Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE., GLAS NARO ZA NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA' List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 2 po poŠti naravnost na svoj dom (isricnJ wrdeU ta praznikov). m Scteml ctm* M»tt«r 8t»u»ber llrt, IMS at um Pwt Offle® U New lark. N. X. Art «f CoofreM •( Msrck M 1871. No. 1 7. — Stev. 1 7. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 20, 1940 —SOBOTA, 20. JANUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. NEMCI ZASUZNJUJEJO POLJAKE ISeutor ARETIRAN ZARADI NELOJALNOSTI Kratke dnevne vesti i. 200,000 bo poslanih v razna industrijalna središča BERLIN, Nemčija, 20. januarja. — V nekaj tednih bo prepeljanih v Nemčijo nad 200,000 Poljakov in bodo pridruženi 310,000 poljskim vojnim ujetnikom pri delu v nemških industrijah. Civilni delavci pa bodo imeli nekoliko več svoboščin kot pa vojni ujetniki. S seboj bodo smeli tudi pripeljati duhovnike. Okoli 60,000 poljskih vojnih ujetnikov dela v tovarnah; nekateri delajo v rudnikih, drugi pa gradijo ceste. V Berlinu je 35,000 ujetnikov, ki čistijo ulice in skladajo premog. Borah umrl Republikanski senator iz Idaho je umrl na posledicah padca. — Visoko čislan od vseh. WASHINGTON, D. C., 20. januarja. — Senator William E. Borah je sinoči ob 8.45 umrl vsled krvavenja na možganih, ki se je pričelo v torek dopoldne, ko je senator padel v svojem stanovanju. Pokojaii senator je bil prvič poslan iz države Idaho v senat leta 1907. V zbornici je kmalu postal zelo vpliven in sloveč in njegovi volilci so 'bili tako KRKLAND LAKE, Ont., Kanada, 19. jan. — Paul Link, ki je star 35 let in pravi, da je Jugoslovan (Slovenec?) se nahaja v policijskih zaporih v Teek okraju, ker se je pregrešil proti kanadski postal vi o obrambi dežele. Linka je v petek aretiral policist Carl Tripp ko je prišel z dela iz rudnika Wright - Hargreaves. Nahaja se še vedno v zaporu, četudi je bila zanj postavljena jamščina $2000. Link je obdolžen, da je govo- ril proti vojaškim naborom in proti kanadski armadi. V tem smislu se je izrazil med delom in tudi pogosto izven dela. Link je že tretji iz Kirkland Lakea, ki se ima zagovarjati zaradi pogreška proti kanadski vojni postavi, odkar se je pričela vojna v septembru. — Prejšnja dva je sodnik Atkinson obsodil na 6 mesecev za-I>ora. Link sicer zatrjuje, da je Jugoslovan, toda oblasti zasledujejo njegovo življenje, nr-sleč, da je Nemec. MATI se noče boriti ENTJMCLAW, Wash., 18. jan. — Tukaj prebiva že petna jr t let Mrs. Kathryn Eric-soii, mati dveh odraslih sinov. Nedavno je prosila za ameriško državljanstvo. I—i Vprašali so me, — je rekla, — če bi hotela prijeti za orožje in se boriti za Združene države. — Vprašala sem jih, če mislijo s tem, da bi morala v skrajnem slučaju iti v Evropo in tam streljati ljudi. Toda Dobičkarji se še niso zganili WASHINGTON, I). <\, 19. jam. — Agricultural Advisory Council, organizacija grocer-jev, ki prodajajo na drobno in na debelo, je sporočila poljedelskemu departmentu, da za izbruha 'vojne ni opaziti nikjer posebnega profit i r>t. u Podražitve nekaterih stvari \[ povzročila vojna. Governer Moore zbolel NEMCI SE NE SMEJO PAJDASlTI S POLJAKI Poljakom pa ni dovoljeno pajdašiti se z Nemci Na kmetijah delajo v skupinah, toda ločeno od Nemcev. Nemci ne smejo prijateljsko občevati s slednjih volitvah vedno zopet Poljaki, ne smejo biti ž njimi skupaj v cerkvi in ne izvolili, četudi je pogosto pri-smejo nositi njihove obleke. Visoka kazen je pred- žel v nasprotje z vodstvom re-pisana za Nemce, ki bi s Poljaki pili pivo, ali pa se ž njimi prepogosto razgovarjal. Razvažalci premoga stavkajo v New Yorku V New Yorku in nekaterih delih države New Jersey so zastavkali bas sredi najhujšega mraza. Zahtevajo $1.20 na uro. jaz nočem in ne morem niko- TRENTON, N. J., 19. an. gar ustreljiti. Sv. Pismo pra- Governer Moore je nenan o vi: — Ne ubijaj! — Ali a- zbolel. Zdravnik so munaioč"-meriška ustava Joči od sv. Pi-|li ostati v postelji. Teden dii sma? Marsičesa sem se nauči-; ne sme sprejemati nobenih obla o ameriški ustavi in araeri-! iskov. Baje ima huuo gripo, ški vladi, toda tega vprašanja i - mi niso zastavili. Sedem parov dvojčkov Mrs. Ericson, ki je bila roje-, ^ na na Norveškem, ni dobila dr-' TRBIŽ, Italija, 18. jan. — žaivljanstva. Zakoncema Pozzogan je bil Henry Kle, posebni vladni roJen že sedmi par dvojčkov, odvetnik, poziva