Ost faffiaja ©đ bCTrffit* 19*7 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od I januarja 1960 trikrat te-densko, in sicer ob ponedeljkih, »redah in sobotah KRANJ — SOBOTA, DNF, 6. APRILA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 40 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof j a Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Predvolilni razgovor v Radovljici Upoštevali smo razmere pri organizaciji volilnih enot in pripravah na volitve sploh — je dejal predsednik občinskega odbora SZDL Ljubo Meglic Povseh naših občinah se že temeljito pripravljajo na volitve. Predvidoma bodo splošne volitve 26. maja, referendum za republiške in zvezne poslance pa 16. junija. O pripravah v radovljiški občini smo se pogovorili s predsednikom občinskega odbora SZDL Radovljica Ljubom Megličem. — Kako potekajo v radovljiški občini priprave volitev? 0 »Zelo dobro. Prav sedaj imamo na vrsti posvetovanje s predsedniki krajevnih odborov SZDL, ki jih je 12 v občini, da se dogovorimo o glavnih stvareh. Tako posvetovanje s predsedniki krajevnih odborov SZDL smo imeli že glede ureditve volilnih okolišev. S predsedniki sindikalnih organizacij in predstavniki samoupravnih organov pa smo se pomenili o volilnih okoliših za /.bor delovnih organizacij. Prihodnji teden bomo imeli posvetovanje političnih aktivov po krajevnih skupnostih ozir. Organizacijah SZDL.« — Kot smo že pisali, ste pri vas zelo elastično prilagodili proizvodni in teritorialni princip za volitve v zbor delovnih organizacij. Ali ste pri tem imeli kake posebne težave? 9 »Seveda. Tudi za splošni zbor so bile težave. V povprečju naj bi na vsakih 786' prebi-vavcev volili enega odbornika. Kraji so pač tako različni. — »oa smo upoštevali v prvi vrsti razmere. Na primer pri Gorjah '■e n ,c° tako odsto,Pan.ie, da bi morali nekje dovoliti odbornike razlik tSrebivavcev, drugod pa na 1200. Čeprav smo ublažili to Ko glede na kraj, vendar to ni omogočilo zaželene skladnosti.« ok«m Ali Je morda sedanja organizacija volilnih okolišev rušila *°"se krajevnih skupnosti? podrf *Marsikje je bilo' tako. Najbolj značilno pa je na Bledu. Oe- om; m Zasip sta se na primer združila v eno volilno enoto, y av Je prvi kraj prej sodil h Gorjam, drugi pa k Bledu.« tU(if"" boste take nove okoliše sedanjih volilnih enot upoštevali Prt prihodnji organizaciji krajevnih skupnosti?« tOVl.y * Verjetno. Odvisno je pač od tega, če bodo prebivavci čutili na .n° Potrebo in željo. Seveda pa nekatere strnjene kraje — kot 0j)j^rirTler Radovljico, Lesce, Kropo itd. — ne mislimo v poznejšem štev'!°VaT1 'U 'n u krajevnih skupnosti razbijati na več enot po llu odbornikov. To ne bi bilo življenjsko.« ^akujet^k° Pa 1>°te'ta *zk'ra kandidatov in kakšne spremembe pri- raj *Po prvih predvidevanjih bo nova občinska skupščina sko-Zbo a.^?vsem nova. Za vseh 70 odbornikov, kolikor jih bo v obeh Poh^ 'Je doslej predvidenih samo 8 dosedanjih odbornikov. To so dos H .sam'a volivcev. Tako bomo skoraj vse zamenjali, — Med tucT an''rni kandidati je že tudi 8 žena, kar obeta dokajšnji premik star V ^ smer^ Razen tega je sestav sploh mlajši. Povprečna del St- ^redv'denih kandidatov za splošni zbor je 34 let, za zbor lii,j^,n^n organizacij pa 32 let, kar pomeni, da so večinoma mladi ^dje.« — k. M. Ljubo Meglic Pov ie Zaključna razprava o predlogu okrajnega družbenega načrta in proračuna Socialistična zveza v ospredju pri naporih za uresničenje postavljenih načel Za 8 odstotkov višji osebni dohodki — Zaskrbljujoči pokazatelji v prvem četrtletju Osebni dohodki prebivavstva v ljubljanskem okraju naj bi se letos povečali za 12 odst. Ce pa upoštevamo hkrati tudi delno povišanje cen, bi to pomenilo stvar-no povečanje osebnih dohodkov za 8 odst. To je eden Izmed podatkov okrajnega družbenega načrta našega okraja za letošnje leto, ki ima glavni cilj — uveljaviti človeka v proizvodnem in samoupravnem sistemu ter skladno s tem izboljševati njegove življenjske razmere. O tem je v četrtek, 4. aprila, razpravljal začasni okrajni odbor SZDL za okraj Ljubljana in tako praktično zaključil široke razprave o predlogih letošnjega družbenega načrta In proračuna na zborih volivcev, v delovnih organizacijah In občinskih ter okrajnih organih. V načelih o razvoju letošnjega gospodarstva in družbenih služb, o katerih so na seji razpravljali, je bilo poudarjeno, da se bo vrednost družbenega proizvoda letos znova povečala za 11,4 odst. in dosegla okroglo 308 milijard dinarjev, narodni dohodek pa se bo povečal za 10,7 odst. in dosegel 284 milijard dinarjev. To povečanje je seveda zelo različno po občinah. Pri močneje razvitih občinah je že dosežena neka raven, preko katere ni moč brez kvalitetnih premikov, v manj razvitih občinah pa je v večini ta razvoj v polnem zagonu in beleži večji skok. Tako je med občinami na Gorenjskem predviden največji vzpon narodnega dohodka v loški občini, in sicer za 11,7 odst. Sledijo občine Tržič s 6,3 odst. povečanjem narodnega dohodka Jesenice 6,1 odst., Kranj 5,7 odst. in občina Radovljica s 5 odst. povečanjem narodnega dohodka v letošnjem letu. V industriji, ki nosi glavno breme gospodarstva, v izvozu celo 93 odst., je predviden največji napredek v elektroindustriji, in sicer za 25 odst. po fizičnem obsegu proizvodnje, v kovinski industriji za 17 odst. in v kemični industriji; za 15 odst. večji obseg proizvodnje. Uspeh elektroindustrije je v glavnem predviden na notranji smotrnejši delitvi dela in koriščenju zmogljivosti v kombinatu Iskra, pri kemični pa bosta ta skok pospešila dva nova obrata, in sicer v Hrastniku in v Kočevju. Velik napredek je predviden tudi v kmetijstvu, in sicer v ce- ŽJspnference komunistov ljubljanskega okraja Enotnost komunistov v komu naj bi zagotovila večji uspeh subjektivnih sil pri uresničevanju skupnih teženj V sredo, 3. aprila, je bila v Ljubljani konferenca Zveze komunistov ljubljanskega okraja. Razpravljali so o nekaterih glav-nih smernicah družbenega in ekonomskega razvoja v tem okraju in o mestu in nalogah članov ZK ob tem dogajanju. Na koncu konference so izvolili nov okrajni komite, za sekretarja pa 8o ponovno Izbrali Franca Popita. ^ed mnogimi diskutanti, med erirm je bil tudi član CK ZK kat S! 0venije Mitja Ribičič, so v raz-Udeleženci sodelovali tudi nekateri z Gorenjskega in ob tem prikazali stanje in izkušnje svojega kraja. Stane Segula z Jesenic je zlasti poudaril, da sedanji sistem kadrovanja in šolanja našjh lju- di ne ustreza več današnjim potrebam gospodarstva niti težnjam družbe. Vili Tomat iz Kranja pa je govoril o kvantitetnem in kvalitetnem delovanju komunistov v družbenem in gospodarskem razvoju te občine. Čeprav se delo komunistov ne more meriti po njihovem številu, Nadaljevanje -na 2. strani 2 ne za 8.500 ha in povečala proizvodnjo v poljedelstvu za 71 odst. Taki in podobni so pokazatelji, ki imajo v glavnem namen, da s smotrnim razporejevanjem in koriščenjem surovinskih osnov in ob intenzivnejšem koriščenju obstoječih proizvodnih zmogljivosti pospešimo povečevanje družbenega in osebnega standarda prebivavstva. Vendar, kot so v živahni razpravi poudarjali navzoči ti cilja nikakor niso zagotovljeni. Treba bo vsestranskih skupnih naporov za to. Zlasti pa prvi meseci in tudi predvidevanja za prvo četrtletje kažejo, da je treba to dobe- loti za 16 odst. Družbena posestva bodo razširila svoje površi-sedno izbojevati v proizvodnji. Vnovčena realizacija v industriji je v prvih dveh mesecih dosegla le 77 odst. predvidenega plana. Celotna industrijska proizvodnja za prvo četrtletje bo po predvidevanjih enaka kot lani v istem obdobju, čeprav naj bi bila po letošnjem planu za 11 odst. višja V turizmu, kar zadeva zlasti Gorenjsko, prav tako ne izkoriščamo vseh možnosti. Tako tuji gostje pri nas porabijo dnevno povprečno le 7 dolarjev, medtem Nadaljevanje na 2. strani 1 Z včerajšnje seje OLO Ljubljana Soglasno sprejeta načela LJUBLJANA, 5. aprila — Po obsežnih pripravah in razpravah o načelih razvoja gospodarstva in družbenih služb v ljubljanskem »kraju je okrajni ljudski odbor Ljubljana danes po daljši ln temeljiti razpravi sprejel načela razvoja gospodarstva in družbenih služb v letošnjem lttu. Odborniki so izglasovali tudi odlok o ustanovitvi izravnalnega sklada OLO Ljubljana za intervencijo v proizvodnji in preskrbi z vrtninami. Sprejeli so tudi odlok o izenačenju predpisov za okraj Ljubljana. Uvodno poročilo v današnjo razpravo o načelih razvoja gospodarstva in družbenih služb je imel podpredsednik OLO Tone Ko-privnikar. Ko je analiziral priprave in razprave o omenjenih načelih, je poudaril, da so se s temi načeli v glavnem strinjali vsi, ki so o njih razpravljali. Predlog načel je na četrtkovi seji podprl tudi okrajni odbor SZDL. Letošnja načela razvoja gospodarstva in družbenih služb v okraju Ljubljana so vsklajena z republiškimi načeli in družbenimi plani občin. Številni pokazatelji, ki kažejo gibanje v letu 1963, so dokaj napeti in bolj ali manj nad republiškim povprečjem. Realizacija teh načel bo zato zahtevala maksimalne napore vseh prizadetih činiteljev, kakor je poudarili podpredsednik Kopri vnikar. Zato se letos Še posebno zabte va, da je treba izkoristiti vse obstoječe zmogljivosti in prirodne pogoje ter vse naše ustvarjalne sile. Naloge, ki jih postavlja le tošnje načelo, so torej v bistvu iste, kakor jih je zastopala že lanska resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj. Letos se bo šc nadalje krepila udeležba družbenega sektorja, v zasebnem pa se bo povečala proizvodnja v kmetijstvu in gostinstvu. Razprava je načela številne probleme, ki so v mnogočem dopol njevali predlog načel. Iz razpra ve Je bilo moč povzeti, da je precej vprašanj, ki jih/bo treba ,re Siti, zlasti onih, ki se nanašajo na investicije. Del razprave je bil namenjen tudi turjzmu. Vsi predlogi, ki so se nanašali na tu rizem so bili umestni. Na turističnem področju bo treba v pri hodnje bolj skrbeti tudi za manjše stvari. Na postavljena vprašanja ljudskih odbornikov je odgovarjal podpredsednik Tone Koprivnlkar. Načela, ki so jih obogatile vse dosedanje razprave, in razprava na današnjem zasedanju OLO Ljubljana, so dborniki soglasno sprejeli. — I. P. Svetovni dan zdravja Naš sovražnik - skrita lakota Z letošnjim DNEVOM ZDRAVJA — 7. aprilom zeli svetovna zdravstvena organizacija podpreti široko prizadevanje za odpravo lakote v svetu, s katero se je že pred tremi leti spoprijela organizacija Združenih narodov za prebrano in agrikulturo FAO. Cenijo, da je na svetu poldruga milijarda ljudi, ki so nezadostno hranjeni. Svetovni dan zdravja pa naj hi opozoril na to, da je podhranjenost neposredni vzrok mnogim boleznim in da povzroča nizko zdravstveno raven precejšnjega dela svetovnega prebu vavstva. Pri nas sicer ne poznamo lakoti v tistem najhujšem pomenu besede, ■vendar pa je tako imenovana skrti ta lakota — pomanjkanje nekaterih nujno potrebnih sestavnih delot hrane — pogost pojav. Predvsem gre za pomanjkanje