Poštnina plačana v gotovin1.
Posamezna Številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
SOCIALIST
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedat uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Olatsllo Socialistične Stranice Jugoslavije
Štev. Sl.
Ljntbljana, dne 23. maja 1924.
II. leto.
Za rdeči veletok.
Med delavstvom — našim iu nekdaj komunističnim — se pojavlja vedno močneje struja rdečega veletoka, volja, da se ujedini v enotnih organizacijah amsterdamskega pravca.
Ta volja je razumljiva. Po tolikih težkih preizkušnjah, po toliki demagogiji, laži, obrekovanju in plačanem razdiralnem delu je delavstvo uvidelo, da se je dalo zlorabiti od brezvestnih raz-diračev, da je nasedlo frazam demagogov. Iztreznjenje prihaja in klic:	za
rdeč veletok! ne bo več utihnil, postalo bo iz besede dejanje.
Pa pravijo, voditelji so krivi, da je tako daleč prišlo! Res je — pa pozabiti ne sinemo tudi na drugega krivca, to je na delavstvo samo. Za vsak greh je treba dveh: zapeljivca in onega, ki se da zapeljati. Upam si mirno trditi, da krivda delavstva ni manjša, kot krivda voditeljev. Zato je treba oba krivca napraviti neškodljiva. In blagor nam, če se to posreči!
Delavstvo se mora otresti povojne psihoze, spregledati mora jasno: V socializmu je spas, v enotni organizaciji je rešitev. Kaj to pomeni, to zamorejo naši sodrugi videti v velikem svetu na zapadu. Poglejmo Nemčijo: nikdar še ni nobena stranka šla v tako težkem položaju v volilni boj, kot združena socialistična stranka v Nemčiji. In vendar je obdržala vse svoje pozicije, taka je moč prepričanja, discipline in organi-
zacije. Pa na Francoskem: volilni uspeh združenih socialistov je naravnost ogromen. Tu se je treba učiti, sodrugi, tu je črpati samozavest, učiti se jasno gledati. Kako šibko, brez volje in prepričanja se je izkazalo v zadnjih letih slovensko delavstvo! Šibko je bilo kot trs, ki ga veter maje. Zato je imelo in ima voditelje, kakor jih zasluži. Kadar se bo pa naše delavstvo zavedlo svoje moči, kadar bo enkrat nehalo verovati frazam in demagogom ter razdiračem, kadar se bo oklenilo zjedinjevalne misli, takrat bodo ti voditelji odfrčali, radi ali ne radi, v pozabljenje. Ne skrbi nas priti preko voditeljev na dnevni red, k zjedinjevanju, glavna skrb nam je, da se delavstvu odpro oči, da spregleda in da samo z elementarno silo zahteva: konec bratomornemu boju, konec sek-taštvu, obrekovanju — vsi hočemo rdeč veletok, ki naj potegne a seboj vse, ki so poštene volje in socialističnega prepričanja !
In ta rdeč veletok v Sloveniji nas mora pripeljati preko naše Socialistične stranke Jugoslavije v svetovni rdeč veletok v socialistično internacionalo politično in strokovno organiziranega proletariata. Kajti brez internacionale ni socializma!
Kadar se bo naše delavstvo po bridkih izkušnjah dokopalo do tega spoznanja, takrat bo poplavil vse naše sovražnike — rdeč veletok!
Benedikt Kautsky.	,
Gospodarski problemi sedanjosti.
Solidarnost socialist, proletariata zmaguje I
Te dni je doživela solidarnost socialističnega proletariata sijajno zmagoslavje. Lahko rečemo, da že od 1. 1910 nismo bili priča tako razveseljivega pojava v delavskem pokretu kakor je bil zadnji. Zakaj poleg komunistov goni Bernot že več let lažnjivo in oblikovalno borbo proti posameznim sodru-gom zaupnikom in organizacijam, hoteč s tem preprečiti, da bi se razredno-zavedno delavstvo združilo za svoj razredni boj v politični in strokovni organizaciji. Doslej je Bernot vodil ta boj tako previdno, da so tudi dobri in pošteni sodrugi mislili, da ima vendarle prav, čeprav ni nikdar pisal in ne govoril o socializmu, o razrednem boju ali pa se celo lotil kakega boja proti kapitalistični družbi ali tej ali oni meščanski stranki. Glavno mu je bilo, da je čilatelje pital s škandali ne glede na lo ali so resnični ali ne. In delavstvo je že dalje časa sumilo, da ta taktika ni v redu.
Šele pred štirinajstimi dnevi je pokazal pravo barvo. Oblatil je ves socialistični pokret, katerega ime nosi sam po krivici; ukazoval kakor po naročilu demokratov, da naj delavci dvigajo hranilne vloge v naših gospodarskih organizacijah in povrhu vsega tega pa še predlagal, da naj se odcepijo tudi strokovne organizacije od Glavnega Fadničkega Saveza ter od svoje Internacionale.
Vsega tega Bernot prej dve leti .ni povedal. Prej je samo blatil zaupnike; šele sedaj je smatral, da je njegova setev že dozorela pa je povedal:
»Razžcnimo še strokovne organizacije delavstva in oslabimo jih, porušimo jih ter priklenimo dele njih svojemu »Skupnemu domu«, da bomo imeli zase dobro korito, za kulije pa par ubogih par.«
Tako rešitev vprašanjja delavskih organizacij si je zamislil Bernot.
Proti grdim dejanjem te večletne politike je postalo delavstvo polagoma pasivno in čakalo, kak bo razvoj. — A sedaj pa, ko je ta nesreča za socialistični pokret v Sloveniji posegel tudi naravnost v strokovne organizacije, je nastal med delavstvom vihar ogorčenja proti njegovim zlobnim nakanam. Delavstvo namreč ve ceniti svoje strokovne organizacije; delavstvo ve, kaj je izbojevalo z močnimi organizacijami ter vidi obenem, kakšne poraze so doživele v socialnih bojih vse one organizacije, ki jih je razbil v zadnjih letih črv intrig, ki jih sejejo med delavstvom taki in drugačni kapitalistični hlapci.
Umevno je, da je proti tej očitni nameri cepljenja strokovnih organizacij nastopil ves socialistični delavski razred, ker je satanska, par let priprav-ljana namera da poruši in oslabi vse to, kar je ostalo zdravega in kar kaže, da se hoče razvijati in razviti v močno delavsko fronto.
Na konferencah in shodih v Celju, Mariboru, na Jesenicah, na Javorniku, Dobravi, v Zabukovci, Unija rudarjev in drugod, povsod obsojajo organizirani delavci ta zavraten napad na strokovni pokret v Sloveniji. Ti protesti so najlepši dokaz, da naše delavstvo hoče braniti svoje organizacije in to delavstvo bo tudi dokazalo, da jih zna odločno in uspešno braniti.
Marsikdo je že dvomil, da bi - bil slovenski proletariat zmožen boja za svoje organizacije, marsikdo je pravil, da so resnejši delavci postali hladni napram pokretu. Da, razumljivo je bilo to, ker je slovenski delavec pošten in ne mara gnoja in blata, ki so ga kidali prvaki, toda v trenutku največje nevarnosti se je to delavstvo otreslo mlačnosti. Tega trenutka se zaveda delavstvo, da preti nevarnost od navideznega prijatelja — volka v ovčji obleki. —
Zato gre v boj!
