ooo
GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
■Številka 2
Leto VIII
Maj 1986
Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah
OB PRAZNIKU
V	zgodovini slovenskega naroda je 27. april zapisan kot dan, ko je bila ustanovljena OF. To je bil velik zgodovinski dogodek za naše ljudstvo.
Z ustanovitvijo OF je bil zastavljen program, ki je zagotavljal boj za osvoboditev, po končani vojni pa boja za ureditev države, v kateri bodo spoštovali človeka in njegovo delo, države, kjer bo imel delovni človek vso oblast v svojih rokah, si sam krojil svojo usodo. V svojem programu je OF zapisala tisto, kar so pošteni ljudje hoteli in želeli, zato so se je tudi vsi zelo oklenili.
V	času, ko nas pestijo gospodarske težave, ko vlagamo vse sile v izboljšanje gospodarskega stanja in s tem dvig življenjske ravni delovnega človeka, se vedno znova vračamo k izvorom naprednih ljudskih gibanj, vračamo se k dejanjem, iz katerih črpamo voljo, moč in izkušnje.
Prav te neprecenljive vrednote ljudi iz preteklosti in zavest delovnega človeka so nam garancija, da smo sposobni premagati vse težave, ki nas spremljajo, da bomo znali ohraniti in plemenititi zapuščino, ki jo imamo. Ta zapuščina je hkrati temelj, iz katerega je zrastel in raste naš in družbeni napredek. To so izkušnje, ki dokazujejo, da smo vedno zmogli in znali premagati vse ovire, če so se v odpravo le-teh vključili vsi ljudje. Zaupanje v ljudi, frontna povezanost in akcijska enotnost so tisti elementi, ki zagotavljajo nadaljnji vsestranski napredek.
V	naši družbi se srečujemo s številnimi težavami. Bijemo boj za brzdanje inflacije ter boj za uresničitev gospodarske stabilizacije na osnovi socialističnega samoupravljanja. Borimo se torej za uresničitev zelo zahtevnih nalog pri čemer nista dopustna omahovanje in neodločnost.
Izkušnje iz preteklosti nas opozarjajo na dejstva, da zadanih nalog na področju gospodarske stabilizacije ne bomo realizirali z administrativ-mi ukrepi in predpisi. Takšni ukrepi nas ne vzpodbujajo k razmišljanju, kako priti do dohodka z boljšim delom, gospodarjenjem, z združevanjem dela in sredstva, z odpiranjem novih programov in nove proizvodnje, z boljšim izkoristkom delovnih sredstev, ampak kako v večji meri priti do dohodka z nenormalnim in nenehnim dvigovanjem cen.
Imamo idealne dolgoročne programe gospodarske stabilizacije, ki ne pomenijo le-tega, da smo sprejeli en program več, ampak točno opredeljujejo naloge in aktivnosti, ki jih moramo realizirati, če hočemo priti iz te situacije.
Dolgoročni program gospodarske stabilizacije-smo sprejeli tudi v naši občini. Združeno delo ga je vgradilo v svoje programe, tu ga glede na dane okoliščine sorazmerno dobro izvaja. Vendar pa nam rezultati gospodarjenja v lanskem letu kažejo, da bo potrebno za hitrejši gospodarski razvoj naše občine nekaj spremeniti. Neizpodbitno je dejstvo, da le pridne delavčeve roke najbrž niso dovolj za oživitev in hitrejši razvoj gospodarstva. Prav gotovo je ena najpomembnejših poti, ki vodi k hitrejšemu razvoju, pot preko znanja. Ta pot mora postati bolj široka, bolj dostopna tudi širšemu krogu že zaposlenih. Proces pridobivanja znanja se ne sme končati na pragu končane šole, kaj šele na pragu končane osemletke, kar se nemalokrat dogaja. Treba ga je stalno obnavljati in dopolnjevati, bodisi v okviru podiplomskga študija, bodisi s strokovnim izpopoinjevanjem v organizacijah združenega dela ali preko delavskih univerz, ki morajo služiti predvsem temu namenu. Odkrivati in odpravljati moramo vse tisto, kar danes ne motivira pridobivanja znanja, kar onemogoča izpopolnjevanje znanja iz dela in ob delu, kar ne spodbuja pripravljenosti, da bi se usposabljali tudi za uspešno opravljanje posameznih funkcij v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Do kadrovske politike v organizacijah združenega dela, ki ne spreminja za razvoj neustrezne sestave, moramo biti bolj kritični.
Storiti moramo vse, da bomo omogočili čim večjemu številu mladine šolanje pod približno enakimi pogoji. Seveda pa moramo preskrbeti tudi za to, da bo imela ta mladina po končanem šolanju možnost zapo-
slitve v naši občini in zato ne bo odhajala s svojim znanjem pomagat razvijat gospodarstva v že tako razvite centre.
Navedene besede izhajajo iz želje po razvoju in napredku in ne pomenijo črnogledosti, še manj pa teze, da smo v brezizhodni situaciji. Glede na bogate izkušnje iz preteklosti, glede na voljo in zavest našega delovnega človeka smo prav gotovo sposobni vse težave premagati in znova, kot že tolikokrat doslej dokazati, da ni naloge, ki bi se je ustrašili in je ne bi znali ali mogli realizirati.
V imenu družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine vam čestitam ob DNEVU OF in bližajočem prazniku DELA.