beljakovin,t:vi* taminon) in rudninskih snovi. Ne* pravilna prehrana je le delno po* sledica pomanjkanja določenih vrsi živil ali pomanjkanja sredsiev z* njihov nakup, v veliko večji meri jo povzroča slabo poznavanje načel pravilne prehrane ali premajh-no posvečanje skrbi pripravi hrane zaradi prezaposlenosti. Posledice nezadostne prehrane si posebno močno odražajo na občutljivejših skupinah prebivavstva. Trditev, da vprašanja skrite lakote tudi na Gorenjskem ne gre podcenjevati, naj nam podkrepijo nekateri podatki, ki so jib odkrili zdravstveni pregledi predšolskih in šohkih otrok. Ambulante za predšnUhe in šolske otroke pri gorenjskih zdravstvenih domovih je letnika leto obiskala 41 tisoč otrok. Med temi je bilo več kot 4 tiroč bolnih na prebavilih. Skoraj 12 tiso" otrokom je bilo potrebno predpisati dietno prehra-not 6400 jih je zbolelo zaradi nepravilne prehrane. Le nekaj več kot polovica pregledanih otroh ie bila telesno dobro r^Jita in dobro prehranjena; skoraa S odstotkov otrok je kazalo zelo slab telesni razvoj, 11 odstotkov pa slabo prehranjenost. Le ena tretjina o£rok jt imela zdrave zobe. Zaradi takih in podobnih opozorilnih znakov bodo kot je predvideno, izdelali perspektivne programe za izboljšanje prehrane prebivavstva. Vse ustrezne ustanove, službe in organizacije bodo prevzele določene naloge. Bistveni sestavni deli skupnih prizadevanj na tem področju skrbi za človeka) naj bi bili: zdravstveno in izobraževalno delo, izboljševanje družbene prehrane in propagiranje biološko vi* soko vrednih živil. Na Bledu v Grajskem kopališču je že pravo predsezonsko razpoloženje. V kratkem bodo spustili v : jezero 12 plitvic, 28 čolnov, Jadrnico in sandolinčke. Vse plovne naprave prepleskajo vsako leto, da jim tako podaljšajo življenjsko dobo. — V kratkem bodo pričeli urejati tudi kopališče Prebivavci Gorenjske obiščite od II. - 17. IV. 1963 ■ v prostorih delavskega doma ▼ Kranju TE DNI PO SVETU # NASPROTJA V ARGENTINI Predstavniki vlade se niso sporazumeli z uporniki in je prišlo do novega spopada. Admiral Vaz-qucz, ki je prispel v argentinsko glavno mesto s predlogi o prenehanju sovražnosti se je pogovarjal v obrambnem ministrstvu. Admiral načeljuje upornikom. Vladni zastopnik pa je izjavil, da je se vedno nekaj upanja za sporazum. % BES BELA O ALŽIRSKI POLITIKI Ben Bela je govoril na mladinskem mitingu v Al Riatu. Izjavil je, da se bo arabski svet osvobodil bivšega jemenskega imama El Badra In drugih, ki zavirajo razvoj tega področja. t MALINOVSKI V BURMI Sovjetski obrambni minister maršal Mallnovskl Je prispel na obisk v Burmo. V Burmi bo ostal ca teden na uradnem obisku. 9 PREPOVEDAN POHOD MIRU Grška vlada je prepovedala -pohod miru« od Maratona do Aten. Id so ga organizirali v znamenju protesta proti jedrski oborožitvi. (§ KITAJSKI PROTESTI INDIJI Zunanje ministrstvo Kitajske je *to»ŽHo oster protest zaradi vdora Indijski b vojakov na kitajsko anemije. # STAVKA ZDRAVNIKOV V Italiji je stavkalo več kot 80 000 italijanskih zdravnikov Stavka Je trajala 24 ur. Organizirali so jo zaradi protesta zoper slabe pogoje dela italijanskih ndrevetvenih delavcev. Ljudje in dogodki •Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in dogodki • Ljudje in dogodil Ce smo v petih tednih s pol-krepkimi črkami poročali o pretepih in spopadih med francoskimi rudarji in orožnlštvom, o pogajanjih, ki so bila večkrat enostransko prekinjena in o brez: brižnosti, kl se Ji je vdala francoska vlada, potem konca stavke mere v velikem razvojnem zaostanku. V francoskem političnem življenju Je stavka močno spremenila politično vzdušje. Na dogodke v državi v teh 34 dneh ni vplivalo samo 200.000 rudarjev državnih rudnikov, ampak tudi delav- se je leta 1958 začelo »carstvo« generala de Gaulla, je bilo tudi na gospodrskem torišču opaziti novo smer. General Je finančne posle naložil stebru francoske desnice Antoine Pinavju, ki je z nekaterimi ukrepi poskrbel za poživitev gospodarskega življenja. Stavka rudarjev francoskih rudarjev ne moremo pustiti časnikarsko ob strani. Pomena ne morejo.imeti samo stavka, spopadi, gumijaste orožnlŠke cevke, polomljene kosti, enotnost vrst, neodstopanje od ciljev, temveč tudi Izid stavke, ki je trajala 34 dni. V socialni sredini, ki je prisilila francoske rudarje k stavki, je zgled močno spodbudil delavce ne samo v Franciji, temveč tudi v deželah, kjer so raz- cl sorodnih industrij: jeklarske industrije, prometa in zemeljskega plina. V Parizu se Jo zgodilo nekaj, kar Se do sedaj Še ni zgodilo nikoli. Okoli 3 tisoč pariških študentov se je za ob ram bo stavkovne pravice pretepalo s pariško policijo. *Jrw9K. Stavka francoskih rudarjev ni bila nekaj samoniklega, ampak posledica ekonomskih in družbenih razmer v peti republiki. Ko Stalno inflacijo so sklenili zaustaviti z »novim francom«, ki je zamenjal razvrednoten francoski denar. Neprestani nesporazum med ponudbo in povpraševanjem je nekoliko ublažil Skupno tržišče in tako so se inflacijske težave zaustavile. Seveda za bolno francosko gospodarstvo niso takoj našli zdravila. Vojna v Alžiriji je preprečevala gospodarsko stabilizacijo. Kupna moč je v le- tih med 1959 do 1961 naraščala povprečno samo za 3 odstotke letno, medtem ko je v najboljših letih po vojni naraščala za 15 odstotkov. Se bolj pa so se stare težave obnovile lansko leto. Čeprav bi se cene po vladnih napovedih smele dvigniti za 1,4 odstotke so naraščale tako hitro, da so narasle za 4,8 odstotkov. Mezde so prav tako naraščale, vendar ne povsod. Izjema je bila rudarska Industrija, ki je v državnih rokah. Meseca januarja letos so cene na tržišču narasle še za 1.3 odstotke In rudarji so zahtevali, dn vlada z njihovimi mezdami nekaj stori. Stavka je zaradi težkih razmer, v katerih so se znašli francoski rudarji bila deležna vsestranske podpore med prebivavs tvom Francije. Od obstoja pete republike de Ganile ni dobil tako težke zaušnice kot s scdanJo stavko francoskih rudarjev. Končno je vlada morala popustiti, ko Je ugotovila, da ga je polomila, ko je prav rudarjem zapahnila vrata, W 80 med vsemi francoskimi delavci najslabše plačani In delajo pod najslabšimi pogoji. Po 17 urah napetih pogajanj med vlado In sindikatom rudar jev so naposled rudarji sklenili sporazum o zvišanju mezd. V ce loti njihove zahteve niso bile povsem sprejete, vendar so rudarji ocenili sporazum za »časten* Rudarji so med stavko zahtevaU, da jim mezde zvišajo za 11 odstotkov, takoj pa za 8 odstotkov. Po doseženem sporazumu pa 0°* do mezde takoj povečali za W odstotkov do 1. Januarja nasled njega leta pa postopno do zahte vanih 11 odstotkov. Glede delov nih pogojev In skrajšanja delo* nega časa bodo razpravljali ■* posebni konferenci letos **P tembra. Stavka francoskih rudarjev J1 še en dokaz, da prizadeta zavze tost lahko sproži rešitev Prob1*! mov, za katere se desetletja » nihče zmenil. Zdravko TomažeJ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Liudie in dogodki » IJudte in do^jj Priprave na volitve samostojnosti Smotrnost v uporabi sredstev Bled — V torek je blejska komunala sklicala posvetovanje s krajevnimi odbori na tem območju. S predstavniki z Bleda, Rib-nega, Gori j m Bohinjske Bele so j se pogovarjali o tem, kako bi najbolj koristno in smotrno porabili sredstva — namenjena za vzdrževanje komunalnih objektov. Višina sredstev je za posamezne kraje razmeroma skromna, vendar pa se bo s pametnim gospodarjenjem in z dodatnimi prispevki občanov vendarle dalo marsikaj napraviti. O tem kako bodo razpoložljiva sredstva kar najbolje porabili, bodo lahko krajevni odbori odločali sami. Pri opravljanju uslug pa jim je pomagala komunala in bodo z njo sklenili krajevni samoupravni organi posebne pogodbe. — B. Nagradili bodo najboljše organizacije JESENICE, 4. aprila - Sinoči je bil na Jesenicah plenum občinskega odbora SZDL, na katerem so razpravljali o pripravah na volitve. Člani plenuma so se domenili, da bo Imela predvolilna akcija povsem delovni značaj, organizacije SZDL pa naj bi s svojo dejavnostjo zagotovile dobro udeležbo tako na zborih volivcev kot tudi na samih volitvah. , Slaba udeležba na zborih Je sicer za jeseniško območje precej značilna, saj nekaj zborov" volivcev v zadnjem času zaradi slabe udeležbe sploh niso izvedli, dogodilo se Je celo to, da na zbor ni prišel njti tisti, Icl naj bi tomlačil družbeni plan aH pa je svojo nalogo zelo slabo opravil. Da bi bila predvolilna aJkeija čimbol.l razgibana, Je dala občinska polttfčna komisija pobudo ss rarpis tekmovanja med krajevnimi organ'zadjami fn štabi volilnih enot. Pri ocenjevanju dela bodo upoštevali uspešnost in udeležbo zborov volivcev, ureditev volilnih imenikov, pripravo prostorov, v katerih bodo volitve, udeležbo na volitvah In podobno. Ločeno bodo ocenjevali terenske organizacije in organizacije v kolektivih. Za vsako skupino bodo trem najboljšim podelili nagrade: 120, 80 in 60 tisoč dinarjev. - S. Redna letna konferenca občinskega odbora LT Številni problemi brez rešitve Problematika občinskega odbora Ljudske tehnike v Kranju Je obsežna in boleča, saj vse kaže tako, kot da za to družbeno organizacijo v Kranju ni niti najosnovnejšega razumevanja. Tako stanje je pokazala tudi četrtkova konferenca, ki so se je udeležili predstavniki zavoda za prosvetno in pedagoško službo, predstavnik oddelka za družbene službe; predsednik-okrajnega odbora LT tov. Kovačič in delegati klubov LT. Delegati so z obžalovanjem ugotovili, da se sknpšPinc niso udeležili predstavniki SZDL In LM, Tov. Vozel je v svojem poročilu namreč naglasil, da Ljudska tehnika kot družbena organizacija stopa vse preveč ob strani, saj ljudje nc poznajo niti njenih najosnovnejših dejavnosti, kako naj bi pOtem poznali njeno problematiko ali pa delo, za katero ne moremo trditi, da ni obsežno in zahtevno, posebej še v času, ko poudarjamo strokovnost v gospodarskih organizacijah in forsiramo tehnično vzgojo v šolah. Organizacije LT v kranjski občini za svoje delo nimajo niti najosnovnejših pogojev. Problem so prostori, finačna sredstva in končno rezultat teh dveh — kadri. Kako naj deluje družbena organi- vprašamo, ali ni ravno LT tista organizacija, ki je za dananšji čas prav tako potrebna, kot je potrebno večje uvajanje telesne kulture mladine. Ali ne stopata telesna kultura in Ljudska tehnika ramo ob rami? To vprašanje je na tej konferenci ostalo nerešeno, saj enostavno ni bilo nikogar, ki bi lahko nakazal primerno rešitev. Tudi za širjenje organizacije LT obstajajo majhne možnosti, kajti odvisne so predvsem od tehnične vzgoje v šolah, kjer pa so pogoji za delo izredno težavni, saj tudi šole ob skopo odmerjenih sredstvih ne morejo tehničnega pouka prav organizirati. Prav zato so mnogi delegati izrazili mišljenje, da je osnovna naloga občinskega odbora LT vzgoja kadrov in reševanje tehničnih problemov bodisi na šolah ali pa v gospodarskih organizacijah. T. P. Prednost ekonomiki Nadaljevanje s 1. strani Družbene organizacije v