svoje somi- Mati Je ^ara 17 let. Vseh U ■protje (Nadaljevanje na 2. strani.) POLJAKI NIMAJO ZIMSKE OBLEKE Poljski vojni ujetniki mnogo trpe vsled mraza, kajti malokdo je prinesel s seboj zimsko obleko. Od 310,000 ujetnikov jih ima samo 60,000 suknje; spodnjo obleko ima le malokdo in več tisoč jih nima čevljev. POLJAKI DOMA SO KOT UJETNIKI Poljakom, ki so ostali doma, se godi nekoliko boljše, kot pa onim, ki so bili odpeljani v Nemčijo, toda so primorani pod nemškim nadzorstvom popravljati v vojni povzročeno škodo in so kot pravi vojni ujetniki. V mnogih slučajih so po dnevnem delu poslani v koncentracijska taborišča. NEMCEM PRIMANJKUJE ŽIVEŽA BERLIN, Nemčija, 20. januarja. — Vsled hudega mraza, kakoršnega že ni bilo deset let, je v Nemčiji pričelo primanjkovati živeža. S trgov je izginilo vse sadje; samo najtrpežnejša zelenjava je še naprodaj; celo rib in kuretine je zelo malo. Gospodinje imajo velike težave Od Božiča morejo nemške gospodinje dobiti po 6 jajc na teden za svojo družino. Ker trgovci nimajo papirja, v katerega bi zavijali blago, morajo gospodinje prinesti cekarje. V trgovinah je mogoče dobiti samo kromipr, napol zmrznjeno korenje in mogoče kaj kolerabe. Če hoče gospodinja kupiti zelnato glavo, mora obiskati več trgovin. Solata, redkvice, fižol v strocju — je vse izginilo z gor-kim vremenom. , Samo funt mesa n« teden Gospodinja more kupiti samo funt mesa na teden za svojo družino. Presnega masla more dobiti £amo četrt funta in ravno toliko margarine, slanine, masti ali sira. Dobiti more samo kvart posnetega mleka, steklenico pa mora prinesti s seboj. Ako (Nadaljevanje na 4. strani.) Četrtek in petek sta bila v New Yorku najbolj mrzla dneva sedanje zime. V zgodnjih jutranjih urah je kazal toplo-1 ponosni nanj, da so ga pri na- mer petnajst stopinj, kar je precej redek pojav za New York. To priliko so izrabili razvažalci premoga in zastavkali. Posredovalna oblast državnega delavskega urada je takoj stopila- v akcijo, da čimprej napravi konj»c stavki. Po mestu je (videti le malo »voz, naloženih s premogom, kajti delodajalci se boje nasilnih dejanj, če bi zaposlili stav- Frank Murphy zaprisežen Rooseveltovi pristaši i-majo v najvišjem sodišču večino. — Novi generalni pravdnik je Robert H. Jackson. WASHINGTON, D. C., 19. jan. — Pred tremi leti je bil predsednik Rooseevlt v veliki zagati, kajti marsikaitero njegovo predlogo, ki jo je kongres vzakonil, je pozneje najivišje sodišče razveljavilo. Predvsem je zadela taka usoda NRA, ki je skušala nekoliko izboljšati položaj ameriškega delavstva. V najvišjem sodišču so bili sami stari sodniki, ki so jih imenovali prejšnji predsednik Wilson, Harding in Coolidge. Roosevelt je skušal najvišje sodišče pol veča ti za nekaj članov ter na ta način zajamčdti obstoj svojim, od kongresa potrjenim, odredbam. S svojim predlogom je pa prepadel, toda izprememba v najvišjem sodišču se je završila sama od seJbe. Nekaj članctv je stopilo zaradi starosti v pokoj, nekaj jih je pobrala smrt. Roosevelt jim je imenoval za narednike tvoje pristaše ter si je z imena. »njeni bivšega michigan-fekega governerja ter poznejšega generalnega pravdnika Franka Murphvja za jamčil v najvišjem sodišču večino. Frank Murphy, ki je fctar 46 let, je bil včeraj zaprisežen kot član najvišjega sodišča. Zaprisegel ga je sodnik Stanley F. Reed. Istočasno je ibil zaprisežen za Murphyjevega naslednika 47 letni Robert H. Jaokson. kokaze. Stavka se je razširila tudi na -sosednji New Jersey. Razvažalci, ki so vsi člani unije, zahtevajo $1.20 na uro. Dosedaj so imeli dolar. Gospodarji izjavljajo, da so vsak hip pripravljeni na pogajanja, o dvajset odstotnem povišanju plač pa nočejo ničesar slišati, češ, da tega pod nobenim pogojem ne zmorejo. šljenike, naj vplivajo na kon-! grešnike, da bodo spremenili | naturalizacijsko postavo, i — Če se zahteva tako prise-j go od mater in starih mater,— • je izjavil, —potem ni postava le sramotna, pač pa tudi smešna. Odvajalec obsojen na petnajst let ječe BEAUMONT, Tex., 18. jan. — Dr. William (J. Welch je bil spoznan krivim odvedbe lllet-nega Irwina Mingla iz Port Arthura. Zanj je zahteval petnajst tisoč dolarjev odkupnine. Fanta ie imel zaprtega v otrok je čvrstih in zdravili Italijan se težko s TUJKO poroči RIM, Italija, 16. jan. — lta-lijan, ki se hoče poročiti z inozemsko, mora imeti posebno dovoljenje. Lani je hotelo skloniti tak zakon dva tisoč Italijanov. 