Ludvik Kučiš
Priznanja Osvobodilne fronte
PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH je na seji 2. aprila 1986 sklenilo, da dobijo PRIZNANJA OF S SREBRNO ZNAČKO ZA LETO 1986 naslednji tovariši in organizacije:
1.	Franc — Branko BUT iz Rogaške Slatine
za aktivnost pri razvijanju tradicij NOB, zlasti za prenašanje teh vrednot na mladino, za knjigo o narodnoosvobodilnem boju na področju Boča in Donačke gore
2.	Jože CAKS iz Šmarja pri Jelšah za večletno požrtvovalno delo na področju kulture in knjižničarstva ter za prispevek k rasti kvalitete amaterske gledališke dejavnosti v občini
3.	Angela CEPIN iz Lesičnega
za dosežene uspehe pri vzgoji mlade generacije, za ustvarjanje trdne vezi med šolo in krajem ter za predano delo v SZDL in družbenopolitičnem življenju kraja in občine
4.	Ivan JAGRIC iz Osredka
za dosežene rezultate v prizadevanjih za razvoj Osredka, za dolgoletno uspešno vodenje krajevne skupnosti ter za vsestransko družbenopolitično in društveno aktivnost
5.	Anton SOK iz Kozjega
za ustvarjalen prispevek pri razvoju športa in gasilstva na Kozjanskem, za prenašanje znaja iz gasilstva in požarne varnosti na male ter za razvijanje bratskih vezi med gasilci iz Hrvatske in Slovenije
6.	Krajevni odbor Rdečega križa Mestinje
za štiridesetletno plodno humanitarno delo, zlasti za vidne dosežke na področju krvodajalstva,
pri uveljavljanje socialne dejavnosti in soseske pomoči ter za delo Aktiva mladih članov Rdečega križa
7. Moški pevski zbor »Zdravilišča Atomske toplice« Podčetrtek za več kot desetletno ustvarjalno in množično delo, za zasluge pri širjenju kvalitete zborovske pesmi ter za prispevek pri širjenju kulturnoumetniške dejavnosti v občini
Za praznik na Boč
OS ZSS Šmarje pri Jelšah in OS ZSS Slovenska Bistrica vabita na tradicionalno prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov, ki bo 1. maja 1986 ob 11. uri pri Planinskem domu na Boču.
Slavnostni govornik bo predsednik OS ZSS Šmarje pri Jelšah, tov. Ludvik KUCIŠ.
V kulturnem programu bodo sodelovali:
—	godba na pihala Poljčane
—	folklorna skupina ogranka »Se-ljačka sloga« Prelog iz bratske
občine Čakovec
—	mešani pevski zbor KUD Anica Černe iz Makol
—	učenci OŠ »BK« Rogaška Slatina z recitalom
Organizirali bodo tudi športna tekmovanja v:
—	malem nogometu
—	odbojki — moški in ženske
—	vleki vrvi
Za zmagovalce so predvideni pokali. Prijave bodo sprejemali neposredno pred pričetkom tekmovanj. Dobrodošli na Boču!
A ^	^ 7p! A A m A JS A ^ «S «tv A A A A A A A A A A /T» A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A /tv A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A
* *
*
*
*
*
*
*
*
*
K
*
*
*
Delavnim ljudem in občanom čestitamo
ob Dnevu OF in t. maju
Skupščina občine in DPO
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah
Nosilec srečanj Bratstva in prijateljstva v letu '86
Leto 1961 bo zapisano v zgodovino delavskih srečanj BIP kot najpomembnejše leto, saj je bil takrat položen temeljni kamen srečanjem, ki v svoji kratki zgodovini mnogo pomenijo vsem občinam, ki sodelujejo v teh srečanjih. Takrat so bili vzpostavljeni prvi stiki med občinskimi sindikalnimi sveti Varaždin, Ptuj ter Čakovec. Začetek trajnega sodelovanja pa nedvomno pomeni skupna seja občinskih sindikalnih svetov Čakovec, Ptuj in Varaždin 16. 9. 1961 v Ptuju. Na njej so se dogovorili o programu dela ter sodelovanju sindikalnih organizacij ter delovnih ljudi.
Od takrat so se stiki med tremi občinskimi organizacijami poglabljali, saj se je v srečanja vključevalo vedno več delavcev, ki so delovali v pevskih zborih, folklornih skupinah, tamburaških orkestrih, gledaliških in drugih skupinah. Rodile so se tudi ideje o skupnem delu in izmenjavah na področju izobraževanja, športa, raznih predavanj itd...
Na osnovi teh stikov in izmenjav je bil od 23. do 28. aprila 1962 v Ptuju organiziran 1. teden bratstva in prijateljstva delovnih ljudi občin Čakovec, Ptuj in Varaždin.
Takšno delo je pritegnilo tudi druge občinske svete in tako so se v naslednjih letih v delavska srečanja vključile občine Ormož, Koprivnica, Slovenska Bistrica, Krapina, Maribor, Pregrada, Lendava, Šmarje pri Jelšah, Ivanec, letos pa bo v to druščino sprejeta tudi občina Klanjec.
Organizatorji ali nosilci srečanj so se izmenjali vsako leto. Manifestacije, ki so jih organizirali občinski sveti, počasi preraščajo v tradicionalne prireditve, od katerih velja vsekakor oceniti vaje enot in štabov civilne zaščite, revijo mladinskih pevskih zborov osnovnih šol, revijo pihalnih orkestrov, revijo kulturnih skupin ob dnevu bratskih občin v tednu kajkavske kulture, razstave likovnih del slikarjev amaterjev, srečanja mladine in borcev, srečanja delavcev, srečanja Zveze rezervnih vojaških starešin, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, tekmovanje v športnem ribolovu, organiziranje mladinske delovne brigade in še bi lahko naštevali.
Občina Šmarje pri Jelšah se je vključila v medrepubliško sodelovanje v jubilejnem 20. letu srečanj, leta 1981, in sicer na pobudo OV SS Pregrada. Osnovna za tako odločitev je bila predvsem ta, da delovni ljudje in občani na obeh bregovih Sotle vsakodnevno sodelujejo na vseh področjih družbenega življenja. Delovni ljudje iz obeh republik združujejo delo na tej ali oni strani meje, se vključujejo v delo samoupravnih organov v delovnih organizacijah ter v razreševanje vseh aktualnih družbenih problemov v kraju in širše. Takšno povezovanje je pripeljalo do tega, da meje kot take ni čutiti, saj živijo ljudje v slogi in prijateljstvu, kar bi bilo lahko za vzor vsem narodom in narodnostim v SFRJ. To pa je pomembno prav v zdajšnjem trenutku, ko smo priča vsakodnevnim napihovanjem nacionalne nestrpnosti, kot, da zgodovina ni do-
kazala, da je načelo bratstva in prijateljstva edino jamstvo srečne bodočnosti za naše zanamce in seveda za nas same.