Lescah bodo Imele svoj dom. To Je sicer ftele prva faza gradnje, vendar pa pokrivanje strehe pomeni veliko zadoščenje tamkajšnjih organizatorjev na posvetovanju političnega aktiva v Kranju, ki se ga je udeležil tudi predsednik GO SZDL Slovenije Albert Jakopič - Kajtlmlr Vreme VREMENSKA SLIKA V zahodnem Sredozemlju se zadržuje slabotno področje nizkega zračnega pritiska, ki se pomika proti vzhodu. Z jugozahodnimi vetrovi dotekajo nad naše kraje tople zračne gmote. NAPOVED VREMENA ZA SOBOTO IN NEDELJO Danes bo čez dan zmerno oblačno z rahlimi padavinami v zahodni Sloveniji. Topleje bo. Tudi v nedeljo bo preko dneva zmerno oblačno vreme, možnost rahlih padavin pa se bo z zahodne Slovenije razširila tudi na južno. VREMENSKE RAZMERE V PETEK OB 7. URI t Žičnica Krvavec —4, rahlo oblačno, 200 cm snega; Bohinj —7, jasno, 25 cm snega; Vršič —1, jasno, 220 cm snega; Kranjska gora —■ 4, jasno, 30 cm snega; Log pod Mangartom — 1, jasno, 30 cm snega; Komna — 4, jasno, 255 cm snega; Triglav - Kredarica — 8, zmerno oblačno, 290 cm snega; Lesce — zračni pritisk 14 milibarov, pritisk rahlo pada. zaclja ob skopo odmerjeni dotaciji 900.000 dinarjev, ki jo mora razdeliti med 18 organizacij LT na terenu? Menim, da jo navedeni primer dovolj zgovoren zagovor nedejavnosti in premajhne angažiranosti LT v naši občini. Pri vsem tem pa se lahko upravičeno Kranj, 5, aprila — Na pobudo glavnega odbora SZDL Slovenije je bilo danes v Kranju posvetovanje ožjega političnega aktiva z namenom, da bi občinski odbor SZDL in drugi organi ugotovili glavne značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja te občine ter skladno s tem tudi izoblikovali skupno stališče za delo v prihodnje. Ob tem so ugotavljali, kako izpolnjujejo naloge, sprejete na konferenci SZDL, kakšno je gibanje gospodarstva v prvih mesecih v primerjavi s postavljenim planom in se pogovorili o pripravah na Volitve. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik GO SZDL Slovenije Albert Jakopič-Kajtimir. Med prvimi diskutanti je sodeloval tudi predsednik občinskega odbora Martin Košir. Poudaril je važnost izpolnjevanja gospodarskih nalog, od katerih je odvisna celotna ostala nadgradnja v komuni. Proizvodnja In ekonomika naj bi imeli prednost. Sem pa sodi vrsta drugih problemov in težav, kot na primer urejevanje notranjih odnosov v delovnih organizacijah, dolgoročno planiranje proizvodnje in investicijske politike, uveljavljanje znanstvenega in raziskovalnega dela,- nadaljnje razvijanje in oblikovanje sistema nagrajevanja itd. Podobna posvetovanja o aktualnih problemih pripravljajo tudi drugi občinski odbori SZDL. K. M. i Socialistična zveza v ospredju pri jjaoo-rih za uresničenje postavi enih načel ko v Italiji 18 dol. Premalo izkoriščamo razne festivale in mednarodne kulturne prireditve za turistično propagando izven meja. Tudi primer, da na našem Bledu ni moč zagotoviti sadja in zelenjave prve kvalitete, ker ima prednost izvoz, kaže na določene slabosti, ki bi jih morali čimprej odoraviti. Spričo tega ,kot so zaključili razpravo, bodo organizacije SZDL na čelu subjektivnih sil v naporih za uresničenje postavljenih načel letošnjega družbenega načrta, ker le-ta pomeni boj za izboljšanje življenjskih razmer prebivavstva. V krajši razpravi o pripravah na splošne volitve so govorili zlasti o različnih stališčih glede števila kandidatov v volivni enoti. Sprejeli so načelo, da je vsako določanje vnaprej nepravilno in da je pač treba stvar prepustiti volivcem in razmeram določenega kraja. Organizacije SZDL bodo tolmačile le kriterije, po katerih naj bi te kandidate izbirali. Isto vlogo imajo sindikalne organizacije pri izbiri kandidatov za zbor delovnih organizacij . Na koncu seje je plenum še sprejel sklep, da se za torek, 23. aprila, skliče izredna konferenca BELEŽKA PREMALO SAMOSTOJNOSTI Skofja Loka — Dostikrat se tistim državljanom, ki se v raznih zadevah obračajo direktno na republiško ali celo zvezno komisijo za prošnje in pritožbe očita, da se ne držijo službene poti in ne začno s svojimi vlogami pri občinskih in okrajnih komisijah. Res je, da je ta očitek dostikrat upravičen, včasih pa so razlogi, zakaj državljan preskoči prvo ali drugostopenjsko komisijo, tako tehtni, da ni druge rešitve. Oglejmo si tak primer! Občan J. S. iz škofjeloške občine se ni strinjal z odločitvijo upravnega organa loške občine. Svojo prošnjo ozir. pritožbo proti tej odločitvi je naslovil na okrajno komisijo za prošnje in pritožbe. Kot vse kaže, je imel prav. Okrajna komisija je njegovo pritožbo odstopila občinski komisiji v rešitev in z dopisom z dne 31. 12. 1962 št. 07-74/62-1 o tem obvestila J. S. Po mesec in pol dolgem čakanju je J. S. v priporočenem pismu (15. 2. 1963) prosil občinsko komisijo za prošnje in pritožbe v Skorji Loki za rešitev svoje pritožbe, pa do danes na pismo ni prejel odgovora, če se je zdaj obrnil naravnost na republiško komisijo, mu tega v tem primeru res ne more nihče zameriti. Večkrat se je na raznih forumih opozarjalo na to, da se nekatere občinske komisije za prošnje in pritožbe premalo samostojne oziroma preveč odvisne od raznih lokalnih faktorjev, čeprav so voljene za potrebe občanov, ne pa upravnih organov občin. — R. C. okrajnega odbora SZDL za okraj Ljubljana. — K. M. 2 Enotnost komunistov v komuni je vendar zanimivo, da je V ne katerih organih in dejavnostih kranjske občine mnogo manj cJ* nov ZK kot drugod. Tako je & primer v družbenih službah ni vsakih 8 zaposlenih en član Z*v v industriji na vsakih 11, v trgo vini "in gostinstvu na vsakih 18 J' v kmetijstvu in gozdarstvu n* vsakih 52 zaposlenih po en cla^ ZK. Komunisti seveda v veliki številu sodelujejo v samouprav nih organih in v drugih org^1 zacijah, kjer nosijo veliko bretn' dela in odgovornosti. To je l*7 vidno iz podatkov, da je v de lavskih svetih in upravnih OĆjb° rih delovnih organizacij 20. ods članov ZK, v svetih zdravstvenoj; zavodov 63 odst. in v organ1 upravljanja v šolstvu 32 odst. nov ZK. Prav tako je v krajevD"' odborih SZDL 37 odst. <9»°0* ZK, v' vodstvih sindikalnih P'1 družnic 25 odst. in v vodstvih m* dinskih aktivov 13 odst. član01 ZK. Kot že rečeno - idejna In us^.r. jevalna moč članov ZK nI 0°vi na od števila, namreč od ideo» ške sposobnosti, od osebnih dov in zavzetosti članstva. Pr* tako pa je važna tudi enoto05 komunistov. Hitra dinamika *£| ljenja, novi ekonomski odnosi 1 vrsta drugih stvari, kot Je. jž jal tovariš Tomat po praksi, kranjske občine, terja najraz'' nejše oblike dela v organi«0'-1 , ZK za formiranje določenih ^ lišč. Pri tem pa se kaj rado a gaja, da se komunisti niti ob * lo važnih problemih ne se***^. ne razpravljajo o tem, da Dl.^ šli in izoblikovali skupno sta 1}» in se delo komunistov mars1^ zreducira aa iniciativo in pr^1*.] ljenost posameznikov. Zato n-bi se posluževali najrazličneJ5^ oblik za izmenjavo mišljenj oblikovanja enotnih zaklju** komunistov v komuni. K. * BLEJSKI GRAD MENJA NAJEMNIKA Po zaključku adaptacije Sanje ureditev blejskega gradu splošno občudovanje in odobravanje domaČih in tujih gostov. Kljub privlačnosti objektov pa vzporedno nastopajo še nekatera druga vprašanja, zaradi katerih gostinci nad lokali na Gradu niso preveč navdušeni. Slišati j« mogoče mnenje, da so U gostinski prostori značilen primer urejevanja prostorov za gostinstvo brez sodelovanja in odobravanja gostinskih delavcev. Gre za naslednjo pomanjkljivost: za tako mesto kot Je blejski grad, Je preveč lokalov skupaj in so zato premalo obiskani. Kljub temu da je gost i raki šolski center skrbel za dobro postrežbo gostov v restavraciji, bifeju In v baru, je moral u trpeti izgube in jih nadomestiti m do- hodki ostalih dejavnosti. Ker kot izobraževalni zavod tega ne more nadaljevati, se je z začetkom letošnjega leta lokalom na Gradu odpovedal. Turistično društvo Bled, ki upravlja grad, je razpisalo natečaj za oddajo gostinskih prostorov. Natečaj je izšel šele proti koncu marca in v tem času se ni pismenih ponudb, več gostinskih podjetij pa ee za te prostore le zanima. — * ZASPAL ZA KRMILOM ^ V ponedeljek popoldne se J*_i, cesti I. red,a Ljubljana—Kranj vrnil tovorni avtomobil B* ^ (voznik Stjepan Hojič). P^^i srečo je voznik zaspal za ^ in zato za vozil s ceste, ^^ji-pa je podrl dva obcest/,a ^ rA\e-ka in se prevrnil po nasipu- r rialna škoda znaša 250 tisoč d» jev. Vozniku so odvzeli dovoljenje. IZPUSTILA MU JE ZRAČNICA Na Orehku je v ponedelj6* del motorist Alojz Zupan z m° jem KR 10-423. Med vožnjo ^ izpustila sprednja zračnica & ^ je pri padcu težje po^to***,), glavi (Ima tudi pretres mo2W Na motorju je škode za 10 dinarjev. NESREČA V PREDORU V torek popoldne se je r^/^M nesreča v ljubeljskem pf\L<>v nad Tržičem. Pribito 100 rfi« ^ od vhoda je tovornjak 7pnegt mana Hodztča (26}, zap06'^^ pri podjetju Slovenija eeste. ^ vornjak Alojza Sajberts ^ zlomil hrbtenico. Ponesrečen**^ odpeljali v ljubljansko boliu*^ P02AR V OPEKARN' ^ V sredo ob 11.40 Je Pri*JVgjt*r' retl v podjetju Kranjske > ne v Bobovku. Ogenj J« pfil silnico, kjer je uničil okrof ^ kosov opeke, 2 kubloiur metra ^ in vrata. Skoda je ©oenj«0* 120 tisoč dinarjev. ■•»OM', s. auril, IMS Gorenjska vas turistična privlačnosl stanovanjskimi znamenji, mosto Lepa pokrajina s svojimi zna-cunimi pokrajinskima gospodarskimi in zgradbami yj itd. jc privlačna za tujca « domačega turista. Značilno pokrajinsko stavbarstvo zlilo s pokrajino je neprecenljive vrednosti za razvoj turiama, STiAmi ŽC,i odn«ti V svojem StU;,na fotografijah, na fil-terih^ll"°Sli ^krajin, po ka-Potuje. Zato imajo .udi d > 5n lUjl tttl*8tlcni prospekti ^koledarji fotografije b karakte-^ l^o pokrajinsko arhitekturo, krajmJ v privabliaJo tujce. Po-stavhn L 1 SItl° J° oropali njenih na tur!o^načiInosti> 'c »udi o 1 PrtVltenotti in s tem Ra dJfspodarski vir dohodka, ki ,rQaje turizem, ^eniska se lahko ponaša z izbiro na6150- potoaJiW*o arhitektke 'hiZ n,ajsi bodo to stanovanj-Banski!', kozok-i. seniki ali plan-tektu^e s1' w« pa ie tc arhi" ni Z* rjn n.°. 1,1311kcl" domači' Vredn«c?renjci 5c nismo spoznali jih marc-AVojih k'»ih domov in «rwkdo izmed nas iz neved- ni pj.0.^radi Pomanjkanja okusa danes 1 Predpisom uničuje. Ko renjskih8radbcni inšpektorji go-delavi h-,n zantevaJo ob pre-ha) s"!s (nova vrata ,okna, stre-i vapi!S|C za spomeni- to Vo v Kranju, ne delajo h.Š t ' a "i nagajali las|nikom naseli, fč /al°' da bi gorenjska s kntcr- rariila tiste značilnosti, V;ibij.(] 1,111 bodo Se nadalje pri-G!;,vnj ' tll'Le in dom<''će turiste. Sp,t"TiiivIXhi pri obnov» s° °Tvir'ic.v,anie. oken> okenskih kJi ,„%.' tepih vrat in portalov sircšnji-1, "opotrebno spreminjanje t» .,.„ n?klonov in krit k; z rde-rl »peko. trp; kritje z rde- onok-rt ■ s.e.*e v nh ■ jvjw iti iisa w vv/- da .S.