150 je bila prošnja gladko zavrnjena, 650 jih pa še čaka odločitve. 600 se jih je hotelo poročiti z Nemkami, 500 s Špankami, 110 s Francozinjami, 40 z A/-geiitinkami in 23 z Ahicrikau-kami. Italijan, ki se želi poročiti z Zidovko, ne dobi poročnega Delavci trde, da bi zanje ne podstrešni sobi, odkoder mu je dovoljenja. Zakone z Italijan-da to nobena prevelika žrtev pa ušel in zbežal k starišem. kami pa tvlada zelo DOSPešuie. bila to nobena prevelika žrtev, pa ušel in zbežal k starišem. kajti že poleti zo podražili Welch je bil dober prijatelj premog in koks za petdeset > Minglove družine. Po fanta je centov pri toni. Delavske vesti Rekordna produkcija WASHINGTON, D. C., 19. jan. — Zvezni rezervni urad poroča, da so ameriške tovarne izdelale prejšnji mesec več blaga kot v kateremkoli mirovnem mtvecu ameriške zgodovine. Meseca decembra je dosegla produkcija 128 točk ter je potemtakem za celih 28 točk višja kot je bila katerikoli mesec v letih velike produkcije 1923, 1924 in 1925. Meseca junija 1929, ko je bila produkcija na višku, je znašala 125 točk. Največja delavnost vlada v industriji aivtomobilov, stekla in cinka. Meseca januarja bo produkcija znatno nazadovala. FWP je odslovila 1330 oseb WASHINGTON, D. C., 19. jan. — Federal Works Agency je danes naznanila, da sta u-pravni svet za javna dela in U. S. Housing Authority cwl-pustila iz službe 13.'>0 oseb. Za vzrok navajajo pomanjkanje denarja. Matere naj dobe podporo OTTAWA, Kanada. — Voditelj kanadske konservativne sitranlče, Robert James Mani-on, je rekel, da se nahaja več tisoč kanadskih mater, čijih sinovi služijo v armadi, v skrajni bedi. Min. predsednika Mackenzie Kinga je pozval, naj takoj izposluje tem materam potrebno podjKiro. Zmaga delavcev CHIHUAHUA, Mehika, 19. jan. — Po dva dni trajajoči stavki uslužbencev Hul^ajŠnje elektrarne je bilo ponoči mesto zopet razsvetljeno. Stavkarji so zahtevali 27 odstotno povišanje plače, družba jim je dovolila 21 odstotno zvišanje, s čimer so bili zadovoljni. prišel zakrinkan, toda fant je kmalu spoznal svojega odva-jalca. Sodnik ga je obsodil na petnajst let ječe. DAR FINSKI LONDON, Anglija, 19. jan. — V tukajšnje poslaništvo je prišel sivolas mož, ki pa ni hotel povedati svojega imena. — Vprašal je po finskem poslaniku in mu izročil 5000 funtov št er lin go v ($20,000) za finske ranjence. kami pa tvlada zelo pospešuje. Ako sta ženin in nevesta revna, jima v gotovih slučajih nabavi potrebno pohištvo ter jima da tudi nekaj denarne po-1-pore. PLESE se je ustrašil LOS ANGELES, Cal., 17. jan. — 291etnega Joe Fudia našli mrtvega v njegovem stanovanju. Zadušil če je s plinom. Na mizi je bilo pismo, v katerem pravi F odi: — Zadnji čas so mi začeli izpada i lasje. Strah pred plešo me jj pognal v smrt. Naročniki, ki še niso poravnali za naročnino na list za leto 1939 so naprošeni, da to storijo. S tem, da pravočasno plačate naročnino, prihranite listu dosti na stroških pri terjatvah in nam omogočate s temi prihranki izboljšati list. ZAPLENJEN NEMŠKI PARNIK Nemški trgovski p a r-nik "Duessel-dorf" j e zajela neka angleška bojna ladja in je na poti skozi Panamski kanal. t *ttXI ItlODP.VfvM Saturday. January 20. 1940 SLOVENE CTOGOBLkTf VULt GLAS NARODA J. Lopobju. of above officer«: NKK YORK, N. X. 47th Year DAT* 8GNDAXB AlKD HOLIDAYS T* pol lota . b tmtrt Inm Tm rot imo ..... So Inoaroatf«. ■ »te •••.*. fUC'b pot Ma ..... ..Woo .... .... $5JC late .. $7.00 i MABpnA" UHAJA F8AKJ UAH r/grmii PftiOCKOt SM NBW T N. I wmi TURCUA Turčija, ki si jo komaj nekoliko opomogla od zadnjega potresa, je zopet središče diplomatske delavnosti, četudi sta predsednik luoiiu in njegov kabinet čez glavo zaposlena z načrti, kako hi bilo mogoče najuspešneje pomagati tisočerim žrtvam (>otresa in povoduji. Pred nekaj dno v i jo odpotovala v Rini turška trgovinska delegacija, da začne gospodarska pogajanja z neko italijansko kmisijo. Istočasno je bilo sporočeno, da bo kmalu sklenjen nemško-turški gospodarski dogovor, po katerem bosta državi kupili druga od druge za šestnajst milijonov turških funtov ($12,000,000) blaga. Ta vsota je razmeroma majhna, toda dogovor je važen v političnem pogledu. Nemci pravi jo, da je prišla pobuda za sklenitev dogovora s turške strani, češ, da ima Turčija s svojo trgovino velike težave, odkar je sklenila pogodbo z Anglijo. Ni treba, da bi bile trgovinske pogodbe politične vaz