I.	Važnost teorije.
Široki krogi delavstva razodevajo velikokrat občutek, da se s teoretičnimi razglabljanji po nepotrebnem trati čas. Gre za to, da se praktično rešijo problemi. To pa je izvedljivo s pomočjo navadnega izkustva brez teoretičnih razmotrivanj. Četudi razmotrivajo včasih v političnem boju načelna vprašanja, se delavci večinoma upirajo, da bi enako obravnavali strokovna in gospodarska vprašanja.
Tudi v današnjem delavskem gibanju se vedno znova pojavlja gotovo, seveda realno neutemeljeno nasprotje med političnim in gospodarskim udejstvovanjem. To nasprotje pa zavzema obliko boja med teoretiki in praktično izkušenimi možmi.
Danes ni treba podrobneje pojasnjevati, kako napačno je tako naziranje o teoretičnih problemih.
Nočem tukaj govoriti o tem, da delajo možje izkušnje samo eno napako, če trdijo, da izhajajo tudi brez teorij. Kajti tudi oni spravljajo svoja izkustva v nekak sistem, posplošijo posamezne dogodke, da morajo delati nadaljnje sklepe, vodijo boj po gotovih načelih — skratka, oni si tešejo svojo lastno teorijo. Taka teorija pa je navadno nepopolna, ker se naslanja le na zunanje pojave prakse. Ukvarja se le s posledicami ne da bi posegla po vzrokih. Te teorije lahko primerjamo s teorijami prejšnje medicine, ki je videla bolezen v vročici. Modema zdravstvena znanost pa je nasprotno dognala, da je vročica posledica globljih vzrokov in zdravi zato v prvi vrsti vzroke in šele v drugi vrsti vročico.
Navadno nimajo, oni ljudje, ki tako zasmehljivo govore o teoriji in teoretikih nobene prave slike, kaj je teorija in kaj more ona nuditi. Teorije niso
umetne miselne konstrukcije, marveč so sistem sklepov, ki se napravijo iz pojavov dejanskega življenja in ki skušajo dognati vzroke teh pojavov. Teorija služi torej le, da se razloži dejansko življenje. Vsled tega išče teorija v raznovrstnosti pojavov skupni temeljni potek, da dobi na ta način kar najbolj enotno miselno sliko. Jasno je, da moramo opustiti pri tem nebistvene pojave in da se smemo omejiti le na bistvo. Izbira med bistvenim in' nebistvenim, ter možnost, s pomočjo teorije pojasniti pojave okoli nas, povesta, koliko je teorija vredna in resnična.
Teorija mora igrati v politiki veliko vlogo. Ce hočemo dobiti potom politike vpliva na razmere, v katerih živimo, moramo najpreje natančno upoznati te razmere. Šele takrat bomo lahko upoz-uali vzroke današnjega stanja in ocenili posledice, ki jih bo imelo naše udejstvovanje na te razmere. Ce vzamemo primer iz sedanjosti, moremo to prilič-no tako-le lcarakterizirati:	Strokovni
funkcionar, ki vidi samo svoj delokrog, bo carinsko tarifo drugače presojal kot teoretično naobraženi narodni gospodar. Strokovni funkcionar se bo brigal samo za to, da bo uživala njegova stroka carinsko zaščito pred inozemsko konkurenco in se ne bo vprašal, če li ne škoduje morda taka carinska zaščita drugim delovnim slojem. Narodni gospodar pa bo postavil v svojih razmo-trivanjih v ospredje interes splošnosti; on bo zato preudaril, kakšne posledice more imeti carinska ureditev na splošno narodno gospodarstvo. V mnogih slučajih bo zato prišel narodni gospodar - teoretik v nasprotje z onimi, ki zastopajo interese posameznih strok. Vendar moramo priznati, da je le teoretik pravi zastopnik delavskih interesov.
Razmerje med Svobodo In UDR. ^
Nekateri člani Svobode so začeli — očividno pod vplivom nesocialističnih krogov, ki žele dobiti vpliv na Svobodo in zanesti kal razkola tudi v kulturne organizacije, razmišljati o razmerju med Svobodo in UDR. ter so prišli do napačnega zaključka, da hoče UDR. delati konkurenco Svobodi.
Na iniciativo centralnega odbora Svobode se je nato vršila seja zastopnikov centralnega odbora Svobode in UDR. (paritetna komisija), kjer se je skušala najti baza za sodelovanje obeh potrebnih organizacij.
Da najbolj avtentično pojasnimo tozadevna pogajanja, podamo v naslednjem mnenje in predloge, ki sta jih zastopnika UDR. predložila paritetni komisiji. Tozadevni predlog se glasi:
		
Pripravite se za Vsecfeiavski zlet!
Mnenje in predlogi zastopnikov UDR v paritetni komisiji.
Centralni odbor Splošne delavske izobraževalne zveze »Svobode« v Ljubljani je pozval Udruženje delavskih rediteljev v Ljubljani, da se sestaneta po dva delegata vsakega društva kot paritetna komisija, ki naj se razgovore in sporazumejo o predlogih, ki naj bi omogočili, da se v bodočnosti zagotovi sporazumno delo obeh društev in izbegne-jo vsa nesporazumijenja med društvom, ki so se v zadnjem času pojavila.
Dne 5. in 8. maja 1924 se je ta paritetna komisija sešla in sicer za Svobodo ss. Rejc in Bitežnik, za UDR pa ss. Svetek Andrej in Korun. V smislu predloga UDR naj bi stranka imenovala pred-
sednika za to komisijo, vendar so se člani zjedinili na to, da začasno poverijo s posredovanjem v komisiji sodr. Rejca.
Komisija je na to v daljšem razgovoru, v katerega so posegli vsi člani, obširno razpravljala o določitvi delokroga obeh društev ter o načinu sodelovanja obeh društev in je končno v vseh načetih vprašanjih soglasila v sledečih predlogih in željah, ki jih s tem predlaga odboroma obeh društev v svr-ho odobritve:
1. Izhajajoč iz prepričanja, da sta obe društvi del enega delavskega razrednega pokreta in da se morata obe društvi v svojih stremljenjih medsebojno podpirati; da izvrše zastavljene si naloge, želimo, da vlada med obema organizacijama tesno prijateljsko in so-družno razmerje.
2. »Svobodi« ostane neokrnjen ves njen sedanji delokrog in se UDR posveti izključno nalogam delavsko oli-ratnbene in skavtske organizacije, tako, da ostane posebno vsa organizacija telovadim in športa v okviru »Svobode«.