Sindikalni aktivisti iz naše občine so se od samega začetka močno angažirali v aktivnostih srečanj bratstva in prijateljstva. Lahko trdimo, da je že kar zavidanja vredno število naših delavcev sodelovalo bodisi preko kulturnih, športnih ali drugih skupinah v najrazličnejših manifestacijah, ki so jih organizirale sosednje občine. Tudi mi smo organizirali prenekatere aktivnosti npr.: revijo pihalnih orkestrov v Rogaški Slatini ter tekmovanje v namiznem tenisu za POKAL ATOMSKIH TOPLIC, ki postaja že kar tradicionalno in iz leta v leto kvalitetnejše.
Posebno mesto v naši aktivnosti pa gre seveda prvomajskemu srečanju delovnih ljudi in občanov na BOCU, katerega organiziramo vsako leto skupaj z občino Slovenska Bistrica in kjer se zbere več tisoč glava množica, ki s svojo- prisotnostjo počasti delovni praznik.
Takšna zavzetost je pripeljala do tega, da nam je skupnost slovenskih in hrvaških občin zaupala zelo odgovorno nalogo, vlogo nosilca jubilejnih 25 srečanj BIP, ki bo nosilo naslov 25. SREČANJE BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA ŠMARJE PRI JELŠAH 1986.
To je veliko priznanje naši občini in velika obveza za vse, ki na kakršen koli način sodeluje v teh aktivnosti, saj moramo plodno sodelovanje s svojimi aktivnostmi še poglobiti.
Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah je že pripravil nekoliko širši program, v katerem smo skušali opredeliti vse pomembnejše naloge, ki jih bomo izvajali vse leto. Tako bo RADIO Šmarje pri Jelšah pripravil oddajo iz naših bratskih občin, ki jo bodo predvajali v vseh bratskih občinah. Februarja 1986 bo pohod po poteh borcev XIV. divizije, predvidoma se ga bodo udeležili tudi pohodniki bratskih občin. Organizirali bomo posvetovanje o mestu in vlogi Zveze sindikatov delavcev v gostinstvu in turizmu marca 1986, 1. maja 1986 pa bomo organizirali tradicionalno prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov občine Šmarje pri Jelšah in Slovenske Bistrice na BOCU. Občinski svet ZSS bo organiziral tudi tekmovanje v namiznem tenisu za POKAL ATOMSKIH TOPLIC v maju 1986. V maju 1986 bo tudi srečanje mladih pop skupin. V juniju bo odšla na MDA
bratska brigada, v septembru pa bomo organizirali razstavo internih glasil na temo OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU. Revijo revolucionarnih pesmi bomo organizirali v novembru 1986, oktobra pa bo srečanje delovnih ljudi bratskih občin. Ob koncu leta bo svečana seja KO za sodelovanje bratskih občin SRS in SRH.
Ocenjujemo, da bodo tudi ostale občine izvedle podobne programe, zato nas čaka v naslednjem letu veliko aktivnosti. Skušali jih bomo organizirati in izpeljati tako, da bo na najboljši način obeležena 25-letnica SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA.
Neizmerno smo ponosni, da smo nosilci 25. srečanj BIP. Naredili bomo vse, da se bodo tudi ta srečanja pomnila po tem, da so pripomogla k utrjevanju prijateljskih odnosov delovnih ljudi in občanov dveh sosednjih republik in potrjevanju pridobitev NOV ter vrednot naše revolucije.
Naj ta srečanja še bolj kot do sedaj simbolizirajo bratstvo in prijateljstvo vseh naših narodov in narodnosti ter našo neomajnost, da bomo vztrajali na Titovi poti, ne glede na vse probleme, ki se porajajo v teh težkih časih.
Dobitniki Srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije
Na podlagi 2. odstavka 122. člena Statuta ZSS je Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Šmarje pri Jelšah sprejelo sklep, da se za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva podeli 5 SREBRNIH ZNAKOV ZSS posameznikom in 1 SREBRNI ZNAK osnovni organizaciji ZSS. Letošnji dobitniki SREBRNIH ZNAKOV ZSS so:
IVAN KRIŽAN starejši, iz osnovne organizacije Zveze sindikatov M-JELSA Šmarje pri Jelšah:
Tovariš KRIŽAN je bil dolgoletni predsednik osnovne organizacije ZSS. V svojem delu je uveljavljal vlogo Zveze sindikatov pri oblikovanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov. Bil je tudi član Občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah.
MARJAN PRISIČEK, iz osnovne organizacije Zveze sindikatov STEKLARSKA SOLA Rogaška Slatina:
bil je član društva Sokol ter se vključeval v družbenopolitično delo takoj po vojni. Kot umetnik se je aktivno vključeval s svojimi razstavami po raznih praznikih, prav tako pa se je vseskozi vključeval kot umetnik pri dekoriranju prostorov za družbenopolitične manifestacije.
MATIJA PREVOLSEK, iz osnovne organizacije Zveze sindikatov TOZD KONDENZATORJI Rogatec:
dva mandata je bil zelo uspešen predsednik osnovne organizacije Zveze sindikatov, dokaz za to pa je tudi dodelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije osnovni organizaciji. Uveljavljal se je predvsem na področju samoupravnih odnosov, predvsem pri aktiviranju samoupravnih sindikalnih skupin v svoji temeljni sredini.
MARIJA CEPIN, iz osnovne organizacije Zveze sindikatov METKA CELJE TOZD KONFEKCIJA POSTELJNEGA PERILA KOZJE:
prejme srebrno odličje Zveze sindikatov Slovenije predvsem zaradi prizadevanj za krepitev in razvoj samoupravljanja v TOZD. Več mandatov opravlja dela in naloge blagajnika osnovne organizacije Zveze sindikatov ter blagajnika vzajemne pomoči. Zelo aktiva pa je tudi na področju delovanja organov samoupravljanja ter v delegatskem sistemu.
DRAGO NEŽMAH, iz osnovne organizacije Zveze sindikatov MIZARSTVO ROGAŠKA SLATINA:
tovariš Nežmah že tretjo mandatno dobo vestno in odgovorno opravlja dolžnosti predsednika osnovne organizacije Zveze sindikatov. Aktivno se je vključeval tudi v delo organov samoupravljanja ter v razne aktivnosti v krajevni skupnosti.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV ZDRAVILIŠČA ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK:
kolektiv Zdravilišča ATOMSKE TOPLICE Podčetrtek letos praznuje 15-letnico delovanja. V teh 15 letih se je ta mladi kolektiv vsestransko angažiral pri razvoju temeljne organizacije združenega dela. Dosegajo zadovoljive rezultate, saj samo podatek, da imajo najboljši odstotek zasedenosti kapacitet, govori o veliki pripravljenosti vseh delavcev za nudenje najkvalitetnejših uslug. Prav tako so dosegli zavidljive rezultate pri razvijanju samoupravnih odnosov znotraj temeljne organizacije kakor tudi v sistemu SOZD-a.