-r.anch da'° Predelati ta- vici ez naselja prav nič ne '-»vod Al spomeniško varstvo v Pr;uii(>nJ" 7 nasvcti vedno pri-]|'f> sS ronia-!'i vsem, ki si /e-*Ove i , uredili svoje do- tein Zav JpPorpčljivo je, da se' s nVri d-iJ Posvetujete, še predlo Jrg v izdelavo načrte ali Že »ioiartl a °kria in vrata. Vedeli nov,, / da s<> nacrti kakor ludi j^deleSt,^1 v^ta, ki jih pri bili ci, h,*° ne hi n ne bi mogli upora-~"'U k'8a' •S'1' ^n,cllx'ni oddelek °bKli>-sia zavoda ne bo skIadu *rcz,dav- ki bi ne bile v «as0|jus*sPo,ric-niškim režimom v °a Goro.nr-au,beni "Pravni organi 2i,Vndom m' ki sodc-,,u.icJo z so s /a varstvo spomenikov, ^'"nenl0,1!"1 Won lahko zgled }dde^lsJ" službi č' in gradbenim ln>>0^ drugim slovenskim sem »dpi tov niu ti!l!l_yarstvo Pri ohranjeva INttvsenf 'C tlolžnost nas vseh, c',be •ano po majhnih po, ršln. nek, na kaier -m so se dogovorili 0 z.amenia\: stfdahje pasme, po-deben r; rgovnf P« bo 14. aprila v Lomu in za (eni še v vseh ostalih naseljih. Po vseh dosedanjih podatkih 1 are .i k;, c. tla Iki KZ Tr^iB že le-to.lnjn jesen razpolagala z okoli 200 ha zemlje (paSnlkl in obdelovalnimi površinami). Vsekakor bo to prečki velika površina, ki |< KZ Tržič s sedanjo mehanizacijo ne bi bila kos. Zaradi tega je tr-žlaka zadruga že \- dogovoru s K7. Naklo glede sodelovanja, predvsem Izposojanja nekaterih strojev, medtem ko bodo morali tudi v Tržiču nabavili Se nekaj novih •strojev za obdelovanje zemlje. — Ostalo pa bo še aktualno vprafia-nje kadrov. S problemom se te dlje nkvarjajo, vsekakor pa gu. bodo moralj do jeseni vsaj v glav« nem resili. — B. F. Aktivnost družbeno-pohtičrnh organizacij Priprave na volitve Jesenice — Brez < 1 skupni seji, ko sta zasedala svet nlm redom pa bodo ukinjeni de- lehie KonteiCnCe lU Sindikata Železarne za zdravstvo ObO RK. pri ObLO Tržič in Ali /e veste, da ... lavski vlaki in bodo delovni čas morali prilagoditi novemu voznemu redu rednih vlakov. Zato bodo pomaknili začetek dela na vseh treh izmenah za pol ure naprej in tako se bo pričela prva izmena ob 5.30, druga ob 13.30 in tretja ob 21.30 uri. Ta novost verjetno Jeseničanom ne bo teko po ki se VOZiiO na ... se v tržiški občini že dlje pripravljajo" ha letošnje praznovanje dneva mladosti, Pri ObK ZSMS Tržič |« bil le im<-:^odu kot tistim delo. Razen uvedbe novega delovnega časa pa je v jeseniški Želcarni novo tudi tO, da bodo v mari marni pričeli delali s 1. majem rta Štiri i/mere. To h: predstavljalo praktično uvedbo petdnevnega tedna, ker bodo delavci po petih dneh dela dva dni prosti. Ta način dela bodo uvedli zaenkrat po- Več sistematičnega dela Jesenice — Na nedeljski, letni i razumevanju kolektiva neugodni, konferenci izvršnega odbora sin-. Življenjski standard proizvajnv-dikalne organizacije Železarne Je- ; cev bi bil boljši, če cene ne bi senloe je seznanil predsednik Miro FeldLn navzoče delegate s po- novan povseben pripravljalni odbor, ki. bo do prihodnjega tedna izdelal dokončen ispdred prireditev. Znano pa je že, da bo osrednja akademija in slavnostna parada v Tržiču. ...je imel pretekli torek zadnji pododbor sindikalne organizacije v BPT redni občni zbor. Podobnih, zborov je bilo j snovni ■pet. Na teh zborih je bilo iskle- i njeno, da bo imela vsaka EE | svojo sindikalno podružnico, V okviru podjetja P'-' odslej ob-stajal TOVARNIŠKI ODBOR SIN'MIKATA. Občni zbor sindikalne organizacije v BPT, tk katerega so tjili izvoljeni že tudi delegati; bo 21. aprila. ...bo jutri v Ljubljani v!i-ka spomladanska modna revi-Ja, na kateri bo sodelovala tudi BPT. hitreje naraščale (dostikrat neupravičeno!) kot pa osebni dohodki. Stanovanjska problematika jena Jesenicah še pereča, čeprav ee dogradi letno povprečno 52 stanovanj v( l. 1962 se vedno 660 prosiv-eev). Ker Železarna po zaključnom računu no bo mogla vlagati lastnih sredstev v gradnjo stanovanj, je zahteva po kreditu iz. republiškega stanovanjskega sklada j>o- bo obneslo, ga bodo vpeljali stal- ^lagatelji z vlogo najmanj 25.000 dinarjev 80 Pri medobčinski Komunalni banki Kranj in njenih poslovnih enotah na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škof ji Loki ln Tržiču »avarovani v primeru smrtne nezgode za 100.000 dinarjev Var čuj te in vlagajte pri medobčinski Komunalni banki membnimi svetovnimi ^dogodki minulega leta in naniz.nl dogajanja v našem notranjem življenju, ki zahtevajo odločno in smelo re- j vsem upravičena, sevanje družbeno-ekonomskrh in V proizvodnji bo nujno potrebno. Upajo, da se bo z novim na- političnih nalog v letošnjem 1qVu. - no preiti k res ekonomičnemu ti* rno.n dela proizvodnja povečala, 1 Orisal je pomembno«-.t splošnih 1 stemu dela in k takemu sistemu ker bodo peči bolje izkoristili, j volitev, sestavljanja in sprejema- navajati proizvajavee V samo-verjetiu) se bo izboljšala tudi de- j hja statutov podjetij itd. Novi go- ' upravnih orgnaih. Predvsem bodo lovna disciplina in bolezenska od- ! Lspodarski sistem, ki se je začel' morali zbori ekonomskih enot več sotnost zmanjšala. Dohodek pa1 izvajati v letu 1961, -še ni dal po-j razpravljati o proizvodno-eko-bo ostal v povprečju nespretne- j polnih rezultatov m so gospodar- i nomsk i h problemih in ne le <> njen. — P. U. j ski uspehi kljub prizadevanju in i osebnih dohodkih itd. Prav tako : bodo morali tudi sindikalni odbori j oz. organizacije ekonomskih enot ! uspešneje podpirati delo samo-! upravnih organov (DS. UO m tbo-j rov RR). Delo izvršnega odbora se i bo tudi v prihodnje odvijalo prek j komisij. Vko te so v minulem ob-| dobju delovale vispešno, z izjemo I komisije za kulturno-prosvetno ! dejavnost, ki bo morala v večji i meri skrbeti za oživitev kulturno i prosvetno dejavnesti. N\ konferenci .so 'z.volili tudi nov izvršni odbor, - U. ^BCNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA KRANJ tlaninaiHnSK0 druitvo Kr«nj obvešča vse svoje čiane in ljubitelje *,n«ke»a u V sredo' ,0- aprUa 1963 ob ,9- uri v sei"1 dvorani ob-1 običai ."udskcga odbora Kranj redni letni občni zbor društva £ d,nim dnevnim redom. °othil udeležbi vabi upravni odbor. *ežurn OBJAVA n» služba veterinarjev ob nedeljah v mesecu aprilu: •aprila: Srečko Vr.hovec, telefon 20-70 — Kranj, Stošičeva 3 •apnia: Bogdan Cepuder, telefon 23-18 — Kranj, Koroška 9 ^aprila: Jože Rus za Cerklje, telefon 2 Z GRADNJO NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA V MOJSTRANI-, ki je bila prek.-njena decembra lanskega leta, so ponovno pričeli konec marca. Trenutno zaključujejo s temelji, betonirajo kletno prostore in stebre za telovadnim Spričo izredno dolge zine-gradbenemu podjetju »Gradiš ne bo uspelo dokončati stavbe do začetka prihodnjega šol.-.k--gS lota, bo pa dograjena do konca letošnjega leta. Zaradi novega sijema gradnjo je bil te dni posvet z. obrtniki, na katerem eo se pogovorili, o vzporednem delu gradbenih in obrtničkih del. « Na ŽELEZNIŠKI POSTAJI je bil iaročatt 6vojemu namenu novi brivsko-frizerski salon. Namenjen je predvsem za i noske in je opremljen z najsodobnejšimi pripravami. Celotna investicija in oprema je veljala, okrog 1 milijon 600 tisoč; dinarjev; od kega je kolektiv prispevai le okrog 200 tisoč, ostala sredstva pa je kreditirala KB Jesenice. Z občnega zbora občinske zveze za telesno kulturo Kranj Telesna kultura se mora razvijati v šoli KRANJ — V četrtek je Ml ▼ I kom, ki z dobro voljo skušajo ne-delavskem domu redni letni občni I kaj narediti, pač pa se morajo z l*o sklepu ObLO Kranj sta se s prvim marcem združili podjetji Roleta v Kranju in LIP v Preddvoru. Samoupravni organi pa so postavili svoj temelj na včerajšnjih volitvah 25-članskega centralnega delavskega sveta. Le-ta bo brž po konstituiranju razpisal tudi volitve v vse obrate: v nju, Preddvoru, Cerkljah in v Britofu Kra- Iž obeh dolin # NOVE SINDIKALNE PODRUŽNICE - Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice ObLO Škof ja Loka so sprejeli sklep, da se 35 članov sindikata, ki so zaposleni v di-užbeno-političnih organizacijah, na sodišču, zavodu za zaposlovanje delavcev in zavodu službe pravne pomoči, odcepi in ustanova samostojno SP. Ustanovni občni zbor bo v ponedeljek, 8. aprila. V gostinskem podjetju -Tabor«, Gorenja vas z obrati v Poljanah, Hotavljah, Trebiji in Sovodnju, v katerem šteje kolektiv 26 ljudi, do nedavnega še niso imeli S P. Ustanovni občni zbor sindikalne podružnice je bil namreč minuli četrtek. # SMUČARJI ZA POKAL LTH - Jutri ob 10. uri se bo na Starem vrhu. nad Skofjo Loko začelo tradicionalno tekmovanje SP v veleslalomu za pokal LTH. To tekmovanje organizira ObSS Skofja Loka in sindikalna podružnica v LTH. # POMEMBNO POSVETOVANJE - V domu ZB v Skoi-ji Loki bo v torek (9. t. m. ob 16. uri) širšafposvctovanje članov IO ObO SZDL Skofja Loka in ostalih članov družbenopolitičnih organizacij. Na tem posvetovanju, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri člani glavnega in okrajnega odbora SZDL se bo razpravljalo med ostalim o aktualnih vprašanjih v gospodarstvu in kulturi, o političnih pripravah na bližnje volitve in o izvajanju zaključkov letošnje občinske letne konference SZDL. # PLENUM ObSS - Prihodnjo sredo (10. t. m.) bo 4. seja plenuma občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka, ki je bila preložena zaradi tehničnih ovir. Razpravljali bodo o mestu in vlogi socialne politike in izobraževanja v statutih delovnih organizacij ter o pripravah na volitve. 0 turizmu v Poljanski dolini zbor ObZTK Kranj. Razen delegatov so se ga udeležili tudi predstavnik republiške zveze za telesno kulturo Z. Naprudnik, predstavnik okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana Slane Miku.š, predsednik sveta za telesno kulturo OLO Ljubljana Jože MiheliČ in drugi. Najprej je dosedanji predsednik -Srečko Skrt podal poročilo, v katerem je poudaril značilnosti in njo ukvarjati ne samo strokovni učitelji, ampak celoten šolski kolektiv. Le tako se bomo lahko iz- ognili porazni statistiki, ki med drugim kaže, da je v kranjski tekstilni šoli telesno slabo razvitih probleme razvoja telesne kulture; 30 odstotkov dijakov, v gimnaziji v občini. Iz poročila povzemamo, Pa celo 39 odstotkov. Glede na ta da se največ občanov ukvarja s I dejstva mora biti v prihodnje skrb POLJANE — Ena najlepših dolin na Gorenjskem je nedvomno Poljanska. Turiste privablja lepa okolica, možnost kratkih izletov, topla Sora in sploh pokrajina, ki LOŠKI Delavkc jo v svojih romantičnih povestih opisuje Ivan Tavčar in upodabljajo slikarji šubicl. Blegai, Stari vrh, Malenskl vrh, Javorje so lahko dostopne izletniške točke s ga pa so tu tudi domačini, ki morajo za svoja vozila po bencin v Skofjo Loko in Žiri. Ker društvo pričakuje letos precejšnje število turistov iz Nemčije, je sklenilo v juliju in avgustu organizirati enodnevne izlete po Sloveniji. Vsako leto čaka goste nekaj novega. Ko bo potrjen urbanistični načrt Poljanske doline, bo omogočena gradnja montažnih hišic, saj so dani vsi pogoji tudi za te vrste turizma. Glavna ovira pri tem načrtu je seveda pomanjkanje finančnih sredstev. — F. T. telesno vzgojo v šolah, saj kaže statistika, da kar 18 odstotkov vseh prebivavcev. V šolsko telesno vzgojo je vključenih 8732 učencev, v društveni telesni vzgoji pa je aktivnih 2450 občanov.'Na žalost pa je veliko premalo športnih objektov in strokovnega kadra, •saj pride v društvih vaditelj na 31 članov, v šolah pa kvalificiran učitelj telesne vzgoje celo na 794 učencev. Skrb za telesno vzgojo v šolah prav gotovo ne sme biti prepuščena nestrokovnim posamezni- Koncert absolventov glasbene šole Kranj — V letošnjem šolskem letu absolvirajo na glasbeni šoli v Kranju študij klavirja Marija Pergar, Elčka Renko .in Marijan Seliškar. Mladi absolventi bodo imeli samostojni javni nastop v sredo, 10. aprila, v dvorani kranjske glasbene šole. Izvajali bodo dela J. S. Bacha, Beethovna, Chopina, Debussvja, Griega, Liszta, Musorg-skega, Rahmaninova, Suka, živica, Škcrjanca in Ukmarja. 