3. Obe organizaciji smeta kulturno in izobraževalno delo izven kroga svojih članov gojiti samo pod št. 2 delokroga.
4. Obe društvi si obetata vzajemno sodružno moralno, pa tudi dejansko pomoč, posebno bo UDR sistematično navajalo in vzgajalo svoje člane k aktivnemu društvenemu delovanju v »Svobodi.« Telovadni podzvpzi »Svobode« je posvečati posebno pozornost. Zato bo
UDR pomagalo telovaditi DTE podzve-zi s svojilni vaditelji in bo skušalo uveljaviti geslo: Kdor Udarnik, ta Svobo-daš. Istotako bo pa tudi »Svoboda«: širila med svojimi člani misel za delavsko obrambeno delo in skavtizem UDR.
5. Telovadne proste vaje, v kolikor jih bo UDR sploh gojilo, naj Udarniki vežbajo v okrilju DTE »Svobode«.
6. Prirejajo naj se skupni izleti.
7. Želimo, da se poveljevanje za redovne vaje obeh organizacij izjednači, za kar naj se tehnična vodstva organizacij po možnosti sporazumejo.
8. Želimo, da se izvede sklep DTE, da bodi paradni kroj DTE jednak UDR z edino izjemo znakov, ki so pri vsaki organizaciji drugačni.
9. Da se v bodoče regulira medsebojno prijateljsko razmerje obeh organizacij in v kali zatre vsako nesporaz-umljenje, naj ostane inštitucija paritetne komisije stalna. V komisijo naj pošilja vsako društvo po 2 člana, ki za-morejo,-če le ena stran zahteva, zaprositi pokrajinski odbor SSJ, da jim nominira predsednika. Vsako društvo ima pravico, da predloži svoje pritožbe in želje tej komisiji, ki jih rešuje in predlaga kompetentnim odborom v ravnanje.
10. Društvena odbora si sporočita pristanek na te predloge, na kar se ta sestanek objavi v »Delavcu« in »Socialistu«.
V	Ljubljani, dne 8. maja 1924.
Za UDR:
Dr. Korun 1. r. Andrej Svetek 1. r.
Iz tega predloga je razvidno, da se je UDR omejil izključno na obrambeno in skavtsko delovanje, pri čemur pa je ostala Svobodi možnost, da tudi goji skavtizem.
Centralni odbor Svobode ni sprejel predloga zastopnikov UDR, češ, da naraščaja in ženskega članstva UDR ne sme imeti.
Tozadevno je tudi okrožna konferenca podružnic Svobode iz Ljubljanskega okrožja sklenila resolucijo, iz katere je razvidno stališče centralnega odbora Svobode.
Ta resolucija se glasi:
ResOludja
sprejeta na okrožni konferenci podružnic »Svobode« ljubljanske okolice dne
11.	maja 1924 v centralnem tajništvu »Svobode« v Ljubljani.
Zastopane so bile podružnice: Ljubljana, Šiška, Udmat-Moste in ViČ-Glin-ce; pozivu se ni odzvala podružnica na Vrhniki.
Z ozirom na predlog paritetne komisije »Svobode« in UDR z dne 8. maja 1924 je bila v interesu razvoja naše kulturne organizacije sprejeta sledeča resolucija:	,
1. Ker stojimo striktno' na stališču, da je delavstvu potreba koncentracije, ne cepljenja, želimo, da vsi člani UDR pristopijo v svrho gojitve vzgoje v naravi kot člani k naši »Svobodi«, ker imajo tukaj priliko, gojiti isto, kar je že začrtano v njihovem programu.
2. Brezpogojno pa stojimo na stališču, da spada naloga vzgoje delavske mladine in pa ženstvo v delokrog »Svobode«, ker delavsko mladino je treba smotreno vzgajati v idejnem, socialističnem, borbenem duhu.
3. Konferenca pričakuje od strani vodstva UDR umestno razumevanje naše dobre volje, da premostimo vsa na-sprotstva, ki ovirajo konsolidacijo delavskega pokreta.
Iz obeh objavljenih spisov je razvidno stališče obeh organizacij in vsakdo si zamore vstvariti sodbo o tem, katera obeh organizacij ima prav. Konsta-tiramo samo to, da Svoboda že do danes ni mogla obvladati vseh panog kulturnega dela, zakaj se sedaj naenkrat tako izpostavlja proti UDR, ki goji skavtizem in vrši obrambeno delo?
V	enem pa se celo ne strinjamo s Svobodo; v resoluciji je rečeno, da bo Svoboda mladino in ženstvo smotreno vzgajala v idejnem, socialističnem, borbenem delu. Vprašamo s^mo: Kaka bo ta smotrena socialistična vzgoja, ko se nahajajo v Svobodi in njenih odborih tudi nesocialisti ?
Obveščamo socialistično javnost o tem nesoglasju med cntralnim odborom Svobode in UDR in prepuščamo sodbo sodrugom. Udarnikom pa striktno zapovedujemo, da s« v svojem delu nap ram Svobodi ravnajo v smislu zgorajš njega mnenja in predlogov naših Hunov paritetne komisije.
Upravni odbor UDR.
Javni obrekovalci In tatovi tasti razkrinkani.
Ze ves čas zabavljajo celjski Berno-tovi obrekovalci čez posamezne naše celjske sodruge. Mi ha vsako styar nismo odgovarjali ter smo bili mnenja, da bo že še prišel čas obračuna. —
Ni mi treba več ponavljati, da so razbili pri občinskih volitvah v okolici Celje enoten nastop, vsaj je to čitate-ljem našega glasila Socialista že znano. Da je pošteno delavstvo vsled tega razburjeno, to si lahko vsak predstavlja. Iz teh razlogov tudi mrgoli po Napreju napadov na naše sodruge. V sredo
7.	maja je imela takozvana splošna socialistična delavska skupina (Bemo-tovcl) pri Janžeku sestanek, katerega
so se udeležili tudi naši sodrugi. Na tem sestanku je prišlo do medsebojnih sporov in prerekanja. Drugi dan pa dobim sledeči dopis:
Gospodu Franju Korenu, predsedniku S. P. J. krajevne organizacije v Celju.
Sporočam Vam, da se je včeraj vršil sestanek volilnega odbora Splošne socialistične delavske skupine pri Janžeku.
Na ta sestanek so prišli tudi Vaši agitatorji, med njimi eden, kateri je potegnil nož in grozil mene zaklati. — Dotični je brat Vašega Sana Emanuela Janežiča.
Nekaj’ dni poprej je tudi Emanuel sam že grozil v tajništvu, da bo nekaj naredil, pa če prav pride par let v — luknjo.
Vsled teh dogodkov Vas poživljam, da vplivate na Vaše ljudi, predvsem na Janežiče, izvzemši Julija Janežiča, nadalje Borštnerja, kateri se dere v javnih prostorih kakor zver, da ne pose-tijo nobenega našega zborovanja. Od Janežičevega brata, kateri se je hotel klati z nožem, pa zahtevam primerno izjavo na odborovi seji Del. tel. društva Svobode, kakršna se bo od mene sesitavila, sicer bom vložil |ožbo, ker stojim na stališču, da osebna prostost človeka na ulici ali pa v javnih lokalih ne sme biti od politične strasti omejena. Pripominjam nadalje, da je morala tistih voditeljev v javnem življenju padla, kateri zagovarjajo ljudi z nožem na zborovanjih.
Celje, dne 8. maja 1924.
A. Leskošek 1. r.
Tako ta dopis. V »Naprej-u« ste imeli priložnost čitati, da se je domišljavi in samozveličavni Leskošek primerjal z Jauresom ali Schuhmeierjem, ki sta jih zaklala dva politična lopova in da so toraj Korunovci - Korenovci v Celju ravno takšni lopovi, ker so šli na velikega moža Leskoška z nožem in so ga hoteli zaklati.
Ker naši sodrugi naravno izmišljene laži niso mogli verjeti, so začeli poizvedovati, kdo je tisti, ki je videl Janežiča z nožem iti nad Leskoška. Najprej je bil vprašan Leskošek sam, če je on videl Janežiča, da je imel nož. Naenkrat se je začela slika spreminjati, veliki mučenik je izjavil:	Jaz	ga	nisem
videl, videli so ga drugi. Vprašali so onega za drugim in vsak se je izgovarjal na druzega. Ker je Janežič učitelj tamburašev v društvu »Svobodi« in je hotel vstopiti kot član, se je vsled tega pečala posebna komisija, v kateri so bili v glavnem zastopani Bernotovci, ali se ga vsled Leskošekove obtožbe sprejme kot člana ali ne. Kajti če bi bil takšen razbojnik, bi se ga ne moglo sprejeti za člana. Komisija je ugotovila, da je Leskošek s svojimi ožjimi prijatelji lagal in da ne obstoja nobena ovira proti sprejemu Janežiča kot člana v društvo »Svoboda«.
Na izrednem občnem zboru »Svobode« v pondeljek dne 19. maja t. 1. je zahteval s. Bučer od s. Leskoška zadoščenje zaradi grdega in lažnjivega obrekovanja s. Janežiča. Leskošek se je zvijal kakor kača, če ji stopiš na glavo in hotel tajiti, da ni rekel, da bi on Janežiča videl in če je obrekoval Jožefa Janežiča, potem še ni rečeno, da je mislil učitelja tamburaškega zbora, to je čisto druga privatna oseba, misli in obrekovanje po njegovem niso kaz-njive in ne nemor^lične. Konečno je zapisal zvijaško izjavo, s katero si predstavlja, da ga bo rešila delavske obsodbe. Nič Vam ne pomaga, celjsko delavstvo ima jo Vas že svojo sodbo. Ne bo dolgo več trajalo, ko Vas bodo tudi drugod začeli spoznavati. Obrekovanja in demagogija niso sredstva za kresanje duhov, kakor se radi sklicujete, kadar pridete v zadrego in ne morete z obrekovanjem več naprej. Iz tega dogodka se jasno vidi, čegava morala je padla, tistega, ki še takrat ni imel priložnosti zagovarjati ljudi z nožem na zborovanjih ali pa tistega, ki si je to izmislil in začel javno obrekovati. Na vsako takšno falotarsko demagogijo v Napreju bi Vam lahko dal primernega odgovora, ki bi Vas tepel, če bi imeli kaj moraličnega čuta v sebi. Ker sem pa prepričan, da je škoda za papir, pečati se z ljudmi, ki so postali brez sramu, na posamezne neumnosti ne bom odgovarjal. Leskošek pa bo itak imel priložnost pred sodiščem dokazati, kako resnično je obrekovanje, da siem jaz kriv znižanja plač pri občinskih delavcih- — Vsaj Leskošek ni toliko moža, da bi storjeno krivično obrekovanje popravil in podal v Napreju izjavo, kakor sem od njega zahteval. — Resnica bo zmirom zmagovala. Laž in demaoggija ima kratke noge in če se jih poslužuje kdorkoli. Iz »Socializem in vera«, stran 15 odstavek 4: Niti takrat ne smeš lagati, kadar misliš, da s tem opravljaš dobro delo! — Laž je greh sama na sebi, brez ozira na to, ali ima dobre ali slabe posledice... Prej ali slej se navidezno dobre posledice izprevržejo v slabe in škodujejo tem bolj, čim pozneje se pokažejo.
Zapoved »Ne laži!« ne velja torej samo za navadne ljudi, temveč tudi za Bemota in za Leskoška!
Franjo Koren.
Vsedelavskl zlet.
Po prijavah in zanimanju sodeč, bo Vsedelavski zlet mogočna in veličastna manifestacija delavskega razreda.
Naša naloga je, da zainteresiramo vse naše delavstvo, da bo posvečalo zletu vso pozornost. Take manifestacije vlijejo vsem posameznim zaupnikom, agitatorjem novega poguma za težko in odgovorno delo. Množice se ob takih časih zbude, ko vidijo okoli sebe toliko življenjske sile, da s podvojeno silo korakajo nasproti svojemu eilju.
Opozarjamo vse zaupnike in funkcionarje posameznih organizacij, da nasvetujejo sodelavcem in tovarišem po
tovarnah, naj si tedensko odtrgujejo za vožnjo in lirano na zletu.
Le na ta način bo omogočeno velikemu delu delavstva udeležiti se zleta. Priporoča se, da se napravijo po tovarnah, obratih ali podružnicah posebni zletni odseki, ki naj imajo nalogo tedensko pobirati od članov, ki se zleta udeleže denar, katerega ta odsek na dan izleta zopet vrne dotičnim članom, da si lahko kupijo vozno karto itd.
V	kratkem razpošlje zletna pisarna na vse podružnice v Sloveniji prijavne pole, na kar opozarjamo že danes vse sodruge funkcionarje.
I. Mihevc:
Nemogoie.
Časih že človek doživi kakšno t&ko, da ne ve, kako bi jo obrnil. Še moj Murček bi je ne prebavil, čeprav ima utrjen želode«. Pomislite, kaj je danes vse mogoče!
Imam ga že dolgo na piki tistega Čebrinovega Franceljna, ki pravi, da je vsak teden enkrat v »božji gnadk. Siten rogovilež je ta Francelj in ne da se mu nič dopovedati. Mož ni kar tako, vsaj ima celo nekaj šol In ko je bil mlad, so pričakovali od njega, da postane gospod. Pa ni postal gospod.
Stanuje nekje na jugu ljubljanskega mesta in družino ima. Drugače ga dobite navadno pri »Svedru«, kamor hodi politizirat. Časa ima več kot preveč, kot navadno vsi upokojenci. Pri »Svedru« pa točijo baje izvrstno žganje, pravo in pristno 60% slivovko iz Srema. In tega božjega daru se je Francelj oklenil s takim navdušenjem, da pada pred fra-keljčkom na trebuh, kadar ga Ima že dovolj v želodcu. Če ga ima dve merici, tedaj je najbolj zgovoren.
In tako sem ga dobil ob dveh mericah te dni na cesti, pa je začel:
»He, ti socialist, kaj pa kuluk,«
»Kaj pa imamo socialisti s kulukom opraviti?« sem ga mirno vprašal.
»Saj ste ga napravili vi, socialisti,« je česnal naprej.
