Stev. 284.__
Uhaja vuk dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulic« Sv. FranCiSki Asttkrga št. 20, L nadstr. — Vs! dopis! naj »e pošiljajo uredrriltvu Ifcta. Nefrankirana pisma se nc
sprejemajo In rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon§o:«ij lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * emejenim poroftvom v Trstu, ulica $v. Frančiška AsiŠkega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Narofnini zmSa: Za celo leto ....... K 24.—
Za pol leta ...........•	12.—
ta tri mesece.................
za nedeljsko fedaj« sa ceio leto ..... . » 5.20 za pol leta.................2«>
\
V Trstu, v sredo 13. oktobra 1915.
Letnik XI.
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Jlrokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7.....mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... * 2,—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek ,Edinost'. Naročnina kn reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !e opravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fra:iči5ka Asiškega št 20. — Poanohranilničnl račun St 841.fi"
Z jusovzhoM bojišča.
DUNAJ, 12. (Kot.) Uradno se razglaša: 12. oktobra 1915 opoldne.
Jugov zhodno bojišče. — Južno od Save, Donave in dolnje Drine se vrše napadi na vsej fronti. Iz Belgrada prodirajoče avstroogrske čete so pri zavzetju vzhodno od mesta in Lavdonovih okopov stoječega hriba Liparja zajele 3 topove in en žaromet. Vse višine okoli Belgrada, ki na strelno daljavo poljskih topov obvladujejo prehode čez reki, so v rokah zaveznikov. Nemci so osvojili Semendrijo in porivajo sovražnika proti Požarevcu. — Na meji Hercegovine in Crnegore je prišlo na več mestih do prask s črnogorskimi oddelki.
Namestnik načelnika, generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 12. (Kor.) \Volfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. oktobra.
Balkansko bojišč e. —- Na vsej fronti napreduje naše prodiranje. Mesto in trdnjavo Semendriio so včeraj zavzele naše čete.
Vrhovno armadno vodstvo.
Holajidski glas o zavzetju Belgrada.
HAAG, U. (Kor.) »Vaderland« imenuje v^top nemških in avstro-ogrskih čet v Belgrad, ko so sovražnosti proti Srbiji trajale komaj šele tri dni, eno največjih, pozornost zbujajočih reklam, ki so se v tej vojni napravile za pruski militarizem. To je brezdvomno vojaški, političen in moralen uspeh, ki dokazuje, da Nemčija nikakor ne dvomi o svoji moči in da se ne obotavlja dodejati prejšnjim frontam še eno. Vest o nemškem in avstroogrskem prodiranju v Srbiji gotovo napravi vtisk na ententne vlasti, katerih armade očivid-no še vedno niso izkrcane popolnoma. Pole;: nastopa nemških diplomatov in armad tekom zadnjih dni se kaže nastop zaveznikov slaboten.
Položaj na srbsRem bojišču.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Prodiranje v Srbijo razveseljivo napreduje. Na vsej fronti od ustja Drine pa do severovzhođnega~prede!ir Srbije prodirajo armade, ki so prestopile reke. Kakor pri gališki ofenzivi, so avstro-ogrske in nemške čete pomešane med seboj. Sploh je nova akciia v marsičem podobna majskemu predoru, pri čemer so seveda težave tokrat veliko večje. Ne samo prehod preko rek. temveč tudi nadalino prodiranje >tavi četam izredne zahteve. Srbi, ki so že za lanjskih bojev za svojo obrambo tako ugfKino ozemlje utrdili zelo močno, v dolgem bojnem premoru niso držali rok križem in so napravili mnogoštevilne obrambne črte, ki jih sedaj branijo z obupno hrabrostjo.
V	Mačvi. kier se je zadnje leto vršil za betonirano nasipno cesto iz Mitrovice preko Racija in Crnebare tako ljut in dolg boj, zopet prodirajo avstroogrske čete. Odpor je tu zopet izredno hud; vsa Ma-čva je postala zopet močvirna trdnjava, kjer je potrebno prodiranje korak za ko-1 rakom in boj za vsako utrjeno koruzišče in vsako močvirnato lužo, prevlečeno z bodičasto žico. Tudi v Posavini se prodira | energično.
Južno in vzhodno od Belgrada se vrši velika bitka. Srbi so branili mesto z zelo močnimi oddelki, katere so morale vdirajoče avstro - ogrske in nemške čete pregnati v neizmerno divjem pouličnem boju. Hišo za hišo, ulico za ulico je bilo treba vzeti z naskokom in očistiti. Ko je postal položaj za Srbe nevzdržen, so se umeknili na pripravljene višinske postojanke na Vračariu. Z močno artiljerijo so poizkušali tam zaustaviti napad zaveznikov, ki pa vendar stalno napreduje. Vrh Vračar leži kaka dva kilometra od južnovzhotinega roba mesta Belgrada. Srbi so bregovje in gričevje južno od Belgrada opremili z več druga za drugo napravljenimi obrambnimi črtami in zdi se. da nameravajo te močne utrdbe braniti kar najtrdovratneje.
V	ozemlju južno od Donave razveseljivo napreduje Gallvvitzeva armada, ki je prekoračila Donavo in prodira južno od Se-mendrije in pri Požarevcu. Dosedanji skupni uspeh balkanske ofenzive se more o-j zr.ačati kot zelo zadovoljiv. Povsod, kier so se izvršili prehodi, so se armade krepko ustanovile v Srbiji.
O bojih v Belgradu poroča »Az Est« iz Bukarešta: Srbi so imeli, kakor poročajo romunski listi, velikanske izgube. Napadalci so razstrelili njihove lahke baterije, toda tudi pehota je imela neverjetne izgube. Na Ciganskem otoku, znanem iz pro-šlega leta. ki so ga sedaj osvojili Nemci, je bilo pokopanih 600 srbskih vojakov. \ Belgradu leži po ulicah veliko število mrtvih srbskih vojakov, bolnišnice so pa polne ranjencev iz tridnevnih bojev. Bolnišnice je prevzel sanitetni oddelek avstro-ogrskih čet, ki skrbi tudi za oskrbo srbskih ranjencev.
Srbska armada šteje danes skoraj toliko, kolikor je štela ob začetku vojne. Ne-zajamčene vesti pravijo da šteje sedaj zopet okoli 300.000 mož.
Laška pomoč Srbiji?
Iz Rima poročajo, kakor se brzojavlja iz Lugana, da je Sonnino v seji ministrskega sveta, ki so jo zatajili pred časopisjem, predložil diplomatske brzojavne dogovore med pisarnami zaveznih držav o balkanski krizi in vojaških potrebščinah, ki jih zahteva pomožna ekspedicija za Srbijo, ki se že izvaja. Minister da se je e-nergično zavzel za soudeležbo Italije pri tej ekspediciji in ministrski svet da je o-dobril njegove predloge. Italijanskim pomožnim četam da je pridržano posebno o-peracijsko ozemlje. Štele pa da bodo te italijanske pomožne čete najbrž okoli 50.000 mož vseh vrst orožja.