10-razredna glasbena šola v Kranju je v svojem razvoju že dosegla stopnjo, s katero usposablja svoje učence za reproduk-tivce, razen tega pa prav posebno nadarjene usmerja še v poklicni študij. Koncertni nastop mladih absolventov bo za Kranj vsekakor pomemben kulturni dogodek. P. šol in telesnovzgojnih organizacij, da dobi šolska telesna vzgoja tisto mesto, ki ji pripada. Po poročilih se je razvila razprava, v kateri so govorili o te-lesnovzgojni dejavnosti v delovnih kolektivih. Telesna kultura v podjetjih ne sme pomeniti pe&* ce ljudi, ki se udeležujejo ned~£ skih tekmovanj kot predstavni* sindikalne organizacije, ampa1 mora pomeniti rekreativno deW vanje vseh zaposlenih. Po razrešnici so izvolili nov članski izvršni odbor in predstavnike v občinski sklad za financiranje telesne kulture. Kot najvaz* nejše naloge so sprejeli — skrb 28 izboljšanje kvalitete telesne vzgo* je v šolah, rešitev trenerskega vprašanja v klubih, uvedbo obv«2* ne plavalne šole v osnovnih šolal1' skrb za množičnost v smučanj11' atletiki, orodni telovadbi, skrb za razvoj rekreativne dejavnosti za starejše občane in ustanovitev športne svetovalnice, ki bo 6 P°" močjo medicinskih in psihološki« preiskav skrbela za pravibtf usmerjanje mladine v posame«n telesnovzgojne panoge. — M. Jeza OBVESTILO Kmetijska zadruga „Sloga" Kranj vabi vsa člane - zadružnike na občni zbor, ki bo dne 7. 4. 1963 ob 8. uri v dvorani ObLO Kranj (bivši OLO) ZARADI POMEMBNOSTI RAZPRAVE VABIMO VSE ČLANE, DA SE OBČNEGA ZBORA UDELEŽIJO. Sporočamo, da bodo volilni imeniki za vse kmetijske proizvajavce kmetijske zadruge »Sloga« Kranj dani na vpogled na vseh okoliših Mavčiče, Zabnica, Bes* niča, Stražišče in Primskovo. — Na vpogled bodo od 5. do 9. aprila 1963 Na cesti pod Zijavko v Železnikih, tam kjer Je 13. marca letos padla na avtobus okrog 100 kg težka skala, je fotoreporter ujel v svoj objektiv cestarja BOŽIDARJA BENEDIKA in CIRILA POGAČNIKA. Odstranjevala sta kamenje in vejevje, skratka vse, kar so prejšnji dan žWali po drči, da ne bi prišlo spet do kakega neljubega presenečenja oziroma nesreče. Vse, kar je prišlo po drči, sta metala v Soro V spomin bojev na Lipanci RADOVLJICA — Pripravljalni odbor občinskega Združenja borcev Radovljica za organizacijo proslave ob 20. obletnici bitk na Lipanci se je odločil, da bo večja proslava na planini Lipanci za dan borca — 4. julija. To Je najprimernejši datum, ker bo dva dni prej, to je 2. julija, poteklo 20 let od bojev na Lipanci. Na dan borca bo torej množični pohod na Llpanco s spominsko slovesnostjo In odkritjem obeležja. Pripravljalni odbor zbira natančnejše podatke o bojih 2. julija na Lipanci in o borcih, ki so preživeli te boje. — J. B. Traktor se je prevrnil Bohinjska Bela — Minuli torek se Je zgodila na Bohinjski Beli nenavadna nesreča. Traktor kmetijske zadruge Bled je peljal v prikolici pesek z Zgornjo vas. Na stranski poti med Skminccrn in Jamnom je nenadoma popustila kamnita škarpa in traktor se je pogreznil na več metrov nižje dvorišče in se prevrnil. Teža prikolice ga je zadržala le toliko, da se ni obrnil na hrbet in pokopal pod seboj voznika, marveč je obležal na boku. Voznika Novaka je prijelo za nogo in vaščani so mu prihiteli na pomoč ter ga potegnili izpod traktorja. Na srečo je dobil le nekaj lažjih prask na nogi, prekrasnimi razgledi. V Javorjah stoji Ažbetov dom, kamor Je lahek dostop z avtom, na Visokem Tavčarjeva domačija in grobnica v zatišju smrekovih gozdov. Domačini se zavedajo lepote svojega kraja in si prizadevajo, da bi gostom omogočili čim prijetnejše letovanje. Letos so adaptirali več sob, izboljšali sanitarne naprave itd., pripravljajo pa tudi vrsto proslav v avgustu mesecu, tako na primer ob štiride-setletnici smrti pisatelja Ivana Tavčarja, dvestoletnici obstoja gostilniškega obrata v Poljanah, desetletnici obstoja Turističnega društva. V ta namen študirajo člani KUD igro »Cvetje v jeseni«. Turistično društvo bo dalo v promet razglednice z motivom »Visoko« (lesorez) slikarja Ive Su-bica in organiziralo razstave nekaterih naših osrednjih slikarjev. Razen tega pa bodo predvajali te propagandne filme raznih dežel. Kljub precejšnjemu napredku pa še vedno ostaja dela na pretek. Nujno potreben bi bil sodoben gostinski lokal, saj je sedanji v svojem dvestoletnem obstoju doživel tako malo sprememb in predelav, da danes nikakor ni mogoče pripravljati hrano za sto ljudi, kot bi bilo v sezoni potrebno. Stara želja turističnih delavcev in prebivavcev samih je tudi bencinska črpalnica in servis za manjša popravila. V poletnih mesecih vozijo skozi Poljane cele Za lepšo podobo letovišča # BLED — Turistična sezona sc 9 naglo bliža in vsi, ki imajo # opravka s turizmom in gostin-0 stvom, se s čedalje večjo vne-% mo pripravljajo nanjo. Zadnje # dni je Bled že nekoliko spre-0 menil zun. podobo: zastareli 0 plotovi in podobna navlaka # izginjajo izpred najbolj vidnih # mest ob cesti, urejajo pa že % tudi zunanjost objektov, čisti- # jo sprehajališča, poti, vrtove # in cvetlične nasade. Na dolo-0 čenih mestih so postavili hišice 0 za obcestne prodajalne. Za zunanjo podobo in urejenost mesta in okoliških naselij skrbi največ podjetje Komunala, po- RADOVLJIŠKA KOMUN lahko opravile bolj dosledno, ker bodo občani že na javni tribuni obveščeni, kaj je potrebno odstraniti ali urediti še pred začetkom sezone. Gostinska podjetja in privatne lastnike, kjer bodo zasledili neurejenost in malomarnost, bodo kaznovali, prizadevanje in skrb posameznikov in družbenih organizacij pa nagradili. — J. B. Prebivavci Gorenjske! Trgovsko podjetje PRESKRBA v Tržiču prireja v dneh od 7. do, 14. aprila 1963 razstavo pohištva priznanih slovenskih tovarn pohištva Poleg pohištva si boste lahko ogledali tudi televizorje, tranzistorje, gospodinjske aparate, hladilnike, pralne stroje, štedilnike, motorna kolesa, mopede, kolesa itd. Vse razstavljeno blago boste lahko takoj kupili. Prodajali bomo tudi na potrošniški kredit, kupljeno blago pa dostavljali tudi na dom. Pripravili pa smo tudi nagrade za naše obl-skovavce, ki se bodo odločili za nakup zgoraj omenjenega blaga, ki jih bo po končani razstavi, 16. aprila razdelil žreb med srečne dobitnike. Nagrade so vezane na nakup nad 20.000 din in so: 1. nagrada: 2 fotelja in mizica, 2. nagrada: 1 ležaj, j . 3. nagrada: radioaparat, 4. nagrada: 1 posteljno pregrinjalo, 5. nagrada: 1 šotorska postelja. TOREJ NE POZABITE, OBIŠČITE V DNEH OD 7. DO 14. APRILA RAZSTAVO TRG. PODJETJA »PRESKRBA« V TR2IČU. RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 19. URE budo pa je vzela v roke tudi Socialistična zveza. Komisija za komunalna vprašanja je sklenila sklicati za prihodnji teden javno tribuno občanov o temi: uredimo tudi zunanjo podobo našega kraja. Ob tej priložnosti bodo seznanili vaščane z osnovnimi izboljšanji, ki naj jih izvede vsak gospodar na svojem poslopju, okrog hiše, dalje gostinska podjetja, privatna gostišča in drugi. Vsa leta doslej so ugotavljali, da so prav zunanjemu videzu turističnih krajev posvečali premalo pozornosti in da so bile komisije, ki so pred sezonami pregledovale urejenost objektov in okolice premalo dosledne, včasih pa so s svojimi zahtevami kolone avtomobilov z domačo in I popuščale pod pritiskom posa-lujo registrsko tablico, razen te-' meznikov. Letos bodo svoje delo ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ELEKTROTEHNA LJ U B LJANA i ■ .. , obvešča vse cenjene potrošnike, da je prodajalna Elektrotehna Kranj Prešernova 9 odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure V prodajalni nudimo ve3x elektroinstalacijski material, elektromotorje, razne merilne instrumente, aoarate za gospodinjstvo, radijske in televizijske sprejemnike, gramofonske plošče in drugo Za cenjeni obisk se priporočamo! Elektrotehna Ljubljana *obota F^mi, ki jih sedamo *lr«?E{L N\ PI*™TA< vo 7mfL >ranco?k*g<* »novovalovca* £&T }e-}Um' ki z* *• otton Č- ?* "to vrst0 2 njegovimi i Zfj^0, opredeljiv. Parodija & Pn t"""' lr^ična kriminal- Ir;efn° ™ rti eno niti dru-;e irJ" skupaj. Vsebina: hir- Uteuknm%irtrnihh * »„7 " ,. c f0 ~~ m mnogo v b'stvu viebine >Pl°h « ;5, rathit*>. igrana, k) Pil 'torel svoje nasprot- uje d" •B'Trf izhai* *» osnovne »olivah ,1*™° *'« na i»„* ; <~~ st večkrat rav- *$&°T T??tno od <"°'e °iltten antiheroj... lav**'*1 n* ^lanhtat h »eoprede-nieJ* ne°Pred^en. Vendar nas tU?*>neopredel>'™*t kljub neka- *, da je bil film *tlh, , vtn*«k prijeten. Morda ker 1* ?*Smeh le nam samim -$m° se enkrat nasedli! ^Rnadl-MMČEVAVEC' >< *« Zori • f'tlm* »V zna- •» tireUr* stadem, plemenitem hrn\,Tlla"em vitezu son?ne ne.t ki 2 casy> španske »vladavi- dfh pra * no skromno neodkrit konjem TC° -7" Z Hrno ia^i° tn *Ulom ? vihra^'m črnim ogri-P° meril uCCr Pustr>lovka — toda zamJ! P« )* »e *** v7ik?nl a?no]a i' u?Mil kvalUe) Dou^"S Fairbanks!) - c*ntsk; 1?' *a ^ar jtmti že produ- *"ta ^J,alta P's»eya. lato »Pravljica ? carju g*, pastirju" **ilo5LiCuParjevo gledališče Prt" 1*0 el^Tič, i»ravce pa tudi mlaki sS ko občinstvo ie izbralo Božv premier0 mladinsko •Wv tu Tr,fuT,f>vića mlad:n®ka j^rju jn deianjih »Pravljica o ^eJSib ? p,ast5riu« je eno najno-sIOvan^uhkrMi■ .najboljših jugO-^stni m'adinskih del. Na mladincurCrnieri v heograiskem Buha,, ft. gledališču »Boško pr>znan' i deIežno toidnega tudi v • n,im so gostovali ^rju ,m9?«n5tvu. »Pravljica o Svoi u^t pastir.)u« je dosegla to tem k ,-tUdi' na Pšenicah in mladi ic. K.ker sodelujejo sami delana fa^CI- Re*'"isko dobro iz-K uPrizoe- S!ava je tekla 8,adko-tudi inSrntV'- Pa '° pripomogla slogu. eenacija v bizantinskem .Med na » avomno •>uaiočim! 