»Kedaj?«
»Kaj vem, kdaj, napravili ste ga, pa je. ku, mi klerikalci smo ga pa odpravili!^
»Francelj, tl ne veš, kaj govoriš?« ti ni všeč. Odpravili smo ga, pa Bog živil«
»Od kdaj pa si ti klerikalec?«
»Odkar imamo Radič - Korošec -Spahovo vlado.«
»Saj te vlade vendar ni. Ti si zadnje dogodke prespal In nekaj sanjal o vsem tem!«
»Kaj prespal, kaj sanjal! Hočeš, da Ti povem, kako so razdeljena ministrstva nove vlade? — No, čakaj: Radič, predsedstvo, Korošec podpredsednik in zunanje stvari, Kulovec poljedelstvo in rude, Maček železnice, Kremžar vere, Stanovnik agrarno reformo, Pucelj prosveto itd. Tl si spal, a ne jaz!
Nehote sem si pomel oči.
»In še nekaj,« je nadaljeval zgovorni Francelj, »Korošec je bil malo pred sestavo nove vlade na obisku pri svojem prijatelju Spahu begu. Sprejet je bil baje nad vse sijajno. Streglo mu je vseh sedem begovih žen. Sedel je na dragocenih perzijskih preprogah, ker Turki nimajo stolčkov. Moral je kaditi čibuk in sedeti po turško. Temu se je seveda nemalo upirala tista, nebodijo-treba, okrogla ovira, ki vsled svoje tolstosti onemogočUjje prekrižati trebušastim ljudem noge. No, Korošec je pokazal vsaj dobro voljo za tako sedenje in s tem je bilo tudi zadoščeno turškim običajem. Pravijo, da je ob tej priliki Spaho podelil trem najlepšim harem-kam popolno svobodo. Če pride do ženske volilne pravice, bodo vse tri glasovale za Korošca.«
Tu sem moral Franceljna prekiniti, zakaj kaj takega vendar ne morem verovati.
»E, pa je le tako,« je trdil Francelj, »saj so še turškega papeža pregnali v Švico, pa bi kaj drugega ne bilo mogoče!«
Sedaj pa pomislite, kaj vse človek doživi na svetu!
U. D. R.
Vaditeljski izpiti.
teoretičnemu izpitu se je priglasilo 6 članov in 1 članica.
Izmed teh so napravili izpit s prav dobrim uspehom s. Dežman Fran in s. Koyič Angela, z dobrim uspehom pa s. Kralj Oton.
Štirje člani izpit« niso položili.
*
Ediniea Marka Ljubljana priredi v dneh 24. in 25. t m. izlet na Krim, nazaj črez Pekel v Borovnico. Iz Borovnice z vlakom v Ljubljano. Odhod za vse čete v soboto ob Vi 20. uri iz Šelen-burgove ulice 6. Prihod v Ljubljano v nedeljo z večernim vlakom. Člani po možnosti v krojih. Pri tem Izletu bomo prvič spali pod šotori, in prvič jedil kuho, pripravljeno v novih kotličkih. Izleta se lahko udeleže tudi somišljeniki, katere veseli izlet v naravo. — Upravni komisar.
Obnovite naročnino I
Polltlfal pregled.
Vladna kriza v Belgradu rešena?
Belgrajska vladna kriza je dobila obliko spletkari]. Minuli petek je dobil mandat za sestavo vlade Davidovič, ki bi naj sestavil vlado z opozicionalnini blokom. Njegova misija je pa ponesrečila, kar je povsem naravna posledica politike, ki razvnema plemenske strasti. Strasti so razvnete tukaj in tam, zato je zaenkrat izključena vsaka kombinacija vlade, ki l>i družila srbske in prečan-ske buržujske šoviniste. Zaraditega ravno je prišel do vpliva zopet režim, ki je v demisiji, to je, Pašič je dobil mandat, da sestavi poslovno vlado. Pašič in Pri-bičevij bosta vlado sicer reorganizirala. Vrše se pogajanja in od teh pogajanj je odvisno, ali bodo vladali sami radikali ui Pribičevičevi demokrati ali pa se jim pridruži še katera druga stranka, da dobita Pašič in Pribičevič tako zaželjeni kvorum. Rešitev krize torej še ni definitivna, a je vendar verjetno, da ostane zaenkrat pri tej rešitvi.
Konec krize. Ko je kralj dovelj slišal in dovelj zvedel, je poveril sestavo vlade najpreje Davidoviču, potem pa zopet Pašiču, tako, da smo prišli tja, kjer se je kriza začela. Pašič - Pribičevičeva vlada bo branila državno edin-stvo, izvedla ustavo, izvedla do kraja uradniški zakon, vse to je stavila v svoj »delovni« program. Toda:	ta delovni
program bo mogla izvesti le brez parlamenta in le proti parlamentu. Parlamentarno demokracijo so namestili z absolutizmom, to je rezultat dolgotrajne krize. Absolutizem pa bo povod novim, še težjim krteam, pa naj obljublja Pašič - Pribičevičeva koalicija še tako lep delovni program. Pašič - Pribičevičeva koalicija bo Radičeve mandate sicer verificirala, izposlovala pa si je takojšnjo odgoditev parlamenta in vladali bodo brez kontrole, pa tudi brez parla-
mentarne večine. Taka vlada pa more uveljaviti svoje namere kvečjem s silo, kar bo rodilo seveda odpor in za državo nedogledne posledice. — Socialistična delegacija je zavzela v tej krizi edino pravilno stališče: Radičevi mandati se morajo brezpogojno verificirati, vlada pa se mora sestaviti po razmerju moči v parlamentu. Vsaka drugačna rešitev je nepravilna.
Herriot o zunanji politiki. Vodja francoskih radikalov Herriot, ki bo naj-brže sestavil novo vlado, je v razgovoru z nekim uradnikom razvijal približno sledeče misli: Trenotno igra zunanja politika glavno vlogo. Vsled tega se nc morejo znižati vojaška in finančna bremena Francije, dokler se ne zboljšajo odnošaji Francije do ostale Evrope in do celega sveta. To bo prva naloga nove vlade. V svojem nadaljnem govoru je govoril o Angliji, primerjajoč spl - 'ni položaj Anglije s položajem Fran: j Četudi je finančni položaj Anglije znatn.) boljši, je vendar njena gospodarska bodočnost nesigurna, dočim pa je Franciji zajamčen najlepši gospodarski razvoj.
Herriot bo sestavil vlado. Kakor poročajo, bo vodja francoskih radikalov Herriot sestavil vlado, upajoč, da ga bodo podpirali socialisti. S tem trenutkom pa bo tudi na zunaj prišel do izraza rezultat zadnjih volitev, ki po-menja poraz Poincarčjev in znači iz-prempmbo dosedanjega političnega kurza. Kako se bo naša vlada sedaj orientirala proti Francozom, je še nežna a.).
Beneš je sklenil z Italijo sporazum srčnega prijateljstva. Beneš in Mussolini sta se v Rimu prav lepo pogovorila in sklenila po kopitu jugoslovanske pogodbe srčno prijateljstvo za dobre i i morda tudi za slabe čase.
Tedenske vesti.
Izredna zasluga.
Glasilo i privatnodetektivske družbe »Slovenski Narod«, Ljubljana W, je dognalo, da so komunisti v Ljubljani zasedli elektrarno, plinarno in vodovod ter glavna vrata ' mestnega magistrata. Ž ozirom na ogorčenje ljubljanskega prebivalstva poživlja družba oblast na čuječnost in takojšen nastop njene brambe proti veliki nevarnosti, ki preti Ljubljani. — Nadejamo se. da bo oblast znala ceniti duševno muko teh de-magoških policijotov in bo — ustregla ter družbi izposlovala red »po grbi«, ki ga edino zasluži. Žalostno je, da se ba-vijo listi, ki trdijo, da so demokratski in napredni s tako nizkotno in perfidno agitacijo. V šolo, v šolo olike in duševne inteligence!
Seja ljubljanskega občinskega sveta. Za četrtkovo sejo občinskega sveta je vladalo v ljubljanskih krogih veliko zanimanje. Vsaj je Ata Narod ob pridnem jn zadovoljivem Jutrovem sekun-diranju ves čas »šuntak združeno opozicijo občinskega sveta od Ravniharja preko Tavčarja pa tja do Likozarja. Toda: veliko grmenja, malo (blagodejnega dežja. Na seji se je sicer obravnavalo, kako so hoteli kovati kapital iz »vile pri znamenju«, kamor se je naselil zasebni nameščenec Gril. Naj pa bo ta dogodek glasen memento za zasebne nameščence, za delavce, za katere stanovanjski zakon ne pomeni nobene zaščite. Tako stanje je ustvaril stanovanjski zakon, ki so mu kumovali oni, ki se danes razburjajo nad njegovimi sadovi. —
»Jutrova« demagogija. Prejšnji teden je »Jutro« delalo velik krik, ker se je nastanil na Sv. Jakoba trgu z rodbino in pohištvom neki G. Hišna lastnica je možu na podlagi stanovanjskega zakona, ki so ga napravili demokrati, odpovedala stanovanje Že Pre<* enim letom. G. se pa eelo leto ni brigal za drugo stanovanje. Kljub temu mu je bilo po-nudenih več stanovanj, ki jih je pa G. odklonil, češ, da so preslaba ter izjavil, da gre rajši na Sv. Jakoba trg. Vsakdo ve, da ni izbere v stanovanjih ter da bi bil marsikdo vesel, če bi dobil le slabo stanovanje, ki ga ta možakar ni maral. Iz tega je jasno razvidno, kako so utemeljeni »Jutrovi« napadi na župana s.
Periča in ljubljansko občino, ld nimata nobene moči proti stanovanjskemu zakonu. Končno je menda dala občina prepeljati opravo tega »Jutrovega« mučenika v ubožnico, kjer lahko kampira nemoteno še dalje. »Jutrovci« naj ga pa hodijo intervivat, da pomorejo »pravični stvari« do jutrovske zmage.
Zapomnite si, rudarji! Nedavno je imela Slavenska banka svoj občni zbor. Ker je v »interesni sferi« Slavenske banke tudi Trboveljska premogokopna družba, so seveda na občnem zboru govorili tudi o Trboveljski družbi. Pa so pri tej priliki povedali: Trboveljska družba dela naravnost sijajne itofrtfke. Prepričani smo, da bo tudi za leto 1923 nagradila svoje delničarje s 50% di\i-dendo. Istočasno pa je izšlo tudi drugo, zelo važno poročilo. Rudarsk" glavarstvo je namreč izdelalo statistični pnegled rudarske produkcije. Iz tega pregleda se vidi, da je produkcija Trboveljske premogokopne družbe presegla produkcijo v letu 1913. Toivsj: v letu 1928 *o rudarji Trboveljski družbe več producirali, kakor pa v letu 1913. V letošnjem letu pa špekulira Trboveljska družba na drug način: svoje delavstvo zaposluje le delno zatr«, da bi bila produkcija čim manjša in da 1)0 mogla vzdržati dosedanje cene. Vse t< počenja Trboveljska družba javno, vse to počenja na škodo delavstva, pa gotovim ljudem se niti ne zdi, da pobija Trboveljska družba najgrše špekulacije tudi na škodo tiste države, ki jo vsi taki ljudje v potu svojega obraza že pet let konsolidirajo. Obdavčenje takd-ga profita kot ga izkazuje Trboveljska družba, bi bila resnična konsolidacijska točka za naše gospodarsko življenje.
Potres v Mali Aziji je trajal ob majhnih presledkih skoro cel dan. Prve potresne sunke so čutili ob 4. uri zjutraj, ki so se ponavljali ob osem do desetminutnih presledkih $do pete nre popoldne. Železniška proga Erzerum-Na-rikamyš je na več krajih razdejana, opustošenja, Iti jih je povzročil potres, pa so v Anatoliji baje večja in straš-nejša, kot pa v Armeniji. Potres je seveda zahteval tudi • precej človeških žrtev.
Angleška delavska vlada in brez-
P' selnost. Načelstvo delavske stranko
jo sklenilo predložiti Macdonaldu zaključek, v katerem izraža upanje, da bo v nanja in notranja politika delavsko '''vlade tudi še v bodoče zadrževala porast brezposelnosti. Da se prepreči brezposelnost, navajajo v tem zaključku, je najboljše, da se uvede osemin-štiridesturni delov, teden. Minister Tom Shaw pa je izjavil, da bo predložila vlada takoj zakonski osnutek o stalnem podpiranju nezaposlenih in bo zvišala dosedanjo izmero brezposelnih podpor.
Podlistek »Golgota«, ki je izhajal v našem listu kot podlistek, je spisal Bratko Sila (pseudonim), kar je med priobčevanjem v naslovu podlistka pomotoma izostalo.
Mednarodni tipografski kongres. — širša komisija mednarodnega tipografskega sekretariata je sklenila, da se bo vršil 9. mednarodni tipografski kongres 8. septembra t. 1. in naslednje dni v Hamburgu. Na kongresu bodo obravnavali poleg drugega tudi vprašanje prispevkov, osemurhega delovnika in offset - vprašanje.
Opozorilo. Gospod Bernot je hotel razbiti strokovne organizacije, pa mu je izpodletelo. Obenem skuša škodovati tudi konaumnemu l društvu, odnosno njegovemu hranilnemu oddelku. Hranilne vloge naj bi romale v njegovo »Slogo« odnosno, kakor se sedaj imenuje »Skupni dom«. Kajpak! Naši delavci naj svoje težko prihranjene kraj-oerje dvignejo tam, kjer so plodonosno in zanesljivo vloženi, in jih prenesejo v njegovo skrahirano »Slogo«, da bo s tem denarjem vzdrževal sebe in svoje lažnjive liste. Ker se vzbuja sum, da je denar, vložen v »Skupnem domu« za vedno zapravljen in izgubljen, opozarjamo javno vse prizadete na nevarnost, ki preti njihovim prihrankom. To smo dolžni povedati, ker smo čuli, da je bila zadruga »Sloga« (»Skupni dom«) vsled trajnega nereda in ker ni odbor te zadruge niti odgovoril na poziv za revizijo, iz »Zveze gospodarskih zadrug za Slovenijo« izključena kar se je tudi javilo sodišču. Bernot ki vedno piše in govori o načelu javnosti, je seveda to hudo stvar zamolčal. Slabi značaji delajo vedno tako.
