
9. Važenberk 8	1	3	4	13	17	5
10. Reichenf. 8	2	0	6	9	16	4
11. Žvabek	8	1	2	5	7	22	4
12. Vovbre	8	1	0	7	7	24	2
v nedeljo, 4. oktobra 1981, ob 13.45 Mauterndorf 23 — Sele 23 Ob 15.30
Mauterndorf I — Sele I Šolarji ob 11. uri v Šmarjeti.