'e biIa ne' ^va v j1ai.boljga Vera Smukav-«a Qj0 f0«1 carice, prav nič pa k°t car t aosLajaI Miha Balanč t- j« igral"6*1 bratr,_ paslir' ki ^iSkiot1?1 talent' ki 353 je-?en pn0,đcr ge mnogo obeta. Rađana s,e,Ve* Pavličeve, Kepica, K°niča u ta> Pafn'ka, Cinklja, ^steriet uVata' Cašiliča, Alojza ^di Bn!,4bl b»lo treba omeniti travci ? vVerov^a (prologa), tom Tor^ ^'7'iserJem prof. Jože-priznani* em zaslužijo polno ^tev J ijZa tako dobro uprizo- Prve brazde Foto: P. Z obiska v liudskl knfižnlci v Tržiču Knjigo še bolj približati bravcem O Sadnikarjevi muzejski zbirki Trenutno obstajata v mestu muzej in zasebna Sadnikarjeva muzejska zbirka: prvi na idiličnem gradu Zaprice, druga v meščanski hiši pod njim. če prvi privablja s častitljivo starostjo zgradb in arhitektonsko zaklju-čenostjo okolice, nudi druga domačnost in neposrednost. Velika vrednost in prednost Zapric je v precejšnjem številu prostorov t možnostjo širjenja muzejskih zbirk. Mnogo bolj zamotan je klobčič problemov v zasebni muzejski zbirki, ki je plod nad petdeset let vztrajnega in marljivega zbiranja pokojnega veterinarja Josipa Sadni kar ja. Njegovo zanesen jaštvo je z vseh potov, krajev in dolin prinašalo in zbiralo starine in kuriozitete kamniškega območja. V petih sobah, vežah in hodnikih njegove hiše stojijo sedaj žlahtne umetnine ob preprostem izdelku kmečke roke, Izkopane tisočletne starine ob pohištvu preteklega stoletja, porcelanasto posodje ob prvih slovenskih knjigah, vse natrpano v ži-vopisanem zboru z nadihom domačnosti in topline. Celotna zbirka je zgodovinska značilnost in muzejska posebnost, nekako muzej v muzeju. Glas o svojevrstnosti zbirke se je razširil celo prek meje in je bila po osvoboditvi zaščitena. Merodajni Činitelji so obstali pred kočljivo odločitvijo, aH zbirko razbiti in iz nje predmete zgodovinske in muzejske vrednosti odkupiti ter jih prenesti v novi muzej na Zapnicah ali pa ohraniti zbirko tako, kot je. Prevladovalo je mnenje muzejskih izvedencev, da zbirka ne daje prave osnove novemu muzeju, prav tako pa so bili enotni v mnenju, da zbirke ni moč deliti. Predmeti zbirke, ki posamič lahko dosežejo visoko muzejsko vrednost, predstavljajo dostikrat le kuriziotcto-fztrgano iz zgodovinske vzročnosti in funkcionalne povezanosti. Vrednost zbirke je torej v njeni celovitosti, značilnosti in posebnosti zbirateljstva. Odkup zbirke in njen prenos v grad bi jo iztrgal iz okolja in ji kljub vestni razmestitvi v novem domu vzel njeno svojstvenost ter jo s tem uničil. Z izjemnim razumevanjem so se krajevne oblasti lotile reSeva* NI Se minilo eno leto, odkar Je dobila tržiška obč. ljudska knjižnica nove prostore (v občinskem poslopju). Problem prostorov, ki so bili nekaj let prej največja ovira za uspešnejšo knjižničarsko dejavnost, Je bil s tem vsaj v samem Tržiču rešen. Prav nič razveseljivo pa nI dejstvo, da je to tudi edina knjižnica — skromni izjemi sta le majhna knjižna zbirka v Lešah In šolska knjižnica v Kovorju — za celotno' območje tržiške občine, ki ima nad deset tisoč prebivavcev. Ob teh podatkih in ob ugotovitvi, da je med občani veliko zanimanje za branje, ne bo odveč, če zapišemo, da je knjiga med tržiškimi občani še premalo razširjena. In kako je z občinsko ljudsko knjižnico? S pridobitvijo novih prostorov je stanje prav gotovo zadovoljivo, Čeorav še ni povsem urejena. Bravci imajo v njej na izbiro okoli 4000 knjis Iz najrazličnejših področij. Tržičani, in zanimivo je, da tudi prebivavci iz Podljubclja, Križev in Scbenj. prav radi zahajajo v knjižnico. — Vsak teden izbira knjige za novo branje v tržiški knjižnici 150 in tudi več bravcev. Obiskovavci lmjižoice so predvsem zadovoljni z dobro izbiro vseh novitet. — Mladinske matineje V kranjskem kinu »Storžič« bodo' odslej ob nedeliah dopoldne (predvidoma pa tudi ob sredah popoldne) spet vrteli mladinske filme. Tako je sklenil unravni odbor kino podjetja na priporočilo programskega sveta, kljub temu da je na razpolago izredno malo vsaj kolikor toliko primernih filmov. Izrazito mladinski filmi pa so prava redkost — saj smo npr. lani uvozili vsega skupaj 1 mladinski film (kaže pa, da se bo v prihodnje ta položaj deloma popravil). Na mladinskih matinejah bodo v mesecu aprilu na 6poredu: francoska komedija »Moj stric«, domači mladinski film »Ti loviš«, ameriške risanke »El Magnifico« in domači mladinski film »Ke-kec«. — D. Knjižnica Ima torej na razpolago denar, da lahko pravočasno izpopolni svoje police z novimi knjigami. Ob tem pa se sedanja dejavnost knjižnice tudi konča. Omenili smo že, da na podeželju ni knjižnic. V kolikor so kje zbirke knjig, niso urejene in zato tudi niso pripravljene za izposojanje. Precej podoben položaj je tudi v nekaterih podjetjih, ki so dala za knjige že precej denarja. Občinska ljudska knjižnica v Tržiču, ki bi je lahko imenovali tudi osrednjo občinsko knjižnico, še nima potujoče knjižnice (kovčlčov), s katero bi knjigo lahko približala podeželskim bravcem. R^en tega pa ima uskladiščenih nad 1000 knjig, ker knjižnica še nima na voljo dovolj knjižnih polic. Ker smo doslej opisali trenutno stanje, ki prav gotovo še ne more povsem zadovoljiti, je prav, če zapišemo še, kaj lahko pričakujemo. Da bo zadeva kar najbolje urejena že v bližnji prihodnosti, lahko pričakujemo že zato, ker se mnogi Tržičani zavzemajo, da bi knjigo res kar najbolj približali čim širšemu krogu bravcev. — S pomočio nekaterih podjetij, predvsem BPT, bo knjižnica v Tržiču že v kratkem dobila potrebne police, da bodo dokončno lahko I opremili sedanje prostore. Knjiž-1 niča bo torej Še letos lahko imela j razen splošne ljudske knjižnice še I dva posebna kotička, in sicer pionirskega in strokovnega. Po dokončni ureditvi pa bo knjižnica dobila tudi potreben denar (pri-1 hodnje leto), da bo lahko naba-] vila knjige za potujočo knjižnico, j In po vsem tem se bo lahko edini poklicni knjižničar, ki je zaposlen v občinski ljudski knjižnici v Tržiču, lotil tudi urejevania podeželjskih in tovarniških knjižnih zbirk. Po vsem tem je zanimivo vprašanje, kakšno je sodelovanje tržiške knjižnice z drugimi knjižnicami in šolami v tržiški občini. I Glede prvega je zadeva zadovoljiva. Dokaj tesne stike ima tržiška j knjižnica z Narodno in univerzi-1 tetne knjižnico v Ljubljani in z Osrednjo knjižnico v Kranju, nikakršnega sodelovanja pa ni med njo in šolami v tržiški občini. — Otroci sicer pogosto zahajajo v knjižnico, zlasti po obvezno berilo, ki pa ga mnogokrat ne dobijo, ker nihče ni zašel v knjižnico, da bi povedal, kakšne so potrebe šol glede branja. Ob večjem sodelovanju s šolami bi knjižnica lahko nabavila tudi zadostno število potrebnih knjig za obvezno šolsko branje in potem bi mladi bravci še z večjim veseljem zahajali v knjižnico in segali tudi po drugih knjigah. — B. F. Slikarska razstava Gabrijela Humeka V Mestni galeriji v Kran\Ju je razstavljal akademski slikar Gabrijel Hsmek. Rojen je bil v Bohinjski Bistrici leta 1907.. Za slikarski poklic se je verjetno pozno odločil, kajti letnica diplome na ljubljanski akademiji ga uvršča v generacijo prvih povojnih diplomantov (1947). Razen tega Je prej študiral slikarstvo tudi dve leti v Krakovu na Poljskem in eno leto v Zagrebu pri prof. Be-ciću. Doslej je samostojno raz- j stavljal v Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Kostanjevici. Razstavljenim slikam je skupni imenovavec realizem ali realistično pojmovanje slikarstva. Kot slikar se Humek najraje ukvarja s krajino, tihožitjem in interieri. Trije motivni svetovi pa pripadajo trem, šolam in trem profesorjem: profesor A. G. Kos botruje tihožitjem, krajini profesor Becić in interieru krakovska šola. — V glavnem seveda! Slikar poizkuša pridobitve šol (prenašati tudi iz enega motivnega sveta na drugi in obratno. Vedno mu ne uspe, posebno ne zato, ker v sebi ne predela dokončno svojega pogleda, z načinom šole. To neuglaše-nost še stopnjuje neizčiščena paleta in nekaj slik deluje tako, kot bi jih naslikal z ostanki vseh na paleti preostalih barv. Iz teh barv na paleti je preveč, slikarja begajo v tolikšni meri, da prav zaradi preobilice ne najde svojega lastnega izraza. Vse kvalitete pa, ki jih kaže, saj je na razstavi nekaj dobrih slik, prav zaradi pod-vrženosti šolam in iskanju svojega lastnega izraza izginjajo. Sele ko bo slikar očistil paleto in delal s pol manj barvami kot sedaj, ko ne bo več begal v načinu slikanja nazaj celo vse do impresionizma, šele takrat bo slikarstvo Gabrijela Humeka izči-ščeno. — A. Pavlovec nja tega problema. V doglednem času pričakujemo dokončno odločitev — namreč odkup Sadni-karjeve zbirke in hiše ter niene priključitve kot posebnega »Sad-nikarjevega oddelka« k muzeju Kamnik. Sadnikarjeva zbirka bo ostala ohranjena na svojem mestu,' postala pa bo sestavni del kamniškega muzeja in družbena lastnina. — Z. S. Bistriška Svoboda gostuje Boh. Bistrica — Igravci Svobode »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice, so v nedeljo, 31. marca, uprizorili v Ribnem in na Bo-hijski Beli Cankarjevo farso v treh dejanjih »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Navzlic zelo zahtevnemu delu so igravci Iz Bistrice lepo uspeli. Skoraj brez izjeme so se nastopajoči izkazali kot zelo homogen igravski zbor. Delo je zrežiral Lovro Strgar: nastopali pa so: Andrej Sežun, A©-ton Silar, Stanka Zupan, Anica Bajt, Franc Grbec, Minka Mencinger, Franc Mencinger, Antonija Stendler, Franc Vojvoda, Anica Rabič, Beno Lazar, Janka Ravnik, Simon Gardener in Franc Bajt. V prihodnjih dneh nameravajo z delom gostovati ie v nekaterih krajih. — J. B.' 3. *a?al kak °StaI razumljiv, gospod kriminalni komisar, in vam pe> ?aWej „„• en?staven sistem sem izbral za svoje delo, bi vam želel lahko že tul - epizodo z bencinske črpalnice. Mislim, da boste ra^irieniJT' j odkrili korenine mojega podjetja: namreč prav resno 1 nje neresnega strahu... ^nit^l^n bencinsko črpalnico se je pričela v sredo po najini dAh PonrdH Se dobro vem' da ie bi,a sreda, kajti ob sre- ^ebova, ne imel prosto in takšen prost popoldne sem po-^ za zgodbo z bencinsko črpalnico. ftlerJeviaijllinuLpred 16- uri sem o^el te svoje sobe. Trije Brum-«viomobih so stali v garaži in vrata garaže so bila ob sre- OlCJne VSeIH nHnr». __:----,i„ u: m:__tj_______•____ l4*1 Ponord~""""\u 50 siau v garaži in vrata garaže so bila ob sre-^tela sam* X5*'' odPrta, za primer, da bi se Nina Brummerjeva ,ih» Panfr« odpel'ati v mesto. Avtomobilski ključi so bili v stika-PaPlrji v predalih za rokavice. prpti vil?131^ sploh nisena videl Nine. Medtem ko sem stopal občutek d*6™ .dvignil Pogled proti prvemu nadstropju in imel 16111 odm t* iJe zavesa na enem izmed oken, ki je bila tik pred todi imQti, f"]ena' nenadoma spet spustila. Vendar sem se morda Vesih se JI' iste3a oktobrskega dne je bilo hladno, listje na dre-t&ertu »o «J* , al° rtevo» rdece rumeno in črno in spodaj, ob *Caie j_ „_£lr£1?!f Ptice- V molčečnem popoldnevu so glasno vre-*xco° je bilo sivo. Odšel sem v kuhinjo in se poslovil od stare češke kuharice, kajti pomembno je bilo dejstvo, da rhe je videla, preden sem odšel. »Nikar me ne čakajte, Mila. Večerjal bom v mestu.