Milanski »Secolo«, pa poroča iz Rima: Tu računajo z dejstvom, da Srbija ne dobi pomoči iz Grške in je torej zasedaj, kakor četverozveza, navezana na svojo lastno pomoč. Položaj da je skrajno težaven. Izkrcanih 60!000 ali 70.000 mož zadostuje kvečjemu za varstvo železnice in nadobave vojnega materijala. Za Srbijo pa je potrebno veliko več, da bi zadržala prodiranje, ker je izostala grška pomoč. Četverozveza da mora resno premisliti svoj lastni položaj. Ponesrečena darda-nelska akcija z nepotrebnimi krvavimi žrtvami da se ne sme ponavljati. Neuspeh bi stal četverosporazum 100.000 mož in ostanek ugleda na Romunskem^ in Grškem. Srbija bi znala postati naša Ahilova peta. če podleže orožju ali izpreobrni-tvenim vabilom sovražnika. Brez pomoči mora podleči junaški mali narod.
Z avstrljsko-raskega bojišča.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. oktobra, 1915, opoldne.
Rusko bojišče. — Položaj na ruskem bojišču neizpremenjen. V okolišu južno od Burkanovega smo odbili tri ruske napade. Odbijanje četrtega napada, ki je naperjefi proti delu fronte dveh do treh kilometrov, se še vrši. Otf potoku Kormi-nu in severno od Rafalovke ob Styru je izvršil sovražnik tudi nekoliko brezuspešnih naskokov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Z nemšKo-ruskega bojišča.
BEROLIN, 2. (Kor.) Woffiov urad poroča: Veliki glavni stan: 12. oktobra.
Vzhodno bojišče. — (Armadna skupina generalfeldmaršala pl. Hhiden-burga): Na zapadni dvinski fronti je dosegel naš napad zavzetje sovražnih postojank zapadno od Illuxta v poltretjem kilometru frontne širok osti. 3 častnike m 367 mož s:no ujeli, zajeli pa eno strojno puško. RusKe protinapade smo odbili. — (Armadna skupina generalfeldmaršala princa Leopoida Bavarskega): Nič novega. — (Armaona skupina generala pl. Linsinge-na): Sovražna kavalerija se je umeknila pri Jeziercah. — Položaj pri nemških četah armade generala grofa Bothmerja je neizprcmenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Princ Thurn-Taxis umrl za ranami.
LONDON, 11. (Kor.) Petrograjski poročevalec »Morning Poste« poroča, da je princ Thurn-Ta\is umrl za ranami. Princa je ranjenega pobral na bojišču član ruskega Rdečega križa.
Prebivalstvo beži iz Dvinskega.
MOSKVA, 11. (Kor.) >,Ruskoje Slovo« javlja: Iz Dvinskega so bežale tako velike množice po železnici v Moskvo, da so se zaradi pomankanja voz vozili na strehah in odbijačih. Mesto ie kakor izumrlo. Cerkvene zvonove in drugo cerkveno i-metje so spravili iz mesta.
Denarne razmere na Ruskem.
PETROGRAD, 11. (Kor.) Kakor poroča Rječ«, je objavil minister za notranje stvari, da se na deželi 500 rubljev zlata kupuje za 800 rubljev papirja. Minister je izjavil dalje, da je Nemčija pošiljala agente s ponarejenim papirnatim denarjem v Rusijo, da bi izpodkopala kurz rublja.
i
9111
vw
SOL
DUNAJ. 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. oktobra, opoldne. Italijansko bojišče. — Nič iz-
premembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
- Poročilo Cadorne.
DUNAJ, 11. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Poročilo italijanskega generalnega štaba 9. oktobra: Na nekaterih odsekiii fronte je metal sovražnik
bombe s plini. Na kraški planoti je sovraž-nik 7. t. rn. popoldne po silovitem intenzivnem topovskem streljanju poizkusil z močnimi silami napad v smeri proti Sel-cam, a smo ga ustavili in porinili nazaj, pri čemer mu je naš ogenj zadal izgube, ne da bi se mu bilo posrečilo približati se našim jarkom. Naše zračno brodovje je metalo včeraj bombe na bivališče visokega avstrijskega poreljništva v Kostanjevici in na sovražna taborišča v Opa-tjemselu ter na nabrežinski kolodvor. Obstreljevana po mnogoštevilnih odbojnih topovih, so se letala nepoškodovana vrnila v našo črto Avstrijski aeroplan je metal pusice na neko natfe taborišče in je vrgel bombo na Knnin. Škode ni napravil.
Z zapotinega bojišča.
BEROLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 12. oktobra.
Z a p a d u o bo j i š-č e. — Severno od Arrasa so Francozi nadaljevali svoje na-pafie. Dva delna napada proti jarkom jugozapadno od Loosa, ki smo si jih zopet priborili 8. oktobra, smo zavrnili. Močnejši napadi proti fronti severovzhodno od Šoticheza pa do vzhodno od Neuvilla so se razbili mestoma ob zelo znatnih sovražnikovih izgubah. Le na dveh majhnih mestih so dospeli Francozi v našo naj-sprednejšo črto. Tudi v Šampanji so se končali francoski napadi na obeh straneh Tahure z občutnimi sovražnikovimi izgubami. Vkljub močni artiljerijski pripravi ni mogel snoci nikjer doseči pridobitja o-zemlia. Njegovi poizkusi, da bi bil davi predrl na istem mestu, so se tudi izjalovili.	Vrhovno armadno vodstvo.
Potopljeni parniki.
LONDON, 8. (Zakasnelo). Reuterjev urad poroča: Angleški parnik »Torps-\vood« (3184 ton) je bil potopljen. Moštvo se je rešilo.
SKATWIJK, U. (Reuterjev urad). Ribiška ladja «K W 10« je zadela ob mino in se potopila. Posadka je bila rešena.
LYON, 11. (Kor.) »Nouvelliste« poroča iz Diinkirchna: Francoski parnik »Alose« je v sredo zapadno od Diinkirchna zadel ob mino in se potopil takoj. 18 mož posadke je utoniler. -Pred^ieupoftom re v sredo neka angleška ladja zadela ob mino in se potopila. Del posadke je bil rešen.
Potopljen nemški parnik.
KALMAR, 12. (Kor.) Včeraj popoldne je bil nemški parnik za prevoz rude »Ni-urmedia« na južnem koncu Oelanda potopljen najbrž po angleškem podvodniku. Moštvo je bilo rešeno.
Nemški parnik za prevoz rude »Germa-nia« je včeraj opoldne pri zunanjem Stein-grundu obstreljeval podvodnik, najbrž angleški. Da uide potopitvi, je »Germania« ob obali pri Blekinke zavozila na pesek. Podvodnik se trajno nahaja v bližini par-nika. — Kakor poročajo listi, operirajo sedaj trije angleški podvodniki na jugu od Oelanda.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem.
LONDON, 11. (Kor.) Po poročilu Reu-terjevega urada iz Cardiffa so delavski voditelji v soboto z dobrim uspehom pričeli vojno za novačenje. Ćete so korakale po ulicah in so vzbujale veliko navdušenje. Delavski voditelji so imeli nagovore, v katerih so izražali upanje, da bo angleški narod skrbel za to, da se ne uvede splošna vojaška dolžnost. Ce pa se ne dobi dovolj vojaških novincev, potem bi bila splošna vojaška dolžnost edini izhod.
S turških bojišč.
CARIGRAD, II. (Agence Tel. Milli.) — Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: V anafortskem odseku je naša artiljerija 10. oktobra polno zadela severno od Ki-reč Tepe se pojavil^ sovražno torpedov-ko. Mina, ki smo jo užgali mi, je ubila večino posadke nekega strelskega jarka: ostanek pa je pobegnil. V ariburnskem odseku je sovražna torpedovka brezuspešno obstreljevala naše desno krilo. Enako brezuspešno sta streljala ena križarka in en monitor v smeri proti Maidosu in se umeknila nato. V seddilbahrskem odseku je sovražnik zopet brez učinka izstrelil nad tisoč topovskih krogelj proti našim postojankam. Naša artiljerija je odgovorila takoj in prisilila sovražne baterije, da so omclknile.
Potopljen francoski transportni parnik.
ATI:NE, 12. (Kor). Po poročilih kapitana grškega ameriškega parnika »Patris« je bil francoski transportni parnik sSam-blin Haver« na vožnji v Mudros. z 2000 alžirskimi strelci na krovu vzhodno od Malto torpediran po nemškem podmorskem čolnu in se je potopil. Devetdeset, večinoma ranjenih mož so rešile angleške torpedovke. ___
Za reorganizacijo ameriške armade.
LONDON, 11. (Kor.) »Daily Nevvs« poročajo iz Washingtona: Predsednik Wil-son bo v sporočilu kongresu priporočal kredit 50 milijonov funtov sterliagov za reorganizacijo armade. Armada naj bi se pomnožila ' za 125.000 mož rednih čet in 375.000 mož rezerv.
K poravnavi nemško-amerikanskega spora.
BEROLIN, II. (Kor.)— Poročevalec Wolffovega urada poroča jz Ne\vyorka po brezžičnem brzojavu: Časopisje razpravlja o rešitvi zadeve parnika »Arabic« in privolitvah Nemčije v obširnih \va-shingtonskih brzojavkah z večrazpredel-nimi napisi. V uvodnikih izražajo največje zadovoljstvo in poudarjajo, da se je dosegel sedaj tak sporazum med Nemčijo in Ameriko, da se ne verjame več, da bi bila mogoča povrnitev neljubega dogodka, ki bi mogel spraviti v nevarnost odno-šaje med obema državama. Listi poudarjajo velike zasluge grofa Bernštorffa za nemško-amerikanske odnošaje.
Amerika proti oviranju nevtralne trgovine
PARIZ, 11. (Kor.) VVashingtonski poročevalec »Petit Parisienna« poroča: A-merikanska protestna nota proti angleški »order of council« je sestavljena in se odpošlje tekom prihodnjega tedna. V noti se izjavlja, da angleška blokada doslej ni e-fektivna, ker doslej ni preprečila prometa med Nemčijo in Skandinavsko. Nota bo ugovarjala proti oviranju trgovine v vojni neudeleženih z nevtralnimi pristanišči. Angleška da nima pravice, da bi zaple-njala trgovske ladje samo na sumničenje. ne da bi imela neizpodbitni dokaz za resnični kraj namembe. Ton note bo odločen, a prijateljski.
Vesti iz Bolgarske.
Poslanik Stančov v Luganu.
LUGANO„ 11. (Kor.) Dosedanji bolgarski poslanik v Rimu, dr. Stančov, se je nastanil tu.
Bolgarska uradna poročila.
Nekoliko zakasnelo prihajajo iz Bolgarske naslednja poročila uradne bolgarske brzojavne agencije:
Ob priliki odhoda zastopnikov entent-nih držav je pisala oficijozna »Echo de Bulgarie«: »Z obžalovanjem, toda brez vznemirjenja gledamo odhajajoče zastopnike narodov, s katerimi je Bolgarska zvezana po plemenskem sorodstvu ali zelo starih in zelo velikih simpatijah. Ruska diplomacija je na Balkann napravila celo vrsto pogreškov, toda ultimatum 4. t. m. je najtežji in rusko javno mnenje ga mora obžalovati tem bolj, ko si mi ne moremo kaj, da ne bi smatrali Rusov za prijatelje našega narodnega zedinjenja. To pa velja tudi o drugih zveznih državah.« List se spominja potovanja ministrskega predsednika Vivianija meseca januarja, ki se je skliceval na pričevanje nepodkupljive sodbe zgodovine, in zaključuje: *Boi-garska bo stopala v bodočnost z dvignjenim čelom ter stopi s ponosno mirnostjo pred to sodišče, prepričana že naprej, da dobi svojo pravdo.«
Varstvo bolgarskih koristi v državah, ki so svoje zastopnike odpoklicale iz Sofije, je bilo ^poverjeno diplomatskim zastopnikom Švedske. Samo v Srbiji, ker se je pretrganje odnošajev. napram bolgarskemu poslaništv u izvršilo na tak nenavaden način, ostanejo bolgarske koristi brez obrambe, ker srbska vlada poslaniku Caprašikovemu ni dala toliko časa, da bi ukrenil potrebno. Ker je nizozemska vlada pristala na ustanovitev bolgarskega poslaništva v Haagu in imenovanje Hadži Miševega kot titularja tega poslaništva, odpotuje Hadži Mišev, ki je zastopal doslej Bolgarsko v Londonu, naravnost v Haag, kjer počaka dospetja svojih povc-rilnih pisem.
Novoimenovani vrhovni poveljnik in dosedanji vojni minister general Žekov je sprejel 9. t. m. zastopnike avstrijskih, o-grskih, nemških in amerikanskih listov, katerim je podal nekako te-le izjave: Bolgarska ne želi vojne. Mobilizirali smo šele tedaj, ko so Srbi, namesto da bi odstopili Macedonijo, koncentrirali čete ob bolgarski meji. Namesto da bi prisilila Srbe k popustljivosti, je ententa izročila Bolgarski ultimatum in je zahtevala takojšnje pretrganje zvez s centralnima vlastima, kar bi pomenjalo za nas samoumor. Pri tem je četverozveza računala na to, da na Bolgarskem zaneti domače nemire. Bolgarska se je odločila, da dostojanstveno brani svoje suverene pravice.« Vrhovni poveljnik je izjavil končno glede možnosti akcij entente v Egejskem in Črnem morju, da pomenjajo težavne akcije, ki bi. bile proračunjene le na moralen vtisk in bi težko mogle vplivati na vojaške kroge.
Vesti iz Grške.
Ukrcavanje v Soluna.
LONDON, 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Glavni stan zaveznikov se je nastanil v treh hotelih v Solunu. Po razburjenju zadnjih dni je razpoloženje zopet mirnejše; le v prebivalstvu vlada še vznemirjenje.
LONDON, 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: V Solunu se izkrcavajo čete vseh vrst orožja, ki tabore zunaj mesta. Italijanski, francoski in nemški vojaški ataše so odpotovali v Solun.
Omejen uvoz v Solunu.
SOLUN, 11. (Kor.) Angleška dovoljuje v Solunu le uvoz za Srbijo namenjenega blaga. Za domačo porabo določeni uvoz je bil prepovedan. Tukajšnja trgovinska zbornica se je brzojavno obrnila na londonsko s prošnjo, da se prepoved razveljavi.
Vladna Izjava.