Izvolili smo...
Novoizvoljena Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na seji 14. aprila izvolila nosilce najodgovornejših dolžnosti v občinski skupščini in izvršnem svetu.
Za predsednika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah so delegati izvolili VELJKA KOLARJA, rojenega 1949. leta, tekstilnega tehnika iz Kozjega, ki je doslej opravljal dela in naloge direktorja Metke TOZD konfekcija posteljnega perila Kozje.
Za predsednika Izvršnega sveta občinske skupščine je bil izvoljen
MARJAN BABIČ, rojen 1953. leta, diplomirani ekonomskist iz Šmarja pri Jelšah, ki je doslej opravljal dela in naloge predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo ter podpredsednika izvršnega sveta.
Skupščina je tudi izvolila Jožeta Drofenika, rojenega 1942 iz Rogaške Slatine, vodjo splošno-kadrov-skega sektorja v Zdravilišču Rogaška Slatina in Borisa Završnika, rojenega 1951 iz Šmarja pri Jelšah, direktorja Atomskih toplic Podčetrtek za podpredsednika občinske skupščine.
Za predsednike posameznih zborov so delegati izvolili Mirka Zupančiča, roj. 1931, iz Rog. Slatine, steklopihalca, zaposlenega v Steklarski šoli Rogaška Slatina v zboru združenega dela, Stefana Kupca, rojenega 1943, iz Šmarja pri Jelšah, diplomiranega veterinarja, vodjo Vetrinarskega zavoda v zboru krajevnih skupnosti in Jožeta Berta-lanič, rojenega 1938, iz Rogaške Slatine, diplomiranega elektroinže-nirja, zaposlenega v Elektro Celje v družbenopolitičnem zboru.
Delegati so izvolili tudi nov iz-
vršni svet, ki ga ob predsedniku sestavljajo:
Marta VAHČIČ, roj. 1950, dipl. oec., doslej vodja skupnih služb SIS družbenih dejavnosti — družbenoekonomski razvoj in podpredsednica IS;
Frgnc SRIMPF, roj. 1926, mag. ekonomije, Steklarna Boris Kidrič Rog. Slatina — družbenoekonomski razvoj;
Leopold OGRIZEK, roj. 1946, ing. org. dela, Steklarna Boris Kidrič Rog. Slatina — industrija
Anton D1RNBEK, roj. 1942, ing. elektroteh., »Straža* Hum na Sutli, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah — družbenoekonomski razvoj
Valter JORDAN, roj. 1944, stek-lopihalec, Steklarna Boris Kidrič Rog. Slatina — kadrovska politika;
Anica HALUŽAN, roj. 1939, ekonomistka, Zdravilišče Rogaška Slatina — turizem in trgovina;
Miran KRKLEC, roj. 1949, dipl. ing. gradbeništva, »Ingrad« Celje — stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter gradbeništvo;
Zdravko POČIVALSEK, roj. 1957, dipl. ing. agr., HMEZAD - Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah — kmetijstvo;
Ciril ROBEK, roj. 1947, kmetijski tehnik, Črešnjevec 2, Bistrica ob Sotli — kmetijstvo;
Vlado AMIČ, roj. 1944, učitelj, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah — SLO in DS;
Anton KAMENSEK, roj. 1941, obrtnik, Cvetlični hrib, Rogaška Slatina — drobno gospodarstvo
Zinka ŠRAMEL, roj. 1945, višji sanitarni tehnik, Dom počitka Šmarje pri Jelšah — družbene de-
Izidi volitev
Občinska volilna komisija je na podlagi zbranih podatkov pripravila za 1. skupno sejo zborov Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, ki jebila 14. 4. ’86 poročilo o doseženih volilnih izidih na volitvah, ki so bile 13. in 16. marca 1986.
Iz poročila povzemamo nekaj najzanimivejših podatkov:
I.	ZDRUŽENO DELO
1.	Vpisanih v volilni imenik 11.215
2.	Glasovalo na voliščih	10.013
3.	Glasovalo po pošti	8
4.	Skupaj glasovalo	10.021
Ti volilci so izvolili v zbor združenega dela 44 delegacij s skupno 329 delegatov, v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 66 delegacij s skupno 1017 delegati.
II. KRAJEVNE SKUPNOSTI
1. Vpisanih v volilnih imenikih (brez delovnih lju-
di in občanov na delu v tujini)	22.354
2.	Glasovalo na voliščih	21.227
3.	Glasovalo po pošti _	58
4.	Skupaj glasovalo	21.285
Teh 21.285 volilcev je izvolilo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 25 delegacij s skupno 246 delegati, v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 80 delegacij s skupno 927 delegati.
Na volitvah je bilo torej skupno izvoljenih 215 delegacij v katerih je 2519 delegatov.
Na skupščini občinske organizacije ZSS so za predsednika Občinskega sveta ZSS Šmarje pri Jelšah izvolili Ludvika KUČISA, dolgoletnega sindikalnega aktivista, roj.
javnosti —- socialno in zdravstveno varstvo;
Karel SMIGOC, roj. 1936, mag. matematike, Osnovna šola Šmarje pri Jelšah — družbene dejavnosti — vzgoja in izobraževanje, ktiltura in telesna kultura;
Vinko HABJAN, roj. 1951, dipl. pravnik, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah — urejanje prostora in varstvo okolja ter prostorski plan.
V začetku letošnjega leta so opravili volitve tudi v občinski organizaciji ZKS in občinski organizaciji ZSS.
1942, iz Rogaške Slatine, ki je doslej opravljal dela in naloge strojnega delovodje v delovni organizaciji KORS Rogaška Slatina.
