List 35. Skušnje zastran tečnosti sirove in suhe turšične slame v primeri z ovseno in grašicno slamo, s senam in repo pri molznih kravah. De bi se nataujko zvedilo kolikšin je pridelk t u r š i č-ne slame za sirovo klajo sploh proti ovseni ali g rasi čn i klaji, je bila pretečeno leto ena njiva od 842 štirjaških sežnjev za to odločena. Pred setvijo je bila cela njiva srednje pognojena, in ena polovica, to je 431 Q sežnjev, je bila 19. dan maliga serpana z ovsam in grašico, druga pa s turšico, obsejana. Oves in grašiea sta se po navadi, to je po širokim sejala; turšica pa podolgama v verstah in sicer tako, de je bila versta od verste le en čevelj narazen, in v verstah je prišlo zerno od zerna po 3 do 4 palce saksebi. Po tem pa, ko je turšica en čevelj visoka odrasla, se je okopala. 9. kimovca, tedej čez 7 tednov, je bila po enih krajih že 5 do 6 čevljev visoka, torej se je ta dan že za srovo klajo žeti pričela. 18. kimovca je bila polovice turšice požeta, tehtala je sirova 5258 funtov, sušila se je pa na rantah. Cez 4 tedne je bila popolnama suha, skup zložena in pod streho spravljena, ter je 1262 funtov vagala. Iz tega se vidi, de da 100 funtov sirove turšične slame ^koruznice} 24 funtov suhe. Druga polovica, ki ni bila 18. dan kimovca požeta se je pa vsaki dan do 6. kozoperska kosila, in je tudi sirova 5296 funt. in pol vagala. Torej je bilo obojne sirove klaje skupej 10554 funtov, suhe pa bi bilo 2533 funtov, če bi bili vso posušili. En oral bi dal po tem takim tako obdelane in z enačim semenarn obsejane njive 382,91 funtov sirove, 91,90 funtov pa suhe turšične klaje. Oves in grašiča sta prav spešno rasla in okoli srede kimovca, ko sta rasti pojenjala , sta se kositi in sušiti jela. Suhe klaje sta dala 800 funtov. Iz tega se vidi, de je bil pridelk turšice v primeri ovsa in grašice na enaki njivi kakor 3 do 1, to se pravi: turšice se je 3krat več pridelalo, kakor ovsa in grašice. Tega veliciga razločka obojne klaje in koristi mende naši kmetovavci še ne poznajo, sicer bi se gotovo tudi turšične setve bolj krepko, kakor ovsene in grašične po-prijeli, posebno pa ondi, kjer je h le v na reja vpeljana , in živino s srovo klajo kermijo. Kaj druziga bi bilo, če bi mislil kdo imenovano klajo suho porabiti, zakaj v mokri jeseni se ne da turšična slama, posebno pa soknate stebla, tako lahko posušiti, kakor ovsena in grašična. De bodo pa naši kmetovavci zvedili, kakšno ceno ima turšična slama, naj se sirova ali suha živini pokla- da, od sena ali otave, se bodo kmali iz tega sami prepričali , namreč: dve kravi dobivate več časa dan za dan sirove tursične piče, ktera se je vsaki dan nalanjko zvagala? in tudi nju mleko zmerilo. Pred skušnjo s turšič-no slamo , se jima je pokladala pa le trava, zelnato in pesno perje i. t. d. in sicer toliko, kolikor ste pojesti zamogle. In pri turšični piči se je od obeh o vsaki molži po 11 bokalov mleka namolzlo. Potem dobivate 28 dni zaporedama le sirove tursične slame, ktere ste v tem času 5396 in pol funtov pojedle , in tako pride vsaki dan 94 in pol funtov na eno. Po tem se jima je 22 dni zaporedama suhe tursične slame pokladalo, od