* Tistega dne sem nosil sivo obleko, belo srajco, modro ovratnico in prišel sem v kuhinjo, da bi Mila videla, kako sem bil oblečen... Tudi listje v Cecilijenem drevoredu se je že pisano obarvalo. Nad Reno je ležala tanka plast izparine. Proti toku je puhal vla-čivec in zrak je pritiskal črn dim k vodni gladini, tako da sem ga lahko vohal. , Pri Dvornem vrtu sem stopil na avtobus in se odpeljal v mesto. V trgovski hiši blizu glavne postaje sem kupil rjavo obleko in potem še drugo, črno z belimi progami, obe konfekcijski. Zatem sem kupil zeleno kravato s črnimi pikami in srebrno kravato s črnimi progami. Kupil sem najcenejše, kar so imeli, ker nisem imel namena pogostoma nositi te obleke in kravate. Slednjič sem kupil še najcenejši kovček, kar so jih imeli, in dejal, naj spravijo obleke vanj in vse zavijejo. Potem sem odšel na glavno postajo in oddal kovček v garderobo za prtljago. Dobil sem oštevilčen moder listek. Ura je kazala 17 in 30 minut, pričel se je večerni promet, ljudje hiteli domov iz uradov in tovarn, avtomobili so trobili, tramvaji pozvanjali in križišča so bila zatrpana. Najel sem taksi in se odpeljal proti Reni. Na križišču Kleverieve in Schvverinske ulice sem velel zaustaviti in izstopil. Ura ie kaznla deset minut pred 18. Razume se, gospod komisar Kehlmann. da onisujem vse v minutah j kajti tako boste lahko jasno spoznali mehanizem strahu te prve epizode. Ta mehanizem je bil namreč osnova vseh drugih epizod, ki so sledile. Tako sem torej počasi odšel do maihnena kinematografa, ki je ležal tri ulice dalje, severneje, v Ulici I.iitzo\va. Tarn so tisto sredo vrteli »Preklete«, francoski kriminalni film. ki sem ga že po prej videl. Pomembno je bilo, da sem si izbral film, ki sem ga že poznal, kajti upoštevati sem moral, da bo treba kdaj kasneje pripovedovati njegovo vsebino. V sivi obleki, beli srajci in z modro ovratnico sem stopil v preddverje majhnega kinematografa in kupil vstopnico za prvi prostor. V skoraj prazni dvorani je bila že tema in kazali so reklame. Med nihajnimi vrati je stala biljeterka. Bila J« mlada, rdečelasa in zelo prikupna. Nasmehnil sem se dekletu ter se obrnil tako, da me je osvetlila dnevna svetloba ln da m« je dobro videla. Potem sem dejal: »No, ljubica, kako bi bilo z na* ma dvema?« Rdečelaso dekletce je našobilo polne ustnice, prav tako kot Brigitte Bardot, dvignilo glavo, se izprsilo in molče odšlo pred menoj v temno dvorano. Z žepno svetilko je mimogrede osvetlje* vala prazne vrste. Dohitel sem jo, ji dal roko na okrogle boke ln zašepetal: »No, čemu si kar takoj takšna!« Obstala je, me lopnila po dlani in pomigala z žepno svetilko« »Sem noter.« »Lepo torej,« sem rekel, »pač nič. Lahko bi si pripravila prijeten večer.« »Prav na takšnega sem čakala, kot ste vi,« je dejala bitljeterka, »Tako bi jo izkupila za vse živ'V-n.ie.« Potem je izginila. Po reklamah je sledil tednik in za njim so vnovič prižgali luči. Obrnil sem se. pogledal, kje je izhod, in ugotovil, da je ob strani, za rdečo žametno zaveso. Potem sem pogledal rdečelasko, ki je stala pri vhodu. Pomahal sem ji in pokazala mi je hrbet. Luč je spet ugasnila in zavrteli so film. Počakal sem. dokler niso pokazali vsa naslovna imena, si sezul čevlje in v nogavicah sklonjen odšel med praznimi vrstami, vse do izhoda. Onstran žametne zavese je bil mračen hodnik s plesnobninii stenami, zatem dvorišče in takoj ulica. ; ln najlepše pri tej stvari, sem pomislil, ko sem si naglo obul čevlje, ie to. da lahko po isti poti spet pridem v kinematograf, lira |e kazala Ifi in 26 minut. Naslednja predstava se je pričenjala Ob 20 in R minut. Ta bo torej končana nekje okrog dvajsete ure. Tmcl sem slabo poldrugo uro časa. to ni bilo mnogo. Stekel sem po CecMiiinem drevoredu. Medtem se je zmračilo, kajti tisto sredo je bilo vreme slabo In vremenu sem bil za to prav hvaležen. Neka« tera, okna v vili so bila razsvetljena, ko sem prišel v park (vrata so imela skrito, električno ključavnico), sem zaslišal pasje lajanje. Sledilo Je nekaj neprijetnih minut, kajti iz garaže sem moral pri« peljati cadiliac. Ce bi me kdorkoli videl, bi ne bilo nesreče,-kajti vselej bi lahko rekel, da moram odpeljati olje k črpalnici, kjer bodo izmenjali olje. Ne, to bi ne bila nesreča, toda tako bi moral pozabiti na ves svoj načrt. Prodam novo kuhinjsko opravo In kravo dobro mlekarico. Prodam konja 400 kg težkega aH zamenjam za težjega. Sp. Duplje 56 1119 Poceni prodam pohištvo za samsko spalnico z žimniro in otomano, sobno omaro, mizo in stole. Bled, Partizanska 27 1120 Prodam novo čcšnjevo spalnico. Poizve se pri Golmajer, Ljubno, Podnart 1129 Ugodno prodam dobro ohranjen italijanski moped znamke DEMM na 3 prestave, Nomenj 42, Boh. Bistrica 1133 Prodam še dobro ohranjen desni vzidi |iv štedilnik. Vrhovnik Šenčur 213 1117 Prodam šivalni stroj »Singer« in pletilnl stroj. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 1148 Prodam lucerno /a krmo ln mlado kravo s teletom ali zamenjam za bika. Naslov v oglasnem oddelku 1149 Klavirsko harmoniko »Scandol-li« lepo ohranjeno 96-basno z registrom in kovčkom ugodno prodam. Praprotnik, Brezje 52 na Gorenj skem 1150 Pralni stroj AEG-Lava1ux super z vgrajeno centrifugo in na spla-kovanje prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 1151 Prodam stanovanje na Kokrici In veliko kuhinjsko omaro pripravno za veliko kuhinjo ali gostilno. Kranj, Cesta 1. maja 2 1152 NSU Maksi 175 cem v odličnem stanju,prodam. — Naselje »Projekt«, Zlato polje 3/b 1153 Prodam motor Horeks. Ogled od 17do 18. ure. Kranj, Tavčarjeva 9 1154 Prodam dobro ohranjen moped »Collbri« na zaganjač. Franc Hafner, šk. Loka, Poljanska c. 54 1155 Globok otroški voziček skoraj nov prodam. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Kranj, Titov trg št. 25/1 1156 V sredini Kranja prodam aH dam v najem prostor za garažo. Ogled vsak dan od 11. do 16. ure. Naslov v ocrlasnem oddelku 1157 Prodam 2 mlad! kozi. — Franc Stare, Kranj, Tekstilna 15 1158 Prodam motorno kolo NSU Primo 175 cem v dobrem staniu s prevoženimi 5.000 km. J. B. Kranj, fttirnova 5 1159 Prodam novo valovito spalnico s štiridelno omaro in trodelno komodo. Ogled pri pleskarju Ce-hovinu, C. Staneta Zaearja 1160 Prodam Fiat 600. Tenetiše 12, Golnik 1161 Prodam skoraj nov televizor RIZ (Radioindustri ja Zagreb). Naslov v oglasnem oddelku 1162 Ugodno prodam magnetofon znamke Grunding in pohištvo: 2 fotelja in polkavč zaradi selitve. Marjeta Mandeljc, C. svobode 37 Bled 1163 Ugodno prodam travnik. Frančiška Zavrl, Zg. Bitnje 54 1164 Prodam seme črne detelje. Smlednik 52 ( 1165 Rabljeno lončeno ln železno peč poceni prodam. Vprašati: Skrlo-vec 2/1. nadstropje 1166 Prodam približno 3.000 kg sena In otave. Naslov v oglasnem oddelku 1167 Prodam motorno kosilnico. Alojz Lah, Klane 13, Komenda 1168 Prodam pšenično slamo. Kranj, Jezerska c. 61 1169 Prodam težko kravo po teletu, dobro mlekarico. Kanin, Povije št. 5, Golnik 1170 Prodam vzldljiv štedilnik z bo.j-lerjem za vodo ali brez. Prestor, Kranj, Stošičeva 2 1171 Zaradi vojaščine prodam fleš »Metz« z dvema reflektorjema, fotoaparat »Flexarit« in radioaparat Bistra 3-1. Pivka 22, Naklo 1172 Moped Colibri — skoraj nov v odličnem stanju — ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1173 Prodam 2 štedilnika, levega in desnega vzidljivega, 2 posteljni mreži ln kozolec. Šenčur 241 1174 Prodam 2 prašiča po 60 kg težka. Srednja vas 57, Šenčur 1175 Zaradi odhoda k vojakom nujno prodam motor Puch 250 cem. Cena 120.000 din. Milan Juvan, Kranj, Begunjska 6 — pri Vodovodnem stolpu 1176 Prodam seme večletne trave po 400 dim kg. Jože Peternel, Mošnje, P. Brezje 1201 Prodam leseno prenosljiva lopo 8X6m. Ciril Zupan, Kokriea 105 (poleg gostilne Lakner) 1202 Prodam moped v odličnem stanju. Noč, Cešnjica 62, Železniki 1203 Prodam otroško posteljic«. Naslov v oglasnem Oddelku 1204 Prodam novo liuhinjsko pomivalno mizo in kmhinjsko komodo. Cerklje 137 1205 Prodam globok otroški voziček v dobrem stanju. Stara c. 22 1206 Prodam otroški športni voziček. Naslov v oglasnem oddelku 1207 Prodam otroški kombttt'rattl voziček »Tribuna«. Šenčur 204 3203 Prodam semensko graiutro. Ru-| pa 11, Kranj 120!) Prodam globok it ali ian ,hi vo/I-; ček. Ogled pri Mariji Likozar. i Kranj, Tomšičeva 4, Dom upokojencev 1210 Prodam mnle.rno kob> znamke DOrkopp* 200 cem s prevoženim: : 36.000 km. Hrietje 68. Kranj 1211 Prodam kredenco, mizo. stole za ', dnevno sobo, Se!i":knr, Kranj, Hu-. jo. Cesta 1. maja 37 1212 Prodam 8 lepih sulvh 50 mm ; maresnovih plohov. Šenčur 222 1213 Poeeni prodam novo samsko ST-alnieo, divan in desni štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 1214 Prodam moped s prevoženimi 2.500 km. Ulica Vide Sinkovčeve 6. Kranj 1215 Prodam kravo, ki bo v začetku maja drugič teletila ali zamenjani za plemenskega vola. Kokriea 88 1216 Prodam dobro ohranjeno moško športno kolo. Naklo 105 1217 Prodam krušno kmečko peč v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1213 Prodam seno. Kokriea 81, Kranj 1219 Prodam dobro ohranjeno samsko spalnico. Na.slov v oglasnem oddelku 1220 Prodam nekaj ječmenove slame in poljske dvodelne brane. Rre" ob Savi 18 1221 Prodam odlično žensko italijansko kolo »Julia«. Kranj, Koroška 37 ( 1222 Prodam krmilno repo. Trbojo 32 1223 Prodam semenski krompir 1-16 Viktorija. Naslov v oglasnem oddelku 1224 Prodam Jawo 175 cem. Jože Rogelj, Kranj, Benedikova 8 1225 Prodam manjšo hišo z vrtom in pritiklinami v okolici mosta Kranja. Oddati ponudbe pod »Vsolji-va« , 1226 Prodam 2 prašiča. Trboje 14. Smlednik 1227 Krasnega psa volčjaka, starega 10 mesecev prodam zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v oglas-nem oddelku 1228 Ugodno prodam skoraj novo otroško riosteljo r. vložkom dolgo 150 em. Kranj. Semneferska 1 1229 Prodam švicarski gramofon v kovčku na mehanski nosen s ploščami in železno obloženo peč, 120 em visoko. Naslov v oglasnem oddelku 1230 Prodam 500 kg semensketja krompirja. Aljančič, Kovor 84, Križe 1231 Prodam NSU Primo. Lahovče 43. Ceklje 1232 Izvrsten tepkovec prodam no zmerni ceni. Legat, Selo 14, Žirovnica 1233 Prodam rabljen šivalni stroj »Singer«. Zg. Bela 9 1194 Prodam 10.000 kosov zidne opeke. Knnkelj, Bukovica 1234 kupim Kupimo 5 železnih postelj brez posteljnine. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Tržič, pošta Križe 1134 Kupim rabljen moped »Colibri«. Slavko Vilfan, Dobropolje 4, Brezje' 1177 Enodružinsko hišo, tudi nedograjeno, v Sk. Loki, kupim. Naslovov oglasnem oddelku 1178 Kupim motorno kosilnico primerno za hribovite kraje. Naslov v oglasnem oddelku 1179 Kupim kolo za dečka starega do 12 let. Naslov v oglasnem oddelku 1108 Kupim nosivke (traverze) dolžine 6.5 m profila 16. Naslov v oglasnem oddelku 1199 Kupim knjige: »Dva človeka«, ►"•Ženske in menihi«, »Crna žena«, »Strah na' sokolskem gradu« in »Beračeve skrivnosti«. Naslov v oglasnem oddelku 1200 Stranka naj dvigne pismo v oglasnem oddelku pod »Neodvisna 1963« 1180 Za vašo stavbo Izdelam okna ln vrata ali razna mizarska dela. Oddati ponudbe pod »Solidno« 1016 V soboto, 6. apri'a, v kavarni Evropa veliki POMLADANSKI PLES. Poje Jelka CvetCŽar. Rezervirajte sedeže v recepciji hotela Evropa 1136 Veletrgovina Živila Kranj snrej- mc v začasno delovno razmerje — honorarno delavca za pomožna dela v trgovini. Prijave sprejema personalna služba podjetja 1181 Prcklicujem kar sem neresničnega govoril o družini Zupane in se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Jože Mohorič, Martin j. vrh 1182 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik 24-75. odgovorni urednik 21-90, uredništvo ln uprava 24-37 — Letna naročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev V bližini Kranja dam v rejo 1 leto starega fantka. Siavka Ma-kovec, Kranj, Majstrov trg 9 1183 60-letni upokojenec izobražen, trezen, brez otrok, z domom, želi spoznati žensko, lahko deželanko in povesti v srečnejše zakonsko življenje. Samo resne ponudbe z življenjepisom in sliko oddati v oglasni oddelek pod »Pridi« 1184 Hrano in stanovanje nudim delavki za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 1185 Sprejmem starejšo sostanovav-ko, ki dela samo na 2 izmeni. Kranj, Titov trg 18/1 nadstropje 1186 Potrebujem 100.000 din posojila za 6 mesecev. Oddati ponudbe pod »Vrnem 120.000« 1187 Intelektualec situiran in s komfortnim stanovanjem želi spoznati zdravo, inteligentno, ljubko intelektualko ali dekle za zakon. Materialna stran ni odločujoča; Ponudbe s fotografijo po želji pošljite na upravo pod »Ljubljana« 1183 Dne 1. aprila sem izgubila očala od Kranja do Prcdosclj. Poštenega najditelja prosim naj jih vrne v oglasni oddelek 1189 Prosim najditelja nalivnega ne-resa Pelikan, ki sem pa izgubil v ponedeljek od šole Staneta Žagarja do C. talcev naj ml ga vrne, ker mi je dragocen spomin od mamice. Zla.tko Stegne, C. talcev št. 61, Kranj 1190 Iščem žensko za varstvo 2 otrok starih 4 in 7 let. Dam hrano in stanovanje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 1191 Računovodja manjšega obrtnega podjetja z večletno prakso v knjigovodstvu želi spremeniti službo v večjem podjetju v Kranju kot knjigovodja. Naslov v oglasnem oddelku 1192 Iščem sostanovavca Slovenca. Naslov v oglasnem oddelku 1193 Našel sem ročno uro v Kokri. Zg. Bela 9 1194 Zračno in sončno enosobno stanovanje v Bistrici pri Tržiču menjam za enako v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Nujno - stanovanje- 1195 Prevleke za sedeže vseh vns* avtomobilov in motorjev dobite poeeni pri Bohoriču, Kranj, Gregorčičeva 1 .* Ii9fi Agilnoga prodajavra srečk državne loterije, športne stave in lota po javnih lokalih v Kranju sprejmemo v priložnostno zaposlitev. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek Glasa pod »Dobe-zaslužek« 1197 šport ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Ce bolehate na želodcu aH Jetrih, žolču aH črevesju., če vas muči zaprtje aH hemeroidi in vam umetna zdravih ne pomagajo, posvetujte se z zdravnikom In poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahteva.'te ga v svoji trgovini - tega pa dobijo v grosističnem trgovskem podjetiu »Živila« Kranj, Veletrgovini »LOKA« Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. LOTO ŽREBANJE 14. KOLA »LOTA« Z DNE 3. aprila 1963 Izžrebane so bile: 2, 9, 14, 27, 33, 34 in dodatna 45. ČETVORKE: Jesenice 39-276218 Kranj 46-J-608683 TROJKE: Jesenice Zaston. 39 009554 276198 276203 276205 276654 276669 Kamnik Zaston. 41 624015 6240.30 624032 624036 624040 624049 Domžale Zaston. 28 600213 600223 600225 Bled Zastop. 73 291002 Radovljica Zaston. 72 600596 600601 600601 Kranj Zastop. 46 112155 112172 608336 608347 608360 608389 608405 608407 608409 608410 60S656 608690 112148 112157 608325 60R346 608350 608365 608402 608405 608407 608400 608418 608679 112155 112169 608335 608347 608352 608379 608403 608406 608408 608409 608421 608682 Sporočamo cenjenim korist-nikom žagarskih uslug, da opravljamo v našem obratu ZAGA CERKLJE razrez vseh vrst lesa. Cenjena naročila sprejemamo takoj. Priporočamo se! LESNA INDUSTRIJA KRANJ Množično tekmovanje v namiznem tenisu V sredo je bilo ekipno mladinsko prvenstvo tekstilne šole v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je okrog 70 t^kmovavcev oziroma 24 ekip (16 moških in 8 ženskih). Med dijaki so presenetljivo Zmagali igravci I. b (elektro) v postavi Pogačar, Torkar in Triler, med dijakinjami pa je znova zmagala ekipa IV. d v postavi Petar in Verovnik. Rezultati finala - I. b (elektro) : I. č (kemija) 5:3 (Pogačar : Somrak 1:2, Triler : Maček 2:0, Torkar .: Furlan 2:0, Triler : Somrak 0:2. Pogačar : Maček 2:0, Torkar : Somrak 0:2. Pogačar : Furlan 2:0, Torkar : Maček 2:0). - M. A. Hrvaško-slovenska kegl jaška liga Odličen finiš Jesenic O V LJubljani in Zagrebu so v # nedeljo kegljali vrgli zadnje 0 krogle v tekmovanju h rvaš k o- # slovenske kegljaške lige. V # zadnjem kolu je nastopila tudi # Grmoščica, ki je z dvema od- # ličnima rezultatoma izkoristila # priložnost za osvojtev prvega # mesta. Izvrstni so bili v zadnjih nastopih tudi Jeseničani, ki so se obakrat uvrstili tik za zmagovavcem. Tako so Jesenice kljub povprečnim rezultatom v Ljubljani zasedle ob zaključku 4. mesto z istim številom točk kot mariborski Branik, ki je podrl 5 kegljev več in zasedel 3. mesto. Triglav je drugi, čeprav je bil na obeh ljubljanskih kegljiščih najboljši. »Pokopale« so ga Pro-leterjeve steze v Zagrebu, ki po Žumrova in Odar gorenjska prvaka V nadaljevanju gorenjskega ke-gljaškcga prvenstva za ženske je presenetila Kranjčanka Petkova z zelo dobrim rezultatom 417 kegljev, kar je tudi najboljši rezultat letošniega prvenstva za posameznice. Ker pa je v prvem nastopu podrla le 353 kegljev se je uvrstila ob zaključku šele na 5. mesto. Zmagala je Francka Žumer-Kavčičcva, ki po daljšem premoru spet prihaja v staro formo. Drugo mesto je zasedla državna re-prezentantka Cadeževa, tretje pa lanska državna prvakinja Struž-nikova. Te tri tekmovavke so edine presegle znamko 800 kegljev, druge pa so za njo precej zaostale. REZULTATI: Zumer 811. Cadež 802, Stružnlk 801, Mihelič 773, Pe-tek (vse Triglav) 771, Martlnčič (Bled) 769, Rozman 763, Eržen I (obe Triglav) 756, Harc 737, Hc- ! berle (obe Bled) 723 kegljev Itd. j Mladinci so tekmovali na Jese- 1 nicah. Dosegli so zelo slabe rezultate, saj je bil najboljši re- Plenum okrajne šahovske zveze- Jutri bo na Jesenicah razširjeni plenum okrajne šahovske zveze. Na plenumu bodo dokončno odločili o načinu dela bodoče organizacije, ki bo povezovala gorenj, ske šahovske klube ln društva, glede na novo upravno-teritorial-no razdelitev. — O delu in sklepih bomo še poročali. — V. K. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk, ki je bilo 4. aprila 1963 v Beogradu. Srečke so zadele končnicami dobitek din • 10 600 20 8000 55560 80.000 77760 100.000 11 800 51 800 61 1.000 1621 20.000 17731 80.000 67961 41.000 12 2.000 22 600 252 10.000 40562 80.000 530932 400.000 563112 402.000 53 1.000 93 600 033 8.000 20893 60.600 25463 40.000 27203 < 60.000 6076.3 60.000 87443 60.000 94173 60.000 451803 600.000 34 600 84 600 314 4.000 11824 60.000 48234 60.000 51874 80.000 83904 80.000 45 800 95 1.000 16915 100.000 81195 81.000 376045 400.800 6 400 22156 40.400 37106 40.400 57296 40.400 039146 2,000.400 346806 600.400 117 4.000 01817 80.000 17727 60.000 34357 40.000 37337 40.000 40607 40.000 64477 80.000 63407 40.000 85687 60.000 8 400 9028 20.400 52508 80.400 55238 200.400 314778 400.400 591138 1,000.400 59 600 31059 40.600 57299 60.000 69849 80.000 352729 5,000.000 zultat 811 (Odar), v povprečju pa ni nihče presegel 800 kegljev. REZULTATI: Odar 1595, Končan (oba Kranjska gora) 1566, Rebolj (Jesenice) 1559, Plut 1505, Podjed (oba Triglav) 1504 keglje itd. — L. S. Pričela se je veslaška sezona Minulo nedeljo je kranjsko brodarsko društvo odprlo veslaško sezono s spustom po Savi od Otoč do Kranja. Tekmovanja so se udeležili veslači iz Ljubljane, Hrastnika in Kranja. Start je bil skupen ne glede na delitev kajaki — kanuji. Do sedaj je namreč veljalo, da je bil kajak precej hitrejši kot kanu, vendar so slednjega že tako izpopolnili, da se uspešno lahko kosa s kajaki. Prva mesta so osvojili tekmo-vavei iz Ljubljane s svojimi specialnimi kanuji za spust, zato jim kranjska tekmovavca Turna in Ocepek v kanuju za slalom tudi nista mogla resno konkurirati in sta med osmimi čolni zavzela šesto mesto. Rezultati — 1. Vidmar-Andreja-šič 48:29,0, 2. Zitnik-Zitnik 48-46,0 (vsi Ljubljana, v čolnih C-2), 3. Ivan Barič 49:53,0 (Hrastnik, v čolnu F-l). rezultatih sodeč niso P°vsen\Mr« gularne. Na njih so namreč sK vse ekipe za več kot 200 k 19928, Gradiš (Ljubljana) S1"1^.' Elektra (Zagreb) 20046, Lokoin° va (Reka) 41-19905, Vartekfl t. raždin) 41, Pionir (Novo 43, Zenica 44, Lokomotiva greb) 46, Celje 47, Konstru*^ (Maribor) 62. «j( Ženske: Ljubljana 9, Tri*l*%j Fužinar (Ravne) 14, OTJ (Z*CJ 16, Medveščak 16, Gradiš ^ Jfc, vogradnja 24, Ivaničgrad 321 fc s. Gorenjska rokometna Hi* Savica : Storžič \%*\ Kranj - V sredo se je s Jf1^, med Savico in Storžičem z %y ka nadaljevala gorenjsika * 0 metna liga. Zmagalo je rflO« ^ Savice z 18:16 (13:7). - Sodu ~ Lah iz Kranja. Savica — Resnik, Humar % *jt no 1, Kutin 9, Slapar 4, Petega 1, Hrovat 1, Jeršin, Petek; ^ žič - Perko, Senik 2, GorjajV Bizjak 2, Likar 7, Polak, KaV^. Lopuh 2. SGP „Gorenje" Radovljica sprejme v delovno razmerje 6 KV pleskarjev -soboslikarjev Razpis velja do zasedbe delovnih mest ZAHVALA Ob bridki in nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in žene ŠTEFANIJE RAKOVEC, roj. BENEDIK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih in ji darovali cvetje in tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu dr. Hriberniku in ostalemu zdravstvenemu osebju na Jesenicah in onkološkega inštituta v Ljubljani, ki so ji z požrtvovalnim delom lajšali njene zadnje ure kratkega življenja. Nadalje se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo obiskovali v bolnici in ji z obiski dajali upanja v tej težki in strašni bolezni. Nadaljnja zahvala duhovščini in sosedom za pomoč in ostalim za izrečeno sožalje. Vsem skupaj še enkrat najlepša zahvala. Javornik, dne 1. 4. 1963 Žalujoči: mož Martin, sinovi Aleš In Peter, hčerke Cilka z družino, Francka in Milka ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti mojega nadvse ljubljenega moia FILIPA DŽIDIĆA se zahvaljujem lovski družini, pevcem, tov. Levičniku za ganljivi govor, dr. Hriberniku za lajšanje bolečin, tov. direktorju Mlekarne ing. Lašiču za vso pomoč in tolažilne besede, pisarniškemu osebju mlekarne za sočustvovanje. Posebna zahvala sosedoma Borišku in Prašnikarju za vence in pomoč pri bolezni. Vsem, ki so darovali vence — kolektivu Mlekarne, kolektivu mlečne restavracije, sindikalni podružnici in kolektivu Remont, lovski družini Besnica-Jošt, organizacijam ZB Planina, Cirče, Teren, Gorenja Sava. Vsem posameznikom za vence, družini Reš- družini Golob, družini Hvasti Gorenja Sava, družini Bene-dik, Miklavčič in Tonetu. Posebno zahvalo družini Mazijevi za tolažbo in vence, družini Oblak-Božnar, družini Sivec, Zupan, Ažbe, Kalan, Vasiljevič, družini Križaj in Sodnik Naklo in vsem tistim, ki so osebno in pismeno izrekli sožalje in hvala vsem tistim, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti Se enkrat vsem iskrena hvala! 2ena Berta