PARIZ, 12. (Kor.) »Agence Havas« javlja iz Aten: Ministrski svet je sestavil vladno izjavo za zbornico, ki se predloži kralju v odobritev. — Kakor se poroča iz venizelistiških virov, se bo Venizelos poizkušal izogniti krize, vendar pa da ne bo hotel sprejeti odgovornosti za Zaimi-sevo politiko. Liberalna stranka da bo torej podpirala vlado, da olajša zakonodajno delo, a ji ne bo dala zaupnice.
Uenizelosov protest proli izRrcnvanju v Solunu.
Precej zakasnelo — brzojavka je bila oddana v Atenah 3. t. m. — prihaja poročilo o francoski napovedbi izkrcavanja ententnih čet v Solunu in odgovoru bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa na to napovedbo. Pismo francoskega poslanika se je glasilo: »Po nalogu svoje vlade si štejem v čast, da sporočam Vaši ekscelenci prihod prvega oddelka francoskih čet v Solun in izjavljam ob enem, da Francoska in Angleška, zaveznici Srbije, pošiljate svoje čete, da pomagate Srbiji in da vzdržite zveze žnjo, ter da obe državi računate na to, da se Grška, ki je jima podala toliko dokazov prijateljstva, ne bo ustavljala ukrepom, ki so bili ukrenjeni v korist Srbije, katere zaveznica je tudi.«
Ministrski predsednik Venizelos je zvečer odgovoril: >Odgovarjajo na Vaše pismo si štejem v č^ist, da izjavljam Vaši ekscelenci, da kraljeva vlada, ker je v evropski vojni nevtralna, ne more dati pooblastila za nameravano akcijo, kajti kršila bi grško nevtralnost še tein izraziteje, ker izhaja od dveh vojujočih se velesil. Kraljeva vlada mora torej protestirati proti prehodu čet. Dejstvo, da so e-dino Ie določene za pomoč Srbiji, zaveznici Grške, ng izpreminja^ničesar jia juri-dičnem stališču kraljeve vlade; kajti celo z balkanskega stališča nevtralnost Grške ne more biti prizadeta pred uresničenjem »slučaja zveze« po oni nevarnosti, ki sedaj preti Srbiji in povzroča odposlatev mednarodnih čet njej v pomoč. Venizelos.«	_
Zastava vojske in vojne mornarice.
DUNAJ, 11. (Kor.) Njegovo c. in kr. a-postolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati sledeče armadno in mornarično povelje:
Moja volja je, da zastava Moje vojske in ona Moje vojne mornarice prikazujeta državnopravnemu razmerju odgovarjajočo podobo na pragmatični sankciji sloneče zveze obeh držav avstro-ogrske monarhije.
Dovolil sem torej, da zastava in stan-darta vojske nosite na eni strani grba Avstrije in Ogrske drugega poleg drugega, zvezana po grbu Moje hiše in obvita s trakom z devizo: ^Indivisibiliter ac In-separabiliter«; na drugi strani se nahajajo v sredini Moji inicijali, v kote ste pa postavljeni, izmenjevaje se, cesarska krona in sv. ogrska krona. Zastava in stan-darta ste beli in, izmenjavaje se, obdani po črnormenih in rdeče-belo-zelenih trikotnih plamenih.
Vojna zastava ima v svojem neizpre-menjenem razvrščenju barv poleg ščita in grba »Avstrijska hiša« kazati stari zgodovinski ogrski grb.
S to odredbo je požrtvovalna, skupno delujoča moč vseh narodov monarhije, poplemenitena v zmagovitem junaštvu, ki je Moja vojska in Moja mornarica uveljavljati v sedanji vojni, zadobila tudi spominski znak za najdalnjeje čase.
Na zastavo in prapor naj vojščaki za vedno obnovljajo prisego zvestobe: da bodo z združenimi močmi ščitili in kot skala trdno varovali zvezo Avstro-Ogr-ske z Mojo hišo.
Sedanje zastave, priče mnogodokazanih čednosti Moje vojske, ostanejo polkom in se imajo še le po potrebi nadomeščati z novimi. Zastavini trakovi, kolikor jih je, ostanejo v uporabi, se svojimi posvečenji. Nove standarte stopijo v rabo, ko bodo izdelane. Vojna mornarica razvesi onega dne, ki se ima še le določiti, v isti uri zastavo, ki prevzemlje vse slavne tradicije Moje flote.
Izvedenje vsega v to potrebnega nalagam Svojemu vojnemu ministru in Svojemu mornaričnemu poveljniku.
Na Dunaju, dne 11. oktobra 1915.
Fran Josip 1. r.
DUNAJ, 11. »Wiener Zeitung« in ogrski uradni list sta objavila tozadevna ročna pisma na ministra za vnanje stvari barona Buriana in oba ministrska predsednika. K grboma Avstrije in Ogrske je dodan grb Bosne in Hercegovine do ureditve njiju državnopravnega razmerja do monarhije.
DUNAJ, 11. (Kor.) >,Fremdenblatt« piše: Ta, že davno nameravana odredba
m
Stran n.
.EDINOST" štev. 234.
V Trstu,-dne 13. oktobra 1915.
naj odpravi nedostatek, ki ga je občutiti ca vseh poljih, posebno pa v občevanju z inozemstvom, namreč, nedostatek znamenja, ki naj heraldično prav izraža državnopravne razmere monarhije. Pomembno naključje je, da skupni grb stopa v življenje v viharno razburkanih časih, ki ostanejo zabeleženi v zgodovini kot epoha Slave monarhije, pomlajene v moči in e-dinstvu. Živo nadalje delujoča moč se bo neusahljivo izlivala iz novoustvarjenega znamenja, ko se bodo naši potomci spominjali ure, ko ie nastalo. Naj bo skupni grb, ki ga danes pozdravljamo kot nekaj novega in vendar v njega slikah zaupnega v znak sreče za vladarsko hišo in za narode monarhije, nerazdružijivo združene za visoke državne naloge.
G rt) avstrijskih in ogrskih dežela.
DUNAJ, 12. (Kor.) Današnja »\Viener Zeihmg* objavlja cesarjevo ročno pismo ministrskemu predsedniku Stiirgkhu, s katerim se določa grb avstrijskih dežela. Najvišja odredba ie v ozki zvezi z istočasno razglašeno določitvijo za skupne uredbe avstro-ogrske monarhije ustvarjenega grba. Za določitev avstrijskega državnega grba se jc ustvaril sedai enoten he ral dični emblem, ki pregnantno izraža državno enotnost avstrijskih dežela. Tako se posebno smislov ito kaže notranja or-ganična skupnost in trdna državnopravna združba teli dežel kot enotna država. yAvstrija« in se v sliki in priliki vidi na slovesen in dostojen način potrjeno povzdigujoče dejstvo političnega razvoja in poglobitve avstrijske državne misli in državnega čuta avstrijskih plemen, njihova solidarnost in požrtvovalno vdanost skup: ni domovini, ki stopa posebno v sedanji vojni tako obetajoče na dan in je dobila iz vojne zopet nove. mogočne impulze. Cesarjevo ročno pismo ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu se glasi: " »Določam grb avstrijskih dežela po priloženi!! ri-bah s heraldičnim popisom vred ter Vam naročam, da ukrenete potrebno za pravilno uporabo novega grba.
Dunaj, 10, oktobra 1015.