ktere je je vsaka na dan 26,86 funtov pojedla. In akoravno je bil čas dobre molže takrat že pretekel , ste vender le dajale pri sirovi klaji še zmirej o vsaki molži po 11 bokalov mleka. Potem pa, ko ste suhe tursične slame dobivale, ste perve dni tudi po 11 bokalov mleka dajale, kmalo potem pa po menj in sicer zadnje 3 dni le po 9 ali se clo po 8 bokalov in 3 maslice mleka. Iz tega se vidi, de je 26,86 funt. suhe tursične piče enako 94,5 funt. sirove; 94,5 funt. sirove dajo (po 24 od 100) 22,68 funtov suhe. Ker je tedej 26,86 funt. suhe tursične slame ravno toliko izdalo, kakor 94,5 funtov sirove, se iz tega vidi, de se je vsuši 18,4 funt. od 100, to je skorej 5ti del. Precej po suhi turšični klaji dobivate kravi pa tudi suhe ovsene in grašične slame celih 18 dni, vsaka je požre na dan 17,68 funt. Tukej se pa mora opomniti, de je kravi sperviga niste radi jedle, dokler ju ni k temu glad primoral, ako je bila ravno lepa in v pravim času pokošena in posušena. Sladka turšična klaja ju je kočljivi storila. Pri ti klaji ste imele perve dni po 8 bok. mleka o vsaki molži, potem po 8 in pol bok., poslednje 4 dni pa le po 7 bok. in pol. (Konec sledi.) List 36. Skušnje zastran tečnosti sirove in suhe turšične slame v primeri z ovseno in grašično slamo, s senam in repo pri molznih kravah. (KonecO Po skušnji ovsene in grašižne slame pride pa otava ali sladka merva Lotava)na versto. Obe kravi ste dobivale celih 8 dni le zgol sladkiga sena, od kteriga je vsaka krava vsaki dan po 25 funtov pokermila. Od te piče ste dajale obe perva dva dni po 7 bokalov in pol mleka, druge dni pa po 7 bokalov in tri maslice. Zadnji dan pa le 7 bokalov. Po senenini skušnji se napravi pa skušnja z repo in otavo skupej. Od te klaje požre vsaka krava v pervih 5 dneh vsaki dan po 12 funtov in pol otave, in po 35 funtov repe ; ker se je pa vidilo , de bi kravi, ki ste zadnje ostanjke pokermile, še radi jedle, se jima je dajalo potem vsaki po 12 funtov in pol otave, repe pa po 37 funtov na dan. Perva dva dni imate obedve skupej na dan po 8 bokalov mleka in pol, tri naslednje dni pa le po 8 bokalov. 6. dan pa, ko ste namreč več repe dobile, ste dale vsaki dan po 8 bokalov mleka in pol; 7. dan pa celo 8 bokalov in 3 maslice, in po toliko ste ga dajale vseskozi dan za dan celih 16 dni. Iz teh skušinj se vidi, de je 94 funtov sirove turšične slame enako narmenj 25 funt. sena 27 n suhe turšične slame . . „ 25 ;5 ^ 35 ;> repe........„ 12 „ „ ali pa 378 funt. sirove turšicne slame je enako =n 100 funt. sena 107y2 „ suhe turšične slame ?5 „ 1=100 n ;? 280 „ repe......„ ;, =100 „ „ Tukej se mora pa opomniti, de da 27 funtov suhe turšične slame Lktera je enaka 94 funt. sirovi) več teč-nosti, kakor 25 funtov sena (otave) ; zakaj kravi, ko ste turšično slamo kermile, ste imele narmenj po 8 bokalov in tri maslice mleka, pri otavi pa narvec po 8 bokalov. Skušnja s suho ovseno in ogeršično slamo se tedej ni poterdiJa, zato ker jo krave nerade jedo, in tudi zato, ker imajo krave v resnici, kader te baze klajo kermi-jo, menj mleka kakor pred in potlej. Anton vitez Moro, (Iz časopisa koroške kmet. družbe.)