Na programsko-volilni konferenci Občinske organizacije ZKS Šmarje pri Jelšah, ki je bila v mesecu februarju, je bil za sekretarja Predsedstva Občinskega komiteja Šmarje pri Jelšah izvoljen Franc Vehovar, dolgoletni družbenopolitični delavec, roj. 1947, iz Pristave, ki je pred tem opravljal funkcijo tajnika samoupravnih organov v Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina.
i@S®B gflS
-GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE
Novice od tu in tam
Občinski štab za teritorialno obrambo Šmarje pri Jelšah je prejšnji mesec sklical sestanek z mladimi, ki so vključeni v enote teritorialne obrambe. Namen sestanka je bil seznaniti mlade z delom in aktivnostmi članov ZSMS v teritorialni obrambi ter glavnimi nalogami aktivov zveze socialistične mladine v enotah teritorialne obrambe. V ta namen so formirali 30 aktivov zveze socialistične mladine v vojaških enotah in imenovali njihove predsednike in sekretarje. Aktivi bodo pričeli z delom že na prvem usposabljanju, kjer si bodo zadali lasten program dela, sestajali pa se bodo tudi v času, ko usposabljanja ne bo, kakor jim to narekuje program.
V	občinski zdravstveni skupnosti Šmarje pri Jelšah se je število uporabnikov zdravstvenega varstva od leta 1981 do leta 1985 povečalo za 4 odstotke, tako da je skupnost konec lanskega leta štela 28.034 zavarovancev. Najbolj se je povečalo število upokojencev, kar za 13 odstotkov, medtem ko se je število kmečkih zavarovancev zmanjšalo za 10 odstotkov.
Glede na to, da se je močno povečalo število upokojencev, je poraslo tudi število receptov na enega uporabnika zdravstvenega varstva, saj je znano, da je največ izdanih receptov prav pri kategoriji upokojencev.
V	letu 1983 je bilo na primer izdanih 5,2 recepta na enega uporabnika, lani pa že 5,6 recepta na uporabnika. V občinski zdravstveni skupnosti je bilo tako lansko leto izdanih 500 receptov na 100 kmečkih zavarovancev, 460 receptov na 100 zavarovancev-delavcev in kar 966 receptov na 100 upokojencev.
1. maja bodo v Atomskih toplicah odprli kamp in bazen. Računajo pa, da bodo okoli 15. maja v kampu usposobili tudi novo samopostrežno trgovino z osnovnimi potrebščinami za kampiste. To bo nedvomno velika in prepotrebna pridobitev za vse turiste, ki bodo letovali v Podčetrtku.
Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje, je 10. aprila na posebni slovesnosti v Kozjem podelila Antonu Joštu, Ivanu Perčiču in Mirku Kunstu nagrade in priznanja za izjemno požrtvovalnost pri gašenju požara, ki je bil 24. marca v tozdu »Dekor«;. Po sklepu izvršilnega odbora Zavarovalne skupnosti se taka priznanja podeljujejo samo za izredna dejanja, ko posamezniki pri reševanju izpostavijo tudi svoja življenja, kot so to storili Anton Jošt, Ivan Perčič in Mirko Kunst.
Mercator - Jelša praznuje
Teče 30. leto naše delovne organizacije. 7. maja 1956 je Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah z odločbo št. 05/1-1040/1-56 ustanovil trgovino Zarja v Šmarju pri Jelšah, ki je kasneje prerastla v trgovsko
z združitvami postala prvotna Zarja — Jelša. Leta 1969 se je po priključitvi Gostinskega podjetja končalo obdobje organizacijskih premikov. Danes pokriva M-Jelša s svojimi 47. poslovnimi enotami celotno območje občine Šmarje pri Jelšah.
V DO smo si postavili smele načrte in naloge za naše delo. Prva naloga je bila specializacija trgovin in posodobitev poslovnih prostorov.
V tej stavbi je bila prva Jelšina Trgovina
podjetje Šmarje. Za upravnika trgovine Zarja je bil imenovan Miloš Klajnšek, ki je še danes poslovodni organ M-Jelša.
Ko pogledamo na prehojeno pot, lahko ugotovimo, da je trgovina v obdobju 1956 do 1960 delovala v zelo težkih razmerah. Ni imela obratnih niti svojih osnovnih sredstev, zato je poslovala s kreditiranjem grosistov. Večji razmah trgovinske mreže beležimo od leta 1963, ko je
Nadaljevali smo z novogradnjami in danes smo lahko ponosni na markete v Rog. Slatini, Kozjem, Lesičnem, Mestinju, v spominskem parku Trebče — Bistrica ob Sotli, Rogatcu, ter na samopostrežbe v Kristanvrhu, Šentvidu, Zibiki in drugje ter na trgovsko-gostinski center v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa je ta močna investicijska dejavnost in usmerjenost v ustvarjanju čim večje akumulacije v veliki me-
Tretja samopostrežna trgovina v Sloveniji
30 LET JELŠE
ri vplivala na OD delavcev, tako da smo bili z OD vsa leta nekje na repu. Ko se je temu pridružilo še mačehovsko obravnavanje trgovine na drobno v smislu družbeno-eko-nomskega položaja, ki se je v letih ekonomske stabilizacije tako poslabšal, da je postal vprašljiv obstoj trgovine na drobno, je investicijska dejavnost v celoti zamrla in
tudi naša DO se je kot mnoge druge borila za obstoj. Brez lastnih obratnih sredstev in brez akumulacije, z zamrznjenimi maržami in brezkakršnekoli pomoči ostalih družbenih dejavnikov v regiji Celje se je DO s težavo prebila do leta 1986, ko se je situacija začela malce po-
pravljati, zato smo se lotili sanacije OD. V planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje smo vnesli izgradnjo nujno potrebne blagovnice v Rog. Slatini, s čemer bomo zaokrožili ponudbo v tem turističnem kraju. Mobilizirali smo vse notranje rezerve in ni nam žal naporov in odrekanj, saj bomo lahko le tako dosegli željene cilje, med katerimi sta gotovo najpomembnejša naš nadaljnji razvoj in zadovoljitev potrošnikov. Vse zastavljene naloge pa bomo zmogli le s skupnimi močmi in z delovno zavestjo vseh delavcev, ki združujejo delo v M-Jelši, s podporo članov velike družine Mercator in s podporo družbene skupnosti kot celote.
Mladinske delovne akcije '86
Brigadirska sezona je pred nami. Tudi to poletje bodo na mnogih deloviščih v Sloveniji in Jugoslaviji mladi sodelovali pri posodabljanju infrastrukturnih objektov. Čistili bodo pašnike, pogozdovali, in tudi drugače pomagali pri hitrejšem razvoju manj razvitih območij. Kljub velikim težavam pri pridobivanju mladih za mladinske delovne akcije smo se v mladinski organizaciji odločili, da je potrebno MDA organizirati tudi v prihodnje. Ne gre samo za ekonomski učinek, temveč tudi za sodelovanje med mladimi, saj je to edina oblika, kjer se srečujejo mladi iz vse Jugoslavije.
V naši občini bo letos že četrtič organizirana republiška mladinska delovna akcija Spominski park Trebče. Brigadirji na tej akciji bodo delali na deloviščih v občinah Krško, Brežice in Šmarje pri Jelšah. V popoldanskem času bodo organizirane prostočasne aktivnosti in vrsto interesnih dejavnosti s področij, ki zanimajo mlade. Glede na to, da je obstoječe naselje že 9. leto locirano v Bistrici ob Sotli in da so kapacitete precej omejene, bomo v prihodnje morali razmišljati o drugi obliki organiziranja MDA. Ponuja se več možnosti, izbrati pa moramo tako, da bo poleg zadovoljivega ekonomskega učinka nudila tudi primeren standard za življenje brigadirjev V naselju.
Mladi iz občine Šmarje pri Jelšah bomo letos sodelovali na Zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice, in sicer v I. izmeni (mesec junij) z MDB Bratska brigada. Kot
nosilci srečanja Bratstvo in prijateljstvo 86 smo letos dolžni organizirati MDB Bratska brigada, ki jo sestavljajo mladi iz 13. bratskih občin. Glede na težave pri pridobivanju mladih za udeležbo na MDA predvidevamo, da bomo prisiljeni za to brigado, zagotoviti večje število brigadirjev, kot je dogovorjeno z razrezom po občinah.
Postopek evidentiranja poteka v osnovnih organizacijah ZSMS že od meseca februarja, vendar je doslej rezultat dokaj slab.
Na zadnjem razgovoru s predstavniki OK ZSMS in OK SSOH smo sprejeli sklep, da postopek evidentiranja podaljšamo do 5. maja. •
Pozivamo vse mlade, ki so zainteresirani za udeležbo na mladinski delovni akciji, da se prijavijo na Občinsko konferenco ZSMS Šmarje pri Jelšah. Z vsemi bomo opravili razgovor in izvedli priprave, da bodo dobili popolno sliko o akcijah že pred odhodom na Zvezno mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice.
Boris Petek
Proslave in večje prireditve v letu ’86
•	26. april 1986 v Rogaški Slatini — osrednja občinska proslava ob dnevu OF in prazniku dela, združena z občinsko revijo pevskih zborov
•	1. maj — Boč — srečanje delovnih ljudi in občanov bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije
•5.-7. junij — Trebče — srečanje pionirjev Jugoslavije
•	22. julij — Boč — občinska proslava ob dnevu vstaje
•	7. september — Šmarje pri Jelšah — osrednja proslava v počastitev občinskega praznika
•	28. november — Kozje — osrednja proslava ob dnevu republike
• 21. december -— Šmarje pri Jelšah — osrednja proslava v počastitev dneva JLA
OSTALE PRIREDITVE IN PROSLAVE:
•	24. maj — proslava ob 30-letnici DO M-TDO Jelša
•	31. maj — Mestinje — prireditev ob 120-letnici Rdečega križa
•	21. junij — Boč — tradicionalno srečanje invalidov in starejših občanov
•	31. oktober— Podčetrtek — proslava ob 30-letnici šolske banke
Podčetrtek in računalništvo
Pisati o računalništvu in njegovem razvoju v OS Podčetrtek pomeni pisati o šoli in kraju, ki že trideset let ustvarjata »tehnološki čudež«, kot temu marsikdo reče. Brez lažnega hvalisanja lahko zapišem, da sta se kraj in šola v odpiranju in prepletanju, dejavnosti združila v skupni, vedno najnaprednejši način življenja. Zakotna vas, kamor popotnik »zaide«, ga po vsebinski plati tako prevzame, da kraja in šole ne more pozabiti.
Mogoče boste rekli, da sem naredil prebombastičen uvod, vendar lahko mirno trdim, kot »tujec«, ki se je po desetih letih »udomačil« v Podčetrtku, da je uvod še preslab opis dejanskega razvoja in stanja. To, kar je pred tridesetimi leti začel nestor tega »čudeža«, tov. Jože Brilej s svojim delovnim kolektivom, se je tako zasadilo v vse nas, da tudi njegovi nasledniki ne moremo drugače kot vedno vzporedno z napredkom.
Šolniki se radi pohvalimo, da vzgajamo in izobražujemo samoupravne scialistične osebnosti, ki bodo v bodočnosti prevzele skrb in odgovornost za nadaljnji napredek naše domovine.
Na OŠ Podčetrtek smo to prevedli v zelo enostaven aksion: naša šola mora biti življenjska šola zaživljenje. Mnogokrat oporekana naravnost šole nas je venomer silila v trmasto vstrajnost in samorastništvo, mnogokrat je zahtevala od nas tudi soočenje z neznanim ne neraziskanim. Tako smo se morali neprestano naslanjati na združene lastne sile in znanje. Mnogokrat pa so nas tudi učenci »speljali na tenek led«, kjer smo morali skupno začeti od popolnega začetka in seveda povsem na novo izgraditi sisteme.
Prav to zadnje je značilno za računalniški razvoj v Podčetrtku. Že februarja 1984 so učenci šolske hranilnice predlagali prehod na računalniško obdelavo podatkov in s tem inicirali, da smo že aprila ’84 ustanovili s podporo šolske skupnosti in celotnega delovnega kolektiva REC (računalniško edukativni center). Odločili smo se za edini možni razvoj, ki je vseboval tri usmeritve, velike kakor gore:
—	izobraževanje delavcev in učencev,
—	hardware (strojna) oprema,
—	področja rač. podprtih pedagoških dejavnosti.
Pričeli smo z mnogo volje pa z zelo malo znaja, zato je bilo potrebno pospešeno asimilirati čim večjo količino računalniškega znanja:
— najprej smo organizirali prve SPOZNAVNE SEMINARJE v občini Šmarje, kjer smo skupno spoznavali moderno učno tehnologijo (na sposojenih računalnikih in videorekorderjih). Že v začetku smo se trudili, da bi bil računalniški razvoj vseobčinski, da bi s skupnimi močmi hitreje prebrodili inkubacijske težave. To nam je uspelo samo na samem začetku, ko smo se zbrali vsi zainteresirani v občini, kasneje pa je skupna akcija zvodenela, a jo v zadnjem času nekako krpamo. Pa o teh problemih raje na drugem mestu in kdaj drugič. Danes se bomo omejili samo na računalništvo v Podčetrtku.
V prvi fazi so nam mnogo pomagali nekdanji učenci, ki so ob delavcih OŠ Podčetrtek predavali na skupnih seminarjih za delavce VIO in tudi za učence.
Tudi kraj se je kmalu vključil v skupna prizadevanja, saj smo že avgusta ustanovili prvi računalniški klub v naši občini, kjer so se ob dvajsetih krajanih Podčetrtka in okoliških krajev (območja OŠ Podčetrtek) zbirali tudi občani drugih krajev šmarske občine in celo iz SR Hrvaške (kar okrog deset članov).
Iz vsega opisanega je mogoče razbrati, da je rač. razvoj že na samem začetku podrl pregrade med delavci in učenci OŠ Podčetrtek. Istočasno in z enakim žarom smo se v tem razvoju spopadli trdno povezani v pedagoško verigo: učenci — nekdanji učenci — kraj — šola. Sola je tukaj odigrala animatorsko organizacijsko vlogo, ki je v rač. dejavnosti še kako pomembna.
Z uvajalnimi tečaji pa nismo dosegli pričakovanega:
— spoznati možnosti računalniško podprtih pedagoških dejavnosti na OŠ in njihovo disperzijo na vseh področjih tega delovanja.
Prav zaradi tega smo morali navezati stike z izvenobčinskimi ustanovami, ki so v računalništvu že imele izkušnje in so bile pripravljene le-te prenesti tudi na osnovne šole. Udeležili smo se večine seminarjev in predavanj, ki so bili za nas zanimivi. Tako smo počasi dojemali in spoznavali programske jezike in področja, kjer bi lahko uporabili računalnik.
Toda tudi to je bilo premalo. Bili smo še premalo sposobni, da bi lahko sestavili celovit program razvoja rač. podprtih dejavnosti v pedagoškem procesu. Zato smo se lotili do sedaj verjetno najtežjega, vendar za nas tudi najpomembnejšega projekta:
organizirali smo prvi republiški seminar RAČUNALNIK V OSNOVNI ŠOLI.
Naš namen je bil, da združimo vse osnovne šole v Sloveniji, ki so bile zainteresirane za rač. razvoj, da bi skupno izgradili smernice za kolikor toliko enoten razvoj na Slovenskem.
Na tem seminarju smo ob prisotnosti vseh pomembnejših ustanov, ki so se ukvarjale z računalništvom, in s posebnim gostom iz The British Council, Mr. Johnom Higginsom, opravili veliko teoretično delo, ki je šc danes edino, ki je bilo dogovorjeno z »neposrednimi proizvajalci« (osnovnošolskimi učitelji — mentorji računalništva). Toda to je bila le teoretična osnova, ki ji je manjkala praktična nadgradnja, za katero sta nam manjkala dva bistvena elementa:
— strokovno znanje računalništva,
—• strojna oprema.
Oba problema smo morali vztrajno in s trdim delom premagati, vendar smo uspeli; nekaj s trdovratnim študijem, nekaj pa s skupnimi močmi delavcev in učencev ter njihovih staršev (samoprispevki za nabavo strojne opreme). Tako smo kmalu pričeli sodelovati na vseh računalniških prireditvah v Sloveniji, vključeni smo kot edina OŠ v komisijo za razvoj računalništva v republiki itd. Pohvalimo se lahko, da smo prva šolska hranilnica, ki posluje računalniško podprto, kar odpira novo revolucijo v četrtem desetletju nove pedagoške usmeritve OŠ Podčetrtek.
Mogoče smo se veliko hvalili, vendar ni niti prostora niti časa, da bi lahko opisali še vse ostale akcije, ki smo jih na področju računalništva ustvarili in izvedli. Vemo samo eno:
zadnji čas je, da se enkrat za vselej zavemo, kako bi lahko in morali postoriti še dosti več. Horizontalno in vertikalno se moramo povezati vsi, ki nam skrb za generacije mladih ljudi ne sme biti postranska skrb. To lahko storimo z enim motom:
pozitivne pridobitve preteklosti moramo v sedanjosti tako dopolniti in dodelati, da bo ustvarjalna prihodnost plod nas vseh za vse nas.
V Podčetrtku smo se tega zavedli dovolj zgodaj in upamo, da v občini Šmarje pri Jelšah ne bomo ostali osamljeni.
Mitja Žitnik
— vodja eksperimentalnega programa in REC OŠ Podčetrtek
Zbor pionirjev
21. zbor pionirjev bo potekal 6. in 7. junija v osrčju Spominskega parka Trebče, v krajih, ki so najtesneje povezani z življenjem in delom Josipa Broza Tita — velikega prijatelja in vzornika pionirjev.
Osrednja pozornost na zboru bo namenjena spoznavanju življenja in dela tovariša Tita, spoznavanju krajev Titove mladosti ter 25. obletnici 1. konference neuvrščenih, ki je bila od 1. do 6. septembra 1961 v Beogradu.
Zbora se bodo udeležili predstavniki pionirjev in vseh republik in pokrajin, iz vseh slovenskih občin ter gostje iz slovenskega zamejstva, in pobratenih občin Arilja in Caz-me.
Zbora se bo udeležilo okoli tisoč pionirjev. V soboto, 7. junija, bodo pionirji zaključili 24 pot KURIRČKOVE POŠTE — najbolj priljubljene akcije slovenskih pionirjev. Na pot po petih progah je krenila že 17. marca. Na Trebče jo bodo prinesli tako iz Štajerske, Dolenjske, Gorenjske, Primorske in Koroške. Kurirčkova pošta potuje od pionirskega odreda do pionirskega odreda. Pionirji jo prenašajo po
Spomin na leto 1979
skrivnih poteh skozi javke in zasede. Srečujejo se z borci, spoznavajo zgodovinske spomenike, skratka, razvijajo in negujejo vrednote in tradicije NOB in socialistične revolucije.
Z obema akcijama bogatijo kolo
prijateljstva, bratstva in enotnosti z vsemi pionirji naše domovine.
Kako se na zbor pripravljamo v Šmarju pri Jelšah?
Zbor bo organiziran po planu Zveze prijateljev mladine Slovenije v dogovoru z OK SZDL Šmarje pri
Jelšah.
OK SZDL je imenovala priprav-jalni odbor in sedem komisij. Naloge smo se lotili z veliko odgovornostjo, saj želimo zbor kvalitetno pripraviti.
Magda Dobravc
m
Letošnja podoba
10. Kozjanskih kulturnih dni
Čestitka in zahvala za 20 uspešnih let moškega pevskega zbora »Zdravilišča Rogaška Slatina«.
Kulturnih dogodkov in ostalih kulturnih manifestacij se je v letošnjih Kozjanskih kulturnih dnevih zvrstilo kar lepo število. Prireditve, ki bi se naj vrstile v glavnem v mesecu februarju, so se nadaljevale tudi v marcu in aprilu. Lahko bi rekli, da so bile zelo obširne in jih je obiskalo veliko število občanov. Tudi kvaliteta prireditev se je izboljšala v primerjavi s prejšnjimi leti, tako da je tudi tu opazen viden napredek. Letošnji jubilejni 10. Kozjanski kulturni dnevi so se pričeli z osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila 7. februarja v šmarskem Domu kulture. Kulturni program so izvajali člani šmarskega kulturnega društva, drugič pa so bila podeljena Aškerčeva odličja posameznikom in skupinam za delo na kulturnem področju. Aškerčeva priznanja so prejeli: Franc Drobne, Moški pevski zbor iz Šmarja, Peter Marin, Moški pevski zbor iz Podčetrtka in Marta Pelko; Aškerčeve plakete so prejeli: Moški pevski zbor iz Rogaške Slatine, Jelka Erjavec in Miha Zako-šek; Aškerčevo nagrado s plaketo pa je za življenjsko delo prejel Slavko Ciglenečki iz Šmarja. Po končani proslavi so v avli Doma kulture v Šmarju odprli razstavo: fotografsko zbirko Slavka Cigleneč-kega pod naslovom Šmarje, ki ga ni več. Razstava je bila odprta dva meseca in je pritegnila izredno veliko obiskovalcev.
Konec meseca februarja je bilo občinsko srečanje folklornih skupin iz Rogaške Slatine, Šmarja in Mestinja. Predstavili so se v Šmarju, Rogaški Slatini in Mestinju. Po nastopu v Šmarju je potekala letošnja osrednja tema Kozjanskih kulturnih dni »Plesna in folklorna dejavnost v občini Šmarje«. Razgovor je razgrnil vrsto problemov, s katerimi se skupine srečujejo, od
mentorstva do izredno dragih narodnih noš, osnovne opreme folklornih skupin.
V petek, 28. februarja, pa je potekalo v Šmarju in Rogaški Slatini regijsko srečanje besednih ustvarjalcev celjskega območja. Srečali so se literati začetniki, katerih dela so bila predstavljena na literarnem večeru v Rogaški Slatini. Skupni razgovor in literarna delavnica pa sta marsikomu pomagala pri razrešitvi problemov, s katerim se srečuje.
Letos je odbor za gledališko dejavnost pri ZKO Šmarje prvič organiziral tudi občinsko srečanje Naša beseda, na katero so bile vabljene mladinske in osnovnošolske skupine. Na prireditvi, ki je bila 21. marca v Rogatcu, je sodelovalo šest pionirskih kulturnih društev osnovnih šol šmarske občine. Sodelovale so skupine iz Šmarja, Rogatca, Rogaške Slatine, Kozjega, Bistrice ob Sotli in Podčetrtka.
Regijski selektor je po prireditvi predlagal za regijsko srečanje Naša beseda v Celju skupini iz Rogatca in Bistrice ob Sotli.
Večja kulturna prireditev bo še konec meseca aprila, ko bo v kristalni dvorani v Rogaški Slatini potekalo občinsko srečanje odraslih pevskih zborov. Ta prireditev bo pokazala rezultate zborovskega petja pevskih zborov, ki delujejo v občini Šmarje.
Seveda pa se je v tem času zvrstila še vrsta drugih kulturnih prireditev. Z gledališkimi premierami so se predstavile naslednje skupine: Stojno selo in Podčetrtek, ki sta pripravila isto dramsko delo, in sicer komedijo Marjana Marinca — Poročil se bom s svojo ženo; Zibika s komedijo Vozel, šmarska gledališka skupina pa z igro ameriškega dramatika Edvvarda Albee-Ja — Vrt. Slednji so se uvrstili tudi na regijsko srečanje gledaliških
skupin, ki je bilo v Slovenskih Konjicah.
Pomembna jubileja pa sta slavila tudi dva pevska zbora; moški pevski zbor iz Podčetrtka je praznoval 10. obletnico, moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina pa 20-letnico delovanja. Številni pevci so ob teh prliožnostih dobili Gallusove značke, oba zbora pa še številne druge nagrade in priznanja.
Prav gotovo je bila v tem času še kakšna prireditev. Celotna podoba kulturnega utripa v občini je bila v teh mesecih resnično razveseljiva, saj se je pokazalo, da kulturna društva in skupine delujejo in si prizadevajo, da svojo dejavnost tudi predstavijo. Sprejem pri občinstvu, in ta je bil povsod dober, pa je glavna nagrada za ves trud in požrtvovalnost.
Jože čakš
Igra Echvarda Albeeja Vrt, v izvedbi šmarske gledališke skupine, pomeni pomemben napredek celotnega ansambla. Na sliki: igralci na premieri
U. 3. 1986
Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. — Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Cakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Skomik Edi in Smigoc Karel. Fotografije: Mestinšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.