nosti, toda če skleneta Berlin in Rim tako .pogodbo z državo, ki se nahaja v krempljih njunih političnih nasprotnikov, se da prav lahko trditi, da je »sporazum precej več kot izključno le gospodarskega pomena. Istočasno poročajo iz Istanbula, da so dospeli tja neki francoski štabni častnik in dva angleška generala, ki bodo obnovili angleško-francosko-turška »vojaška pogajanja v Ankari. Vse to najbrž pomeni, da se Turčija še vedno protivi nasprotovati rusko-nemško-italijanskemu o-išču in da ima vsledtega še vedno dvoje želez v ognju — za vsak slučaj. POŽAR SE SERI Z ozirom na zadnje razvoj e se zdi, da bo edinole državam na ameriškem kontinentu uspelo ohraniti mir in nevtralnost. »Se pred nekaj tedni smo govorili: — Mi, z drugimi nev-tralci vred, se ne bomo udeležili te vojne. Med te "nevtralce" smo prištevali Nprveško, Švedsko, Holandsko in Belgijo, ki istotako iskreno hrepene po miru kakor mi. Toda skoro sleherna brzojavka, ki pride iz Evrope, zmanjšuje to upanje. Rusija je začela sumljivo drezati v Norveško in Švedsko, istočasno je pa Nemčija vnovič za pretila Holandski in Belgiji, ki sta se dobro oborožili in z astra žil i svoje vzhodne meje. Sedanji tedni so zelo nevarni za vse evropske nizko ležeče dežele, ki se v prvi vrsti zanašajo na »vodno obrambo. Voda je namreč zamrznila in v zaščito proti sovražniku ni mogoče preplavati nizko ležečih delov. Anglija je baje dala Švedom in Norvežanom "pisano jainščino", da jih bo branila pred ruskim napadom. Francosko zunanje ministrstvo pral vi, da bodo vsi nevtralci zavarovani pred napadom. Vkratkem se utegne razviti naslednji položaj: Anglija, Francija, Švedska, Norveška, Belgija in Holandska ter mogoče tudi Italija in Turčija — proti Nemčiji in Rusiji. Nova japomska vlada ad mirala Yonaia bolj stremi po naklonjenosti Anglije kot pa Rusije. Nihče ne bo presenečen, ako se Japonska pridruži zaveznikom, ki ji bodo dali v zameno prosto roko na Kitajskem. Odločnost ameriških držav, da se ne Ivmežajo v vojno, postaja čedalje večja. Najstrožja nevtralnost — ni samo želja, pač pa tudi zahteva 250,000,000 prebivalcev Novega sveta. Avtomobil v plamenih i V Kraest<»v«'iii pri v. Ijucije v Šibe-niku slavi t«' ini .'{tMMetnieol svojega ob-loja. Ustanovil ga' je > posebno b.ilo pajM-ž 1'rban. Sestre sv. Luci je od 1; krat niso več prikazale na ulicah, kajti pravila njihovega reda so stroga. Proslava juSilcj: je bila v samostanu. Velik požar v Vojvodini V Novem »Sadu je pogorelo skladišče konopije, last tvrdfco Motzger. Ško«la znaša pol-drug milijon dinarjev. Konoplja, ki je zgorela, ni bila samo last podjetnika, ampak po večini last kmetov,, ki iso jo i dali v skladišče hraniti. Družinska tragedija Kmet Jovan GjuriSič ,očc ."i otrok, iz Petrovega Sola pri Negotinu je pred dobrim letom ■ nasedel ad vent i -tičnini propa-gatoriem in prestopil v njihovo sekto. Z veliko vnemo si je pričel prizadevati, da bi tu-. di niegova žena in njen na j-; starejši sin, ki šteje 17 let, prestopila v to vero. Noč in dan je čepel nad adventistično biblijo. Ker pa pri ženi in sinu ni naišel nobenega odziva na »svoje spreobrnjevalne poskuse, jih je vse Skupaj nagnal iz liiše. Ubogo ženo s petimi otroki je veela k *>ebi neka družina na va-i. Žena je preživljala otroke s tem, da se je udinjala kot dninarica. Pri tem ji je pomagal sin Radovan v katerem je pričelo zaradi bede tleti hudo sovraštvo do očeta oziroma očima. Ko se je Radovan nekega julijskega dne zvečer vrrča! z dela. je prišel minto očimove hiše. Skozi okno je videl očima, ki je slonel nad biblijo. Ta pogled je fanta tako razburil, da je stekel po puško in očima ustrelil -skozi okno. Starec je bil na mestu mrtev. Te dni JUGOSLAVIJA ODŠLA Z RAZSTAVE ne Vsled sklepa jugoslovanske vlade Jugoslavija letos bo več zastopana na Svetovni razstavi v New Yorku. Vse razstavne predmete so spravili v zaboje iai jih je včeraj odpeljal italijanski parnik VuJcania. Lawis safctava preiskavo majn D. C., 19-1 Lewis je v posebnem pismu [opozoril senatorje, da je tako preiskavo z^teval kmalu po jajau — J.ofcn bf Lewis, pred-se-ioJ^ Uniied Mino Workers, je poayal genot, naj odjoferi zaJbteva zvezno aWrjjjfcjfr premogovno^ Ta B^k^a aaj bo poverjena posegu komisiji, ki to?ra pa. delu objaviti, v kakšnem stanju je dobi-la premogovnike. ______ katastrofi v Providence, Ky kjer je izgubilo življenje oeem-lindvajset majuerjev. Sena^or-[ je je opozoril tudi na katastrofo v Bartley, Va-, ki je dne 10. januarja zahtevala enoin-' devetdeset človeških življenj. j«* -Uit If-tdovan pn*d M>diš«Vtii \ X«-**«»1 :nu. V z-govoru j«* ;N»vc(lal, I« j«- dejanj«* izvršil zaradi tr^a, da bi obvaroval mater ter Urate in >» «ire on I trotovim |*rgiiiom. S i !i-če je iijMMevalo v>e olajševalne o-kohif-ti, 7.1;!