Dopis iz Št. Lorenca na Pohorju. Cenj. s. urednik, prosim, blagovoli priobčiti naslednji moj doživljaj dne 1. maja v St. Lorencu. Ker je v meni še živ spomin krasne proslave prvega maja leta 1919 v Št. Lorencu, sem sklenil, tudi letos pogledati v ta krasen kraj in skupno s tamošnjim delavstvom obhajati delavski praznik. Zato Jo mahnem kar peš čez Falo na št. Lorene. Pa glej moje razočaranje. Ko pridem v Puščavo, vidim, da so vse male in velike ža-
ge v	»britu.	Prispefji med
prve hiše, slišim znani ropot tamošnje tovarne kos in srpov, znamenje, da so tudi tukaj pozabili na prvi maj. Zvečer naletim slučajno na znanega sodr. od nekdaj. Pogovor se zasuče na prvi maj in zvedel sem, da od leta 1919 sploh niso praznovali več del. praznika. Po zaslugi raznih zaslepljenih in nezavednih višjih delavcev se je razbila kovinarska organizacija, ker je bilo škoda denarja, ko je še premalo za vino. Tako se je dogodilo letos, da so praznovali na račun del. praznika pusta, ker so purgar-ji rekli, da bi bilo lepo, če bi se zbralo veliko pustov. S temi podatki sem žalosten odšel iz tega nekdaj tako na videz zavednega kraja. V slovo vam pa kličem: Spomnite se vaših dejanj ob 12. uri, in sicer boste v nekaj letih morali biti na povelje drugih še večji pusti.
Izletnik.
Iz Tržiča. Občinske volitve, ki se vrše 22. junija t. 1., so prinesle v naš sicer prav mirno dremajoč Tržič malo novega življenja, prebudile so zaspance, da so z velikimi očmi pogledali beli dan okrog sebe. Socialistične organizacije so se strnile — mahoma postavile skupno kandidatno listo, ki ji načeluje zaslužen borec s. Henrik Snoj. Njemu slede v lepem redu možje, katerih imena in pripadnost k strokam pričajo, da je delavstvo dobro volilo svoje zastopnike, da je izbralo može, ki jamčijo za tako gospodarstvo v občini, kakor ga zahteva socialistična družba. Kakor so socialistom prinesle volitve zedinjenje in enoten nastop, tako so povzročile razkol pri pristaših SLS. »Slovenec« od 13. maja t. 1. ve povedati, da rujejo proti njihovi enotni listi nekateri užaljenci, ki jih niso vzeli na njo, da so obrtniki, pripadniki SLS proti tej listi. Čudovita je ta vsezveličavna SLS, katere vodstvo v Tržiču se tokrat nahaja v rokah neumorno delavnega župnika Škerbca, gorečega častilca Šušteršiča. Ne bojimo se, da bi ta enotna lista ne dobila najmanj petnajst mandatov, ko je vendar splošno znano, da je župnik Škrbec največji prijatelj delavcev, pa največ^ častilec — kapitalistov. Kako blago čuti njegovo srce — ve povedati mati rajnkega župnika Potokarja — njegovo navdušenost za blagor delavstva pa spričuje dejstvo, da hoče povečati — cerkev. Župniku Škerbcu in njegovi listi želimo največ uspeha — delavcem pa kličemo: Poslušajte svojo zdravo paffifft ffi rte vinfa-čevl
Leninov spooiftulk t Petrograd«. V Petrogradu bodo postavili Leniftu spomenik. Načrt je izdelal ruski kipar Harlamov.
Iz Maribora.
Bazne želje in željice ima mariborski dopisnik »Jutra« oziroma jih imajo drugi. Dopisnik je samo nekak njihov »šprahror«, skozi katerega povedo svoje želje v veliki svet. Pred vsem se pe nahaja samo gledališče v krizi marveč tudi najemnik Grajske kleti. Malo katero mesto se more ponašati s takšno znamenitostjo kot Maribor. Toda kakor je klet lepa in velika, tako je tudi prazna. Znamenje krize srednjega stanu — to je — uradnikov. Delavci pa itak tja ne hodijo. Zato bi rad najemnik ne pod zemljo marveč nad zemljo kletaril, rad bi zraven grada na trgu Svobode etabi-liral 40 m dolgi in 12 m široki vrt, kjer bi se gosti baje sami lovili. Za ta vrt je bil že lani v obč. svetu žilav boj in celo dvakratno glasovanje. Zadevo so zlasti demokrati živo podpirali. Pravijo, da bi s tem grad pridobil na lepoti. Mi smo odločno proti temu vrtu. Naši razlogi so ti: Prvič trg Svobode ni tlakovan in je vsak teden dvakrat sejem s senom, slamo in drugimi gosp. pridelki.
Nadalje je tam »bč. tehtnica in je vedno polno živinskih odpadkov in vsled tega muh. Ako pride veter, tedaj nese ves ta gnoj in prah po celi okolici. Iz zdravstveno higijeničnega stališča je torej popolnoma neprimeren prostor za gostilniški vrt. Nadalje so tam obrtniki, katerim bi se trgovski lokali z vrtom popolnoma zaprli. Sicer pa, kdor hoče na vedrem sedeti, ima tam par korakov tak vrt pri Zemljiču, pri Grozdu in končno »kavarno Park«. Daši tiste kolibe na Grajskem trgu in pri
Grozdu tudi ne delajo mestu nobenega okrasa- Zadeva z vrtom je bila lani končnoveljavno v obč. svetu odklonjena in s tem rešena. Ampak nekaterim ljudem ne da žilica miru in zopet spravljajo zadevo pred obč. svet.
Stališče našega kluba ostane tozadevno nespremenljivo. Sicer pa po parlamentarni logiki ne bi moglo priti več v razpravo. Gospod B« i dajs naj raje da grad tudi na vzhodni strani prečistiti, kakor ga je na južni pa bo lep brez vrta. G. Šlachta pa naj toči v kleti dobro pristno in ne predrago vino, pa bo imel dovolj gostov.
Jutrov poročevalec se tudi jezi na nemški Feuerwehr, zakaj ne da Slovencem tudi ingerence. Ja, asa hudiča, zakaj pa se Slovenci ne vpišejo v to dni^vo? Isto je a gledališčem. Slovencev je vse polno v Marit>oru, toda teiii kjer bi morali biti, jih ni! Le recite raje: Nostra culpal
*
Trine cene v Maribora. Goveje meso: 1 kg 19—27 Din, teletina: 1 kg 21 do 30 Din; svinjina: 1 kg 22.50 do 35 Din; sveža slanina 1 kg 30 Din; mast 1 kg 37.50—38 Din; 1 mleka 3—4 Din; 1 kg surovega masla 44—50 Din; 1 kg pšenice 3.50 Din; rži 3.50, ječmena 3, koruze 3, ajde 3—4, fižola 5—7 Din ; 1 kg pšenične moke »O« 6, »1« 5.75, >5« 5, »6« 4.50 Din, 1 komad glavnate solate 1—3 Din, kupček regrata 1 Din. Izkaz tržnih cen navaja še druge »dobrote*:, ki jih pa delavec ne uživa in se tudi za njihove cene ne zanima. —
Za rdeč veletok.
(Tiskovni sklad »Socialista«.)
Glasom dosedanj. izkaz. Din 5982,—
Vidali Ivan Din 10.— ; Močnik Franc 5.—; Gaberšek Franc 5.— ; Stanovšek Henrik 5.—; Topolovec Anton 10.— ; Migič Valentin 5.— ; Ant. Cop 10.— ; Paul Koren 5.40; Jelenko Mihael 5.— ; Zidar Ferdinad 5.— ; Ledinek Ivan 5.— ; Sctrvvab Mirko 5.—; Prosen Jožef II. 5.— ; Schrott Franc 3.— ; Laibacher Štefan 10.— ; Perdih Franc 10.— ; Goliat Rudolf 5.— ; Belej Osvald 5.— ; Woschank Betka 5.— ; Krasnik Ivan 10.— ; Hubert Žnidaršič 10.— ; Mastek Karl 5,— ; A. Čop ml. 5.— ; Čuješ Gregor 5.— ; Laibacher Avgust 5.— ; Praznik Franc 5.— ; \Vo-šank Štefan 5.— ; Juh Luka 5.— ; Kuhar Lovro 10.— ;	Koren Celje 5.— ; G. Pipan
5.— ; Lačen Jakob 5.— ; Luka Močnik 3.—; Franc Pušnik 2.— ; Kefer Franc 5.— ; Gradišnik Matija 10.— ; Kutui Pavel 5.— ; Štravs Ivan 5.— ; Franc Strojnik 5.— ; Filip Pavel 5.— ; Filip Franc 5.— ; Filip Karl 2.— ; Motvos Valentin 2.— ; Konže Matevž 2 50; Gregorc Jože 1.— ; Natakarica Lujzi Brannsberger pri Rozmanu Din 10.—; Pernat Karl 5.—; Bratošek Ivan 5.— ; N. N., ki se ne strinja z Bernotovo sekto 10.—; Zelena miza kod treh šešira, Beograd 100.— ; Verlužnik Ferdo 2.—; Toplič Jože 1.— ; Ulšek Anton 1.50; Lakovnik Franc 1.50; Stopar Vinko 1.— ; Muh Jože 1.25; Steže Anton 2.—; Furja Miha 2.— ; Šverc Martin —.50; Kreiner Ignac 7.—; Šverc Albin 1—; Mastek Karl 2.25; Anic Franc —.50; šušec Filip 1.—; Drama Berti 1.—; Senč-njak 1.— ; Bavči Andrej 1.— ; Podojsterek Filip 5.—; Podgorevčnig Avgust 1.— ; Pistotnik Jože 1.— ; Matjaš Franc 2.—; Mori Matevž 2.—; Mori Anton 2.— ; Kučej Bene* dikt 1.— ; Križan Friderik 1.—; Možner Jože 2.— ; Kafer Franc 2.— ; Joško Borst-ner 5.—; Kraiger 10.— Stalzer 10.; Mazner
Franc 5.— ; Podojsternik Filip 10.— ; Dih-zolj J. 2.50; Ivartnik Pavel 2.50.
Skupaj Din 6454.40.
Sodrugi! Združite razbite sile delavstva v en sam rdeč veletoki
Nabirajte za tiskovni sklad »Socialista«. —
Iz uprave.
Današnji številki prilagamo položnice. Prosimo vse naročnike, ki so v zastanku, tla vplačajo naročnino.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Pleskarska in slikarsko
ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka
Petek & Ivan Langoff
Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani.
Zahtevajte povsod
„ M O S K IT “
muholovke, ki so najboljše.
Sie^el Sz drug
d. z o. z.
ticsulan-Ica,	in
"boaacLToeižnegrai “blagra,
Ljubljana, Dmnf jfska o. 31 Syitavy	’	Wi	en
(Č. S. R.)
(Nem. Avstr.)
brez povišanja cen daje moške, ženske in otroške obleke
hi 0. Bernntovlč, LjuDllana, hi
Mestni trg štev. 5
»
Mdvojnonr j/\ fžen^
fSLADNA I ILiM KAVA.
>^raF§i^<
TV0RNICA ŽITNE KAVE, VELEPRAZARNAZRNATE KAVE. SLINCE PRI yUBLJANI.
Vsedelnvski zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
Ljubljana, Dalmatinova ulica
priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi posamezne dele za U. D. R. — Vse telovadna potrebi Inei majce, telovadne hlače, čelje, dalje za moški I in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! I Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
En gros
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina.
Gaspari & Faninger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Tone Malgaj
pleskar za stavbe in pohištvo, sobo- in črkoslikar, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
DELAVNICA: Kolodvorska ulica št. 6 in Celovška cesta štev. 121.
Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 6.
Ko pridete v Ljubljano in če hočete piti dobro dalmatinsko pravo vino, ne pozabite obiskati gostilno »PRI ŠTEFANU« nasproti hotela »Union«. Tam dobite tudi pristno dalmatinsko olivno olje in morske ribe.
Za obilno udeležbo se priporoča Burfas Sn drug.
Specijalna delavnica za brušenje raznih kovin in jekla. Zavod za poniklanje in bakrenje raznih delov, koles in drugo po najnižjih cenah.
Se priporoča
Vid Aberšek
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13
o
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
ISOLIDNO
Jr
in strokovnjaško izvršuje vsa v stavbeno stroko spadajoča
zidarska in betonska dela
En gros
stavbeno podjetje v Ljubljani VII
(Sp. Šiška).
Dobiva se v vseh podružnicah Konzumnega društva za Slov.
Coguoc Hedldnol, Liqueur,trlplesžc, slivovka, brinjevec, tropinovec, rum 1.1. d.
po najnižjih dnevnih cenah
,ALKO‘
veletrgovina žganja, družba z o. z LJUBLJANA - KOLIZEJ
[tiskarna
fMERKUR
S	TRG. IND. D. D.
‘LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA UL.13 TELEFON ŠTEV. 552.
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del. Lastna knjigoveznica.
Izvršitev točna in solidna!
Ustanovljeno leta 1852.
I Teod. KORN
Ljubljana, Poljanska c. 8.
(preje Henrik Korn.)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatlje) za konserve.
*
Zahtevajte povsod
.JADRAN'
terpen tlnovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni.
Našim rodbinam
priporočamo NAŠO DOMAČO izvrstno Kolinsko cikorijo.
Prva mariborska
delavska pekarna
r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37-38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
Prva mariborska produktivna zadruga Čevljarskih Izdelkov
r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4.
Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno izvrše
ŠtamRilie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13
Produktivna zadruga
krojačev
r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5.
Ustanovljena leta 1908. — Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene.	Točna postrežba.
Zastonj
ne, pač pa po zel0 nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
9
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Ljubljana. HMa al. 18
Telefon št. 729.