Franc Josip I. r.
S podobnim cesarjevim ročnim pismom ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi. se je preuredil tudi grb dežel svete krone ogrske.
Poklic ogrskih ernasKJjnlkav.
BUDIMPEŠTA, 12..(Kor.) Uradni list objavlja razglas honvedskega ministra, po katerem morajo vsi pri črnovojniškifi pregledih in naknadnih pregledih potrjeni Črnovoini obvczanci letnikov 1S73, 1874 in 1^75, potem vojaški izvežbani, razredu A pripadajoči črnovojniški obvezanci letnikov 1S72, 1873 in IN74 ter najmlajši letniki. ki so bili že poklicani, a so biii odpuščeni na dopust, 3. novembra 1915 I. nastopili aktivno vojno službo.
Odlikovanje nadvojvode.
DUNAJ, 12. (Armadni naredbeni list).
Cesar je podelil nadvojvodi Hubertu Sa!-vatorju, poročniku v dragonskem polku št. 4. v priznanje hrabrega ravnanja pred sovražnikom vojaški zaslužili križec tretjega n;7reda z vojno dekoracijo.
Trelle vclao posodo.
DUNA I, 12. (Kor.) Vojni marša! nadvojvoda Friderik ie podpisal 6 milijonov za avstrijsko in ogrsko vojno posojilo.
Nadvojvoda Ludo vik Salvator umrl.
PRAGA. 12. (Kor.) Nadvojvoda Lndo-vik Sslv&tor je ob poiitreh popoldne umrl
na svoje'P. gradu Brandysu ob Labi.
Nadvojvoda Ludovik Salva tor ie bi! rojen leta 1M7. in »e bi! stric nadvojvode Franca Salva tori j, cesarjevega zeta.
Potres na Ogrskem.
TFMEŠVAR. 12. (U?r. brz. uradi \ teire-ki in torontalski županiji in v tako-imenovanem tisino-maroškem kotu sij prešlo noč čutili močan potres. Dva precej močna sunka sta potresla kraj, toda j prebivalstvu sc razun strahu ni zgodilo J nič hudega. Potrescmeri temesvarskega j geodinamičnega zavoda zabeležili naj-1 večji zanihljaj 70 min. kar se še ni zgo- j dilo dvanajst let. kar obstoji zavod.
velike borbe in ti moralično razpoloženje. Vendar bi bilo zgrešeno, ako bi mislili, da gre tu že za odločilen udarec. Ne smemo se varati, marveč biti si moramo v svesti, da bo treba izvršiti še mnogo in težkega dela.
Od Drine ni doslej še ni kakih vesti o kakih operacijah. In ravno tu se utegnejo odigravati veliki boji, ker se splošno sodi, da Srbi pripravljajo ob Drini najhuji odpor. Zdi se, da sc z-avstrijske strani vrše še zadnje priprave za to ljuto borbo.
Iz Bolgarske ni še pričakovanih, vesti, ki nam sporoče, da je bolgarska vojska začela s svojim prodiranjem proti Srbiji. Imamo utis, kakor da sc še vrše zakulisni poizkusi, ki naj bi zavarovali Bolgarsko pred iznenadjenji od grške iri romunske strani. Seveda so ti zakulisni dogodki od-tegnjeni javnosti. Posebno za Grško je položaj res zelo težaven. So tu vmes stare antipatije, so tu navskrižja v interesih in je tu tudi pritisk ententnih vlasti, ki se mu Grška ne more kar tako odtegniti. In je tu še posebno razmerje med Turčijo in Grško, ki otežuje za obe strani zadovoljiv aranžma. Sicer pa velja tudi za Grško, kar smo rekli včeraj glede Bolgarske: nimamo nikakih zanesljivih poročil o političnih dogodkih v notranjem, o razpoloženju strank v deželi sami. In zato so tudi vsake, le količkaj verjetne kombinacije onemogočene. Od tod menda današnja »suša« glede na stališče, ki je misli Grška zavzeti napram konfliktu med Bolgarsko in Srbijo, oziroma četverosporazumom.
V enem"pogledu pa ne dopuščajo vesti iz Sofije nobenega dvoma: sovraštvo proti Srbiji je tam razpaljeno do žarišča. S\7 cer pa to ni od danes in ne preseneča. /
__ Lahko rečemo: ako pride do boja med bolgarskimi in ruskimi četami, bomo priča fenomena, iznenadne izpremembe, kakoršnjih le malo pozna zgodovina v valovanju razmer med narodi, ki so si bili prijatelji in so postali sovražniki.
Le kot kurijoziteto beležimo tu glasove in mnenja, po kateri bo veliki borbi nepričakovano hiter konec in da bodo morda že o letošnjem Božiču mogli peti zvonovi — mir ljudem na zemlji! Kdo ne bi želel tega: povrnitve miru in bratskega razmerja med narodi — in tudi med tistimi, ki si danes stoje nasproti v sovražnem boju?!!
* Zahvala vojaških* ranjencev gospe dr. Slavlkovi v Trstu. V drugi polovici septembra je dvakrat poslala gospa Antonija dr. Slavikova na moj naslov mnogo perila, nekaj hlač, več steklenic krepči.nih tekočin, čez 1200 cigaret in drugega tobaka, tobačne pipe i. dr. kot darilo tržaških dam ranjencem in borilcem na dobrdobskl fronti. Razdelil sem ta darila po izraženi mi želji med uboge vojake raznih narodnosti, za kar izrekam tem potom vsem blagim darovalcem in darovalkam, posebno čislani gospe na-birateljici, v imenu vseh obdarovancev svojo najtoplejšo zahvalo. Pripominjam, da je med našimi vojaki tudi mnogo takih, ki ne morejo od doma ničesar dobiti, ker bivajo njihove rodbine kot begunci neznano kje, vsled česar jim je in bi jim bilo vsakršno perilo v tem času in položaju jako dobrodošlo. Zato rade volje prevzamem razdelitev na-daljnih tozadevnih pošiljatev. Fr. Gombač, c. kr. nadp.t vojna poŠta 91.
Mirko Polić — kapelnik v Osjeku. V o-
sješkem gledališču pojo sedaj krasno Mil-lopkerjevo opereto *Dijak prosjak«. — O premijeri piše »Narodna Obrana« med drugim: »G. kapelnik Polič je dirigiral o-pereto na pamet, ali z dovršeno preciznostjo. V njem smo dobili nadebudnega, energičnega, glasbcfio posebno izobraženega dirigenta: ki vzbuja v nas najbolje nade v bodočnost te sezone hrvatskega narodnega gledališča osfeškega«. Našemu tržaškemu rojaku čestitamo na tem lepem priznanju, želeč mu za bodočnost še lepših, še večjih uspehov.
Zadružna zveza v Celju sporoča svojim članicam: Ker gredo cene zlasti boljšim vrstam papirja zelo naglo kvišku, opozarjamo vse svoje cenjene članice, da se preskrbijo čim preje s potrebnimi tiskovinami in knjigami. Mi oddajamo do Novega leta še vse tiskovine in knjige, kolikor jih je še v zalogi, po starih cenah. Po novem letu bomo končno primorani tudi mi cene zvišati.
S Krasa nam pišejo: Tu so naši topni-čarji uničili včeraj dopoldne italijanski zrakoplov večjega tipa. Padel ]e na dobrdobski planoti. Prejšnji teden je enak konec zadel drug italijanski zrakoplov.
Iz Rojana nam pišejo: V petkovi „Edinosti* smo čitali pod naslovom „Glas iz ! občinstva", da je v rojanski župniji bila na-! vada, da smo imeli vsaj po enega slovenskega duhovnika. Ni res, da bi bila taka navada, pač pa je res, da smo imeli zmiraj po dva slovenska duhovnika, in sicer župnika in kapelana in oba slovenska
Z Balkana.
Prvi pomembni čin nove ofenzive avstro - ogrskih in nemških čet proti Srbiji je zavzetje glavnega mesta Belgrada. Boji so bili baje zelo hudi, ker so Srbi ped za pedjo trdovratno branili svojo prestolnico. Dogodek je gotovo velcpomemben posebno v moraličnem pogledu, ker mora na naši strani utr jati vero v ugoden konec
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. Trsccotki spisal X2vi*r če Moatipi«
Ograjo pri teh stopnjicah tvori ogabno prilepljiva vrv, ki je v kratkih presledkih z železnimi obročki pritrjena na zid.
Odstavkov pri stopnjicah ni.
V	vsako petih nadstropij se prihaja po par stranskih stopnjicah.
V	petem nadsropju pa vodijo štiri odprtine v ozek, temen hodnik.
Vsaka teh odprtin, ki jo slabo zapirajo rumeno pobarvana, a Že zdavnaj vsevprek zamazana vrata, vodi v dve majhni sobi enake velikosti, ki dobivate svetlobo z ene strani iz Konstantinove ulice, z druge strani pa z »Idalijinega vrta«.
Sedaj, ko smo stopUi v to hišo, so bila tri vrata v petem nadstropju zaprta.
t-,71 fr«rtih, le nalahno priprtih duri pa
Domače vesti.
Vojno pomožni urad političnega .društva
»Edinost«. — Občinstvu se naznanja, da vojno-pomožni urad političnega društva Edinost« slej ko prej posluje in sicer v odvetniški pisarni dr. Rvbara in dr.Abra-ma, via Carnpanile št. 11, I. nadstropje. — Uradne ure vsak dan, izvzemši nedelj in iraznikov, od 5. do 7. ure zvečer.
Vojno-pomožni urad je vložil do sedai okrog tisoč prošenj in marsikatera družica se danes gotovo s hvaležnostjo spominja političnega društva ^Edinosti«, ki je poskrbelo, da najdejo revne družine brez razlike narodnosti vsak čas .brezplačnega sveta in pomoči, da se jim ni treba zatekati k raznim zakotnim pisarnam, ki jim je glavni namen izrabljanje revnih in nevednih ljudi, siccr pa se presneto malo brrgajo za njihove koristi. Culi smo. da se je revežem ponekod računalo nič manj nego po 2 do 3 krone za eno samo prošnjo. To je pač nezaslišano izkoriščanje, ki ;a moramo tem bolj obsojati v teh časih, ko je revež v obupu mnogokrat pripravljen žrtvovati tudi zadnji sold, če mu kdo vzbudi le najmanjšo i:ado na pomoč, tudi če ic ta nada prazna. Apeliramo na naše može. da gredo v tem oziru revnim družinam z nasveti na roko ter jih v zadevah. ki se tičejo rednih in izrednih podpor, brez izjeme rekomandirajo na vojno-pomožni urad političnega društva »Edinost«.
Dobro bi bilo tudi, da bi one družine, za katere je vojno-pomožni urad že posredoval, le-ternu naznanile, ali so bile njihove prošnje rešene ugodno ali neugodno, da bi imel urad nekak pregled o uspešnosti svojega delovanja. Tudi svote povi-skov. ki so se dosegli, bi ga zanimale.Vse-kakor pa je po podatkih, ki jih je mogel urad dobiti do sedaj, sklepati, da je njegovo delovanje precej uspešno.
_ i
Klicanje zdravniške pomoči. C. kr. po licijsko ravnateljstvo nas prosi za objavo sledečega naznanila : Da se omogoči prebivalstvu, da se vkljub ustavijenju privatnega telefonskega prometa v nujnih slučajih lahko takoj pokliče zdravniška pomoč, se je odredilo, da privatne osebe pri sfražniških postajah svojega bivališča lahko prosijo, da se pokliče ta oni zdravnik. Stražniška postaja bo to zeljo telefonično naznanila postaji onega okraja, v katerem biva dotični zdravnik, in ta postaja bo o tem na primeren hačin obvestila zdravnika. — Kako jamstvo ali odgovornost z* pravočasno dostav-Ijenje takih naznanil se seveda ne more prevzemati.
Na delu. Snoči ob šestih je bil zdravnik z zdravniške^ postaje pozvan na pomoč v staro prosto *luko, kjer je 34 letnemu železničarju. Ivanu Edlingerju, ki stanuje na Greti št. 293, kolo nekega voza strlo prste desne noge. Zdravnik je Edlingerju podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem odpeljati na njegovo stanovanje.
—	14 letnemu mesarskemu vajencu Karlu Lovišku, ki stanuje na Vrdelci v hiši št. 138, je snoči neki utež padel na desno nogo in mu jo ranil do krvi. Dečko je šel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik desinticiral in povil rano.
—	16 letnemu težaku Alojziju Fer-folji, ki tudi stanuje na Vrdelci in sicer v hiši št 191, je pa na delu padel precejšen kamen na levo podlaktnico ter ga tudi precej hudo poškodoval. Tudi ta je šel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, po-nemamo po drugili listih: Danes v sredo, 13. oktobra t. h se bodo dopoldne prodajale v mestni zastavljalnici na dražbi »dragocenosti*, zastavljene nxt zelene listke serije 135 in sicer od St. 148.0*10 do štev. 150.600, popoldne pa „nedragoceni* predmeti, zastavljeni me-eca majnlka leta 1914. na zelene listke serijel35 in sicer od št. 42.S00 do št. 45.000.
(Dne 12. oktobra 1913.)
Moka bela ............. E 0-7 8 kg
Sladkor .••••«........K 1-— kg
Meso (gcveje) sprednji deli . . .K 4 32, D*62 kg m	m zadnji „ K . . . 5 32, G-— kg
Meso telečje.........K 520 do 8 - kg
Meso koštranovo . . , , . . . K 3 20 do 3 60 kg
Vampi ................K 2 - kg
Slanina (soljena) ••••••...K 7-— kg
.Gniajt, Jruliana .•••••••••••K 10.— kg
Gpjat $jrova,	K 12-— kg
,Svinj,in+ prebijena (rebra) . , K 7 30 do 7'6<)|kg ,Maslo sirovo ..•«•••«*•• K G-40^1ig .Mast. siinjska)..	—'kg
Sir (ementals^i) •	K 540 kg
Kokoši..................K 6*— 7'50 kg
Piščanei.........K 3'— do 4-30 kg
Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg
Cene raznih žiuil u Trstu.
« namočena .
Testenina.......
Ri ž
Fižol .........
Bob .*•.•••••
Zelje (sladko) . • . . Zelje (kislo) . . . . , Kisla repa
Ječmen .......
Fižol (stročji) vinarjev Kromprr	„
Grah
Paradižniki	a
Radič	,
Salata	a
Zeleno	„
Česen	„
rebula	n
Jajca	9
BuČO
Pesa	,
Malancans	m
Kumare	m
Mleko Olje
___ 1-28 kg
.....K 1-32
... K 2- - kg
•	. . K 1'2S kg ... K 1-60 kg
, ... 24,32, kg .... «4, kg . — -50, —■— kg .... K — SO .... 28 40 kg . . . 24. 32 kg . ... 88 96 kg . . . . 60, 72 kg . G do 10 merica . 8 do 12 glava . . . 4, 8 glava . . 12, 20 glava . . . K 60, k£ . . IS, 20 komad . . 4, 6 komad
•	4 do 6 komad . . 6, 10 komad . G do 10 komad . . . 56, 00 liter . • K 4-— liter
HALI OGLASI.
TllAftUff	dnevno noro in rabljeno volno
liSUVćL po konkurenčni in visoki cehi. Prinest ali pisati DKBIASIO, ul. Chiozza št. 34. 519
licem
pridne čevljarje. Ulica Arcata 5.
514
Hamfzna Jabolka ^«« ^tm^
po povzetju A. OSET p. Guštanj Koroško Razpošilja sc tudi vino, jabolčnik, suhe češplje in novo zdravilno vodo „Silva vrelec".	505
Meblirana
levo.
soba se odda (K 24) pošteni gospodični. UL Cominerciaie 9, LIL nad.
517
Umrli so:
Prijavljen: 9. t. m. na mestem fizikatu:
Ćergol Stanislav, poldrugo leto, uL del Molino a Vento St. 35; Kimer Arnold, 2 meseca, zagata Cavana št. 3: Pertot Alberta. 15 let. Barkovljo št. 5f>0 ; Travisan Gverina ul. Mont'rsino št. 6.—{
V mestni bolnišnici due 12. t. m.: Frankič. _ Josi . ^	_	„ . _. « . „-„.-j _.»
pina, 62 let; Risigari Hermana, 41 let; Škilan t VSake Vrste, prišteti IZOlski peneči ali
mest, 30 let; WranKzty Lidija, 22 let.	dezertni refosk, peneči ali dezertni mo-
škat, istrski in dalmatinski tropinovec,
"V
Šampanjec
Darovi.
Za Šolske knjige učencem CM deške šole je
darovala družina pokojnega učitelja te šole, na bojiSču padlega R. Merška K 20, hoteč tako častiti spomin dragega pokojnika, ki je tako vneto deloval na tem zavodu skozi tri leta. Za ta dar se v imenu mladine podpisano srčno zahvaljuje. — Za isti namen je darovala „Tržaška hranilnica in posojilnica" K 50. Srčna livala! — Šolsko vodstvo.
Za knjige ubožnim Šolskim otrokom CM Sol
daruje Z. K. 2 K. Denar hrani fiprava.
Za 19letno siroto, slovensko dekle Berto Kenda
iz Tolmina, ki je pri požrtvovalnem donašanjti živil in pitne vode našim hrabrim vojakom v strelskih jarkih po scvražnem šr^pnelskem strelu izgubila svojo nogo in se nahaja brez sredstev, o -amljena in zapuščena, so daroval-': Mici Vosadka K 4. Maša Grom K 1, Dr. Slavikova K 3, Ivan Marija Kokalj K 5, Žgur K 1, H. Schmidt K 1,
slivovic, istrska in dalmatinska vina, vermouth, maršala, konjak in rum vse pripravljeno in po nizki ceni prodaja J. PARČINA
slovenska tvrdka, ex kavarna Goldoni, Trst.
♦
konces. zobotehnlk
i TRST, nI. Caserma št. 13,11. n.
Jnarija aoKan xv u, igui jv j>, h. opuuuui IV I, a	.. .	, . . . . , „
Ivanka GradiSar K 1, Ponikvarjeva K 2, Nekdo K 4> Ordinira Od 9 Zjutraj dO 6 zvečer.
K 3, Jnsta Snban K 1, Marija
Umetni zobje f
z In brez čeljusti, zlata krone In obrobkl :
VILJEM TUSCHER
:
je prihajala zoperna toplota železne peči, pomešana z močnim, ostudnim vonjem odpadkov smotek, pobranih na ulici, na Jrobno zrezanih in nabasanih v kmeeno pipo.
Ce se vrata odpro. se pride v prvo podstrešno sobo, ki je osem črevljev dolga in šest črevljev široka. Razsvetljuje jo le skromno eno edino zakajeno okno.
Na desni stoji velika omara iz belega lesa, slabo pobarvana. Ena vratca te omare so odtrgana in naslonjena ob steno. V omari je videti par oskrbljenih krožnikov/ posodo za juho brez pokrova, tri prazne steklenice in par težkih, neosnaženih črevljev.
Pred omaro Ježi na tleh slamnica.
Železna peč, katere navzočnost je že razveselila naš nos, je v zvezi z majhno levo, na kateri lesena, sivo pobarvana deska nadomešča mramornato pločo.
Razbita steklenica, lonček z leščilom, stara ščet in tri pipe leže na tej deski.
Z apnom pobeljene stene so pokrite z ostudnimi risarijami, ki predstavljajo sli-
Nadaijni podpisi za tretje vojno posojilo. Baron Ivan A. Economo K 300.000; trgovska in špedišijska družba „Balkan" K 40.000; Herman Gambel K 10.000; Rug-1 gero Gamfcel K 10.000; tvrdka Ivan Albori i K 100.000; Židovska občina v drugič K K 40.000 (skupaj za tretje vojno posojilo K 75.000); Virginija vdova Novak K 1000; Evgenij Loy-Beck K 5C0O; Kari Silvestri K 4000; Ado!f Kohner K 1000; Ivan Scam-perle K 1000; M. & A. Fantini K 5000 ; Jakob Reiter K 10.000; Kari Bartak 1000; Tomaž Friihauf K 3000; Neimenovan K 8000; Berta Wiesler K 1000; podjetje Zi-molo K 1000; Frančiška Faintar (natakarica) ; Henrik Bartak K 5000; Vincenc Vi-dordo K 4000; Juiij Spanner K 10.000*; Neimenovan K 5000; Galilej Jeroniti K 300; Viktor Hirsch K 200; Antonija & Katarina Cailigaris K 400; Henrik Sitta K 500; Artur Cosciancich K 200: Ivan Marchig K 400; Friderik Polakovics K 1000; Kari Scbreiber K 1000; Maks Schreiber K 2000; Lidija Schreiber-Tromba K K00; Krist jan Dejak K 5000; dediči po pok. Karlu Beltramu K 1C00; Nina Leva pok. Avgusta K 200; Rihard Dejak K 5000; inž. Gualtiero Honseli K 5G00; Lazar Benpor&t 200 ; Agat Perhauz 3300; Eridenk Nontanari K 100; Ivan Bot-tich K 500 ; Amb. Chiepalich K 200; Kolb A vrelija K 100 ; fosip Spekar K 200; Rocco Franc K 3000; Angela Gioitti K 2000; Kolb Friderik K 100.
1, M. Gradišsr Tavčar K t, Fani Milič K 1, Anton Grmek K "1. župnik Sila K 2, Bartol K 2, Keimt-novana 20 v.. Negode K 1. Skupaj K 31*20. Denar se je odposlal g. dr.u TriUerju. da £a osebno i»roci nesrečni Berti Kenda.
Za naše hrabre branitelje so dalje darovali: ga. Kokalj 2 para Fp. lilač, 1 srajco, .'J4 raznih krp za obvezo in nožne krpe, 3 pare nogavic. 1 majo; ga. GlihS 3 pare sp. hlač; ga. Leopolda Petelj 200 cigaret: N. X. 1 sp hlače, 1 majo; ga. Lenček 1 par vojaških hlač; Neimenovana 34 krp

ke iz Gomore in ogabne nesramnosti, o katerih se mora misliti, da jih je risala roka umetnika, ki se je izučil v ječi.
Kadeči se utrinek sveče je rabil za čopič, da je »umetnik« okrasil strop z arabeskami iste vrste, ki jih ni mogoče imenovati v poštenem govoru.
Nasproti peči stoji majhna miza, prav taka, kot so doli v »Idalijinem vrtu«. Ali je morda najemnik tega stanovanja slučajno ali pomotoma, zamenjal tujo last s svojo ?
Toda tiho! Človek ne sme nikdar izrekati takih sumničenj.
Na mizici sta stala dva kozarca, steklenica žganja, stekleničica ruma in škatlji-ca užigalic.
Pri mizi sta sedela dva možaka čudne vnanjosti ter sta se pogovarjala, komolce naslonjene na mizo, kozarec v roki in pipo v ustih. Pogovor je moral biti res zanipiiv.
Eden teh dveh možakov je nosil rdeče hlače, najbrž vojaški plen iz Templa. ki so nekdaj morda krasile noge kakega bo-
■■■BttOflHSHBCBHSBeSMBB
lopat se ]e odprl doimsni
Hofekostavranja „fllia cifla đi Poronzo"
Trst, ulica degli Artisti štev. 8 Sobe z električno razsvetljavo. Izvrstna
uuliv^cr. x pai % viittoftui jjau.v« , a1vuuluu?1ai p i _ t • •	•	*	r>	i.*	_ •	•
za noge in obveze. 3 ovitke in plat. niti. -- Srčna kuhinja m VillO. — PuntlgamskO piVO. hvala! Prosi se nadaljnih prispevkov.	Cene zmerne.---Postrežba točna.
Posebni sa!on za
orr.
častnike.

I'

Za naše hrabre branitelje so darovali veliko I množino raznovrstnega peri* ge. in gg.: Mazlu j Alojzij, Furlani, Godina (učitelj), Grbec (učitelj), ! <ancin (Pupč), Godina (žiiidrič), Sancin (Karavan- j clo), Bradač, Petronio, Sanc»a Ščetina), Sancin (Kraljica), Sarcin (Tuma>, Šuman (Furbo), Šuman (Tambur1. Godina (JokeJ), Sancin (Rožo), Miklau-čič (PetitkaK Pancin (ČočaV Erenkovič, Suppan, Kari ček, Slokovič, Flego (Tonko , Furlan Josipina, Vodopivtc Ana, Može, Sancin (Toč) Flego Marija, J Kobau Marija, "*Godina vd. iFiguje\ Kinereich,;
Godina iBa i), Miot Marija, Zubin, Kuški Marija, j_
Josipina vd. Godina (Munjo), Godina (Nec), Kljun, j
Nigri?, Piščanc, Žager Katarina, Flego Urška, 1 u.q; 383^/15
Tedesćhi Marija in Karoh'na, Vraryac, Demarchi i_ *--------L-1
Just, Flego Ivana, Sancin (Cio), Toskan, Mahoič j	RB - a." ^ ^ „ m
Josipina, Filipčič, Lukežič, Godina (Fero), Sancin!	graji ^Tg ^^^PgS 8
(CJe>, Krajne Flora, Godina .Bakin), Sancin (Ren- |	■ ^ ** ^■
ga), Obl k (Buč), Kocjančič, Obad. Pregelj Ma- j U S mislil zaključka općinskog upravnog
rija. Godina (Pižon), Lavorika .Oblak Andrej, | odbora 0d oktobra 1915, raspisuje SC na-
VeTo iS	I tječai na mjesto općinskog kanceliste sa go-
• _	/t-	t :jc__-vr__„j://ri____i___ ' Hi?ninm nlirnni to carlfi nrl 1 AniI Kr tnia
1« vrste i mm	v sa-
»O.
cin Ana (Facjo), L čen Marija, Godina (Oundra-, Pižon (Bumba), Vrhovnik, Sancin (l)rejai), Sancin (Zika\ Rassoi, Sancin iŽjakec), Sancin (Stare)* Srebrnik (Agun), Godina (Brdon), Sancin (Cou), Sancin (Cacek*, Sancin (Toč), Sancin (Lulič), Flego, Mihelič, G«.dina Kudro)A Godina_(Fuli), Pisteli,
dišnjom plaćom za sada od 1400 Kr. koja će se dotičniku iz obćinske blagajne u mje sečnim antecipatnim obrocima isplaćivati.
Natjecatelji treba da izkažu, da su sasvim sposobni vršiti dužnosti općinskog kance-
Rozman, Kravos, Josip Bradač, Kanobel. Ziveli liste. Molbom imaju izkazati SVOJU dobu, naši ^-rli Škedenjci! Iskrena hv^la vsem blagim | državljanstvo, sviedočbe Školske i dobrog
darovateljem ter ljubeznivim grspjcani. /eljki ) ___*___a____i________
Sancinovi, Angeli in Lotici Sanci norimi za požrtvovalno nabiranje. '
docega francoskega maršala, moder jopič, ki Je že vpil po krojaču, pisano volneno ovratnico, nemarno zavezano okoli vratu, tako da je konec pokrival prsi in tako zakrival srajco, ki je najbrž ni bilo, in končno baržunasto čepico s podbradno verižico iz pozlačenega bakra.
Glava tega moža je bila slikovito in obenem veličastno lepa.
Celo, nos, usta, oči, sploh vse poteze njegovega obraza so kazale na prvi po-i gled grški tip v brezhibni čistosti.	1
Krasni črni lasje, tako modrikasto črni, kakor tako zelo ugajajo umetnikom, toda precej prepleteni s srebrno sivimi, in gosta dolga brada, naravno kodrasta brada mu je padala na prsi.
Človek bi mislil, da vidi pred seboj mra-mornati kip Phidijev ali Praksitclov, ki je naenkrat oživel.
Toda če je človek pogledal to čudovito lepo glavo natančneje in proučeval natančneje poteze, je moral občutiti nehote neko odvratnost, neki neodoljiv stud.
(Dalje).
trieznog ponašanja, dosadanje službovanje i poznavanje jezika, osobito hrvatskog kao uredovnoga i do konca oktobra t. g. pod-pisanom podnesti.
Valjan činovnik može*napredovati u službi.
Občinsko poglavarstvo u Kastvu, dne 7. oktobra 1915. Predsjednik opć. upravnog odbora: J E L U Š I Ć.
likerjev in špirita najboljših tovarn.
Prodala na drobno in na debelo- - Cene zmerne.
Trst, ulica Solim St. 11