-ti -toribVvo mla-doldiio~t t«*r j«* obsodilo ra ."» imv~e<*ov z:t|Nir;i. ki pa jih j«* ž«' |tr» -,iil v oreiskavi. tako da jf bil )7jft|Š«~eii na svobodo. Iz ljubosumnosti je mučil ženo do smrti V;; -> Mili.tovae pri P«»žar«*v-<-it v firbiji j«* bila jirizori^V >ti'aliot]ibo>iimtiost. Km«'t .Milojko 1'erič je h- del.i časa svojo mnogo mlaj>o ženo Itlizieo uničil - »vojo l jub.)>im? no-tjo. So<<»dje, ki so to v«--deli. so Perič<'Vo domišljijo krmili z izmišljenimi ■siminičenji. kar jt* Pei iča seveda š<* l>olj j irnalo v Ijirbosnurnost. Pričel j je piii in jo v pijanem stanju zelo grl« ravnal z ženo. Te dni nhi je v irosiilni neki -o-e 1 pov^lal, da je videl Ttu/.o z nekimi fantom v zelo kočljivem položaju. Obseden «mI jeze je Perič odhitel domov in kakor divjak planil na svojo ženo. Najprej jo je s kolom pobi! na tla. nato pa jo je na-! pol nezavestno položil na razbeljen -Štedilnik in jo tiščal na njem tako doljro, da je podle-irla stnušnim opeklinam. Nato ic odšel v £rolo-venskib |>e>ioi za moški zl»«»r. Pesmariea v-ebnje HIT! fM^mi. — Dobiti' jo v Knjigarni Slovenie Pub-I i -hi ni; To.. W. IHtil Street, New York, N. Y. Peter Zgaga I M KTN« »ST VH< H >.U K New York čudovito me-t->. \ nj«-iii j«* intt^h'f do)>iti v-«*, kar ti sr«*«» |M»/.«-ti, zua> |h»-i>k:ili in «-»■ i«n:»- «|«»nar, >««vcda. \* N««\v V«»rku -o trnovim', kj«-r l.iliko >ko|»lj«'š, >*' daš I masirati, ostriči in obriti in i Zahtevaš novo obleko. Oblečejo sle Injo jutro so , -i člani dni-J te »nI iio^ do ^lavi*, prodajo ti zim* zapustili hi-o in Dnšnn j«-1 avtomobil, pi e-krU' šoferja in «.»tal -am v strsiinvau ju. i kubare-o in ,|om v prednn stjti l>ol«hi.- j»- pri- u k l)u kaj ii- ti n.-i-letalo pelješ ill pričneš življenje no-v«'ua č|»>veka. to r«* zavrli v >«••!--rail. < V t i ni za str«»-živijo š<- jahto ;;li .'III* 'H'mmIH v h«*. V veliki iiewyorški trgovini iMoreš kupiti, karkoli >i pod bo/Jim «■ lahko , t. -kriva : krojai-u in ira je (»o ' šteno ekreu-la. I*i?šan se je-tako tla leč i/.p<.zabil, »la j»» ma-j teri zagrozil - -am< kn^om. I Prr-trs«šeiia mati j«' h!>elu ki uajbli/ji i»olie?j-ki stražuiei ]n\ tam oro-H;;, naj ra?.or >/i }o -j J na. Kr-r si bližalo bi:; ...... no zaklieal, da bo streljal na J" vsak.-a. ki bo šel v hišo. Stra t je v«'č stražnikov i .ie I>ušan -kozi ok f SENATOR WILLIAM BORAH UMRL (Nadalj. vafij.r » ]. >tra.ii.) žniki r-o mzbiirjene^i Dnšaa" j V času predsednika \Yil>ona j.-t, veni, da 1 »i ti tudi žabj«* vol-iu* pre-krlwli in pti«'je^a mh*-ka. !.etni ne igrajo v N'«'\v Yoiku hoIrmh-ixloi^e, kar >«■ tiči« nabave tega ali onega. Smžc sa« I j • • lahko kupiš, kadarkoli zalire|>emš po n jem. refrii?eratorjili vidikih cvetličarn cveto pozimi in poleti gartrože, vijolice in šmarni- z lepimi besedami nagovarjali '''.lij|. *°Jlatm" Bi>rah prvi med Sredi najhnj-c zime začuti naj vrže revolver proč in se Vr-1 oui,rlli' ki so. »"^rotovali vsto- ,|i|, pomladi, ko opaziš v izl, ne k materi. Nesrečna mati je ' lm Združenih .[rža«\ v Ligo iia-| yj,j Jebele, rdeče češnje. stala med stražnik", in slišala J 10,t°v- Jje u.-pels! <*Všn i«--ta razgovor med stražniki in si- »vojo zahtevo, ad -j»oznanja. 1o st ražniki vdrli v sobo so na- neodvisen in pogosto njegovo | z jabolkom, pač pa - če- Šli Dušana mrtvega na poste- delovanje 11L bilo v. popolnem ;njaini me je zapeljala ženska, Iji. S strelom v *ree si je kon- soglasju s stranko, katero je ko n)i hij0 ^,11,aj petnajst esnje — la >aa-ežt \ — imajo nam prav po sebe 11 vpliv. Kajti mimogrede Da bi prišel v zapor, • VI 1 je pozigal cal življenje. .zastopal. Karkoli se je v sena- | tli zgodilo zadnjih Mi let, otlkar je bil senator, je bil Borah v debatah vedno vdeležen. Na-,sprotniki so mu očitali, da je \ Malem Gradcu pri Glini izolaejonist, ker je vedno za-so orožnik, prijeli .Jovana Vi- hteval> da se Združene države hea k. je več,m kmetom za-; 11C vmešavajo Iv zadeve drugih /.ga! gospodarska poslopja. ' fist -u kot tak VtKlno zasto- Toda Borah je vedno bil paci- let. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FOTOGRAFSKE PLOŠČE. —r Pi-^itP za <-<"iik. J. >IARSICH, INC. 463 W. 42 Street New York Faivt ;je slaboumen in ima fiksno ideio, da mora 11a vsak način v z-a por. Zato je začel po vate krasti kmetoin. perutnino in druge reči, toda kmetje, ki poznajo njegovo bolezen, so ga pustili v miru in ga niso naznanili. Ko na ta način ni mo-0 ga kmetje vendar naznanili orožni k on\, ki pa ga niso vtaknili za rešetko, ampak so ga dali v bolnišnico za duševne bob^ni. DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo ido 200 300 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. $ 2.40 $ 4.60 $ 6.70 $10.50 $20.50 $41.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše zveze s§ denarne poSil^atve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj p* smo dobili novo zvezo, po kateri Je nogote. našim rojakom vztreči in denar varno po-Ciljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker so stroški za pošiljanje po tem potn mnogo višje. Opozarjam« tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATE" POSLUŽITE SE "CABI.K OHDEH". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. : potniški oddelek : s: 216 West 18th Street, New York POZIV NA JUGOSLOVANE. Jmjoslovan.-'ki Klub, Inc. v Oh i oa.uru, 111., jo na svoji soji 21. no vol libra 1939 z ozirom na to, da aiiKorlški urad za ljudsko štetje ne oznaeuje pravilno narodne pripadnosti slovanskih 'plemen in sicer v>Um1 neznanja zemljepisnega, plemenskega in zgodovinskega o-zadja »slovanskih narodov, — sprejel resolucijo, ki pozivalja \tso v Združenih državah živečo Slovane, ali pa potomec* slovanskih prodnikov, da pri Ijud^om štetju leta 1940 ha- li.s t 111 kot tako vedno zastopal still išče, da morajo Združene države ostati izven vojne. Senator Borah je bil masprot liik NRA. in je tudi nasprotoval predsedniku Rooselveltu, ko je hotel povečati članstvo najvišjega sodišča. Borah je bil mož -— samsvoj. Bil je v družbi z možmi raznih mišljenj; nikdo ni mogel vedeti, kaj bo napravil jutri, kajti v danih razmerah sp je naglo in samostojno odločil. Nikdar ne ni držal natančno načel svoje stranke, toda nikdar ni zapustil njene ivrste. Borah je bil rojen v Fairfield, 111., 2iK junija, 18G;i. Dokončal jo vseučilišče v Lyons, Kans. In jo lota 1890 postal odvetnik. Celo svoje življenje senator Borah ni okusil opojne pijače, 110 kavo, no čaja, tobaka. vedejo svoje narodno pokolje-nje. »Za Slovence je i^ri tem važno da poleg tega, da navedejo, da so Jugoslovani, tudi pripomnijo, da so Slovenci. Kniige Družbe sv. Mohorja PET KNJIG 1. Koledar za leto 1 940 2. Slovenske večernice 3. Zgodovina slovenskega naroda 4. Življenje svetnikov 5. Jezus, dobri pastir (Baragove molitve) VSEH PET KNJIG ZA $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 2X6 WEST 18tb STREET NEW YORK, N. Y. Izza l istega časa sta zame češujev cvet in sad ugodnega pomena. Toda, kam segam in blodim .' O skrivnostih kupčije sem sklenil pisat i, pa K|p KoUBAX: POSODA MIRU IN SPRAVE "Važni !oi;iiilki >e nam bli-| Sedel je na klop prosi -iro-j Ko j«* Par'knx-ij na dan vo-žajo," ji- po k«»-ilu dejala go-j ko razpete kostanjeve veje. VMikega jubileja odpri karton. I a Suzana svojemu iiiožii. j bleščeči s.vetlobi >o se preti! j4> gospa Križana preli'odi ta k» 14 Ali -i /«• k . j |M»ini>lil na to, | njim kopale živo nišam- grede.i kreda in poskočila ko lovinja. kaj mini b< prinesel prihodnji j Pridne roke so tit ui-tvarib l< d« i. ll'airkisieij Tulker« je |NM*{|ri in premišljeno zganil Im>Ii prti«" v pravilni četverokotnik, poti ni je srknil iz kristalne ča-.^i* o-lauek -voje «janHnile — saj poznat«- ?i*to imenitno japonsko pi j; vo. ki ji« sedaj pri v modi poletu* si je skrbno oi.ii-al u-miei- in p:«/gai rttrnr* So. l\o st» je poka liio, ji t• N■ »m*j» ci|;;! v pn-žeči« vprašuj« «"•«• »♦«"-i in iiutloiiiarmi odiro-\ uri!: "\ič !»<• veni. drnir'<*a.'* ;arile «**u-j ki so ji odvzeli mladiča, i-li. Po i 44Xe-uamn«ž! P:; na i bo r mu po-i!:i ubotrn 'Kako- pnr.tn. kml: xvi >,.r; -e je rnxhm g'l^p i Su/:ina. "O. to ti pa rada verjamem. Bij »ildi niti ni^eni pričukova-la »hI tebe toliko |»ozorwir-ti. da l»i vedel kdaj b<# tvoja sužnja ki jo imenuješ ženo. praznovala fietid«*-»et letnico.*' If:id:čn.** i«* i-kreiio za- o -o , rilo za moj trnje vi jubilej ?" izpiehajali veselo uasmehiijeni j Tedaj jo za moža napočil ti-ijud.ii'. Mlade vitke matere. Mi ne-končno važni, že dolg« -o v lični ti voaičnik pri|teljalc {predvideni trenutek trde pre--voje otroke. Pa:ikraeij j« izkušnje njegovih živcev. f'e vz lilinil. Takole ji* vozila tu- danes srečno vzdrži, bo zmaira di njegova Suzana. Hvala bo- dobljena. Življenje Tolkčovih uu, da so Nta rodovitna leta j se bo naravnalo v popotnomri že t;iko d leč o i mak njena v;dntgačno, boljšo snv'»r. Moče • , .......: je nataknil ma-ko. sedel na otouia'io in r-akaI, čaka! da poleži' zakonska nevihta. PREDSEDNIK ROOSEVELT PRED KONGRESOM HN ^ ' V Prizor pri ofcvo-ržtvi 7(>. kongresa. Predsed-nik Roosevelt bere svojo po-slaniea pred o-l>enia zbornicama. M L daljavo. Preveč je h'lo živega'si blagi»slov«. i 'udiio ganotje mai je stisnilo srce. Tolkee v ji* 1 n ni slab č!ov< k. Ljubi ženo. in otrokom ji- skrben oče. Podprl -i je glavo ! a kolenih in si v duhu š(. enkrat pričaral v« < |Hiti>k današnji- tragi komedije. "Seveda, zasluži darilo," je skesano "priznal. 44Ako bi jaz dvanajstkrat rodil, dve in trideset let kuhal, šival in pral, •I.i ji tu li pogledal na Ta čas je v -oseš"ini irwod Koson-pee pritiska! lil?! V na steno in za lrž,iva! !ih, b" ne pre-dišal kake bf- e ii . "Ka j je s Pankracijenr -e je čudil. "Zakaj ihines molči? Ne bo nfrha. pozdravil s krepkim izrazom Suzane visoke pe-mif Kaj, vraga, pome ni ta njegov zagoncv: iiiftlk!" roke. j Planil ie v kuhinjo. Duri v vežo so na -tež;t j odprle. Tam stoji žena, ki bi mu naj poina- 1 iii tvoj kt>tni II—t bila ven-J iiIkimio imovino, dar -leherno leto mlajša.; 44 Kaj ji naj kupim Čudna ris" to! Zakaj si letos beračijo?'* je vzkSiknil tako odkritosrčna? Pričakuješ darila ?*' •Kakor i-tara harmonika je zasopla. Iz in'i ji je Švignila zelena raketa. •"Veš. moj ljubi, kr-va-vo sem ga za-slu-ži-la. Dvanajst otrok sem ti podarila!" *4 Dvanajst pijavk, ki mi pijejo -reiio kri,'' -e je cinično zarezal. V zabavo ljubeznivih sosedov. ki so položili uhlje na vmesne stene, je rasel prepir in se stopnjeval v n^ogocno zakonsko nevihto z grmenjem in tre-ran jem. 44 Kaj m mi pa prinesla v hišo? Staro ogoljetio otoniano in raztrg:«n ušiv kožuh!" S to prijazno ugotovitvijo je go-pod Pankraci j zaloputnil duri in jo urnih krač ubral proti razkošnemu kraljestvu I .a po vi h nasadov. r»pojna v<»-njava pisanega cvetja mu bo pomirila živce in mu pričarala zdrave misli. Ko je dosjwd na križišče pred parkom, ga je z visokega okna pozdravila papig.' : " Kaj pa je? Baraba!" (Pan k racij se ji' grenko nato.....h nil in pobe-il glavo. ■"Takega darila bi bila ve e-la moja žena." Kakor odposlanec Previ lnosti je izza srebrno-igbiKte (smrečice stopil na plan go-pod Robič. Pankraci je v stali znanec in dobrotnik. Pred človeško zlobo se umika v samoto okoliških gozd i rov in nasadov. Z glasnim čivkanjem in /.golenjen? ga pozdravljajo ptice in brez strahu pobirajo zrna iz njegove pokrovi tel j-ko iztegnjene roke. I"Najljubši so mi yrabeki, pravi, "zato ker jih drugi ne marajo. To so ponižani in razžaljeni izmed ptiejega roe1 desetletnico!" r 44 Kupite ji plinsko masko." 'Pankracij je osuplo razširil oči. "Tudi vi mislite, da e bomo zapletli v vojno?'* Cio-pod zaščitnik ptic je pozorno premotri! njegovo obli-i*je z veščim pogietldm in se nasmehnil: "Meni so zdi, da ste vi že dolgo zapleteni." »adar bi mi prišla čestitat za čudil go>pod Pankraeij, 44|H*t- jubilej." ' de-i*! »-t ? K laj -i jili pa t;a-pd)! nailušljivi hišni lastnik, gospod Trobuhovič. '"Ali že spet »grajo teater?*' je o>orno vprašal. "Bojimo se, da gre to pot zares,** je odgovoril Kosorepec. «4Kako, zares?" IKosorepec je zmigal z rameni in skrivnostno zasukal oči. "Nič ne rečem. — Napak bi pa ne bilo. da sami pogledate." IStrogi gos-pod je lahno po- trkal in naglo vstopil. "O, ti moj zlati Pankraeij," je zaslišal iz sosednjo sobe dobro znani ženski gla^. "Zdaj to razumem —- zdaj znam presoditi tvoje darilo!** (Oospodu Trobutioviču jo postalo malo nerodno. Že jo hotel potihoma kako in mišjo nadlogo s svojega po-estva, si je nekega dne izmislil, da je postavil v "proobljudene"' hleve zvočnik, ki je podnevi In ponoči tudi razgraja' z največjo silo. ('oz'kratek čas so mu res vse miši in podgane pobegnile iKratko po lem. ko so listi poročali o tem svojevrstnem uispeliu,-so se pojavile na ozemlju osušenega Zuider>koga morja na Holandskeiu fxxigano in miši v tolikšnih lnnožieah da -i prizadeti kmetje že n-s > vedeli več pomagtiti. \'sn običaj ni pripomočki zoper to škodljivo mullego so odjH>veda!i. Tedaj so jo neki možak sponr il odkritja danskega kmeta in jr predlagal, naj bi postavili na .iniza'deto ozemlje vrsto veli kili zvončnikov. Tako >o storili in tudi tu ho pregnali ti-oč m" ,ši in podgan. N-'.^liolj trdovratno mod temi živalmi pa pobegnilo šele teda j, ko »-o začeli skozi zvočnike oddaja4! posebno gramofonske p'ošr-e s po-notki mačjih glasov. nii d ratolinorji-v pi rii-ku-a -e i-aj lelalec okoli -ve.a lln-\vai ! ITllgllfS .ki jr izvedrl tu di prve posku-ne polete. RUSIJA IN NACIZEM. Sovjetska via'da je izdala odredbo, da >e mora takoj oti prino>li oznanilo, la se nahajajo v tisku nove brošure, ki bodo pojasnilo novo razmerje med hv-ijo in Nemčijo. goiovili kakega ]>ol ducata takšnili primerov. Sprva ~o meni i, da gre za možgan-k« otekli* <■. Roentgenovi žai !:i pa r-o pokazali re-nleo. Pravega vzroka te boN-zn: !. *s Še 11" \ ei !o. . 1 SIVALKE na mo-kili mehkih in trdih -Jamnikili dobe debi pri: ElilSi 1 E\\ IT/, TJ 1 Broad- wav. Xe\v York ( it v 1 (L'X) ■■-r,. Jtrr- mw n KLAVIR AM HAR-MONIKO STRATOLINERJI PRIDEJO. Zračni promet skozi stratosfero sotbo v kratkem uresničil kajti nova ameriška strato-sforna letala so so pri poskusih zelo obnesla. v novem poletju bodo otvorili v Ameriki pot stratosfemih prog. Stroji, ki so se izkazali za poraibne za promet v najvišjih zračnih plasteh, >o tipa Boeing 307 S* ratoli nor. Ta čas gradijo devet takšnih stratoli-,norjov, obenem nadaljujejo poskuse, ki bodo trajali še nekoliko tednov. Gre za št in motorna letala, ki bodo ime a prostora za 33 potnikov in bodo opremljena z vsemi pri prava-,mi, naj bi potnikom v redkih stratosferskih višinah prihranila neudobje. Enega iz- ANGLEŠKI VETERANI. Na Arm! '-k".m >o >:ačr1T davno nabirati vojake z/ ]■•' m-ožni pionii-ki zbor. \* ta zbor ~i* izjemoma sprejemajo mo med temi možmi \e"inom:i že rakšni. ki -o >lužili \ svetovni vojni, je do J i »n o. da r-e >mejo "veie-raui" uporabljati -an-o z t razno, službo v skiadi-'-eih i.a /• lezriieah in v zaledju iV.-nte. V MARCU — TRI MILIJONE ANGLEŠKIH VOJAKOV. Angleška vlada je sklonila pok'ieati novo rek rut o. Zdaj .-o na vrsti 27 in letniki. Doslej je bilo pod orožjem f» letnikov, z novima dvoma lot-nikonna liodo imeli Angleži meseca marca po<] i rožjem tri milijone mož PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI K ALI JE. KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE J!!!«;: tti.sinu — Ifi .fl"C;OSLOVANSKllt NAKODMil l'KS>II /a moški zbor ......................... sr.sr NAKODMII PESMI za moški /IMir .................... Si N\KOl»M!l 1'ESMI 7i mt'-šai;: /hor .................... Zorko l'r-!o\t t—15 S.\MOSPK\OV za glas > kla\irj«'iii ..........1.23 ŠEST I'ES II ZA <;i.\S IN KLAVIR ........................1.— AI.IJIM SI.OVENSiilll NARODNI II 1'ESMI /a K^s in kia\ir 1 — L SLOVENIAN DANCE VAN DA 1'OLKA .................. ... •i PO JEZERC KOLO .................................... .. .35 BAKČICA M L. Mil KAPLTANE .......... ... .35 J. OHIO VALLEY SVLYIA POLKA ................. ... .35 5. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ ............. ... .35 SPA VAJ MILKA MOJA OH i'H LN WALTZ ................... .35o i : .KLE NA VRTU OJ. .VLVR1ČKA. 1EGL.VJ ....... .. 35e ZIDANA MAKKLA (polka) VI- SELI BRATCI (mazurka).... 35c DI liLE NA VKTU O J, MALICKA, PE(;L\J ......... ... .35 SP. AVAJ. M1I KA MOJA Sli lOi LIv ..................................... ... .»5 Fraiu Vent urini—&EST M I.A AM H IN MOŠKIH ZBOKO\ ....... fVrilo Juvaner—IZ Mf.AI>HI EET, muški ilt:»ri ..................6a 1'eter .Ii ri h—OSEM ZBOKOV (moški m mešani) ...............50 KAMNI V MOŽGANIH. Ameriški listi poročajo o nenavadni ibolezni. V nekaterih primerih pri bolnikih so ugotovili kamne v možganih in bolezenske izločine apna v možganskih žilah. Zdravniki menijo, da jo bolezen v nekih družinah dedna ter nastopa skupaj s padavico ter duševno manjvrednost jo. Doslej so u- Velevažno vlogo bo *4pohoda mirti in sprave" odslej igrala v njegovi hiši, se je ml navdušenja vseknil in za,grmel. "Še danes si bosta baronica in Kosorepec kupila tako posodo — če nočeta zloteti iz moje hiše." fTrsto nemarno postavanje in klepetanje v veži in na hodnikih je vrli mož tako iskreno sovražil, kakor vodarino, zgra-darino in vse drugo davščine, ki jim ne moral obesiti posode miru in sprave. _ i 'GLAS NARODA" I p % Jf pošiljamo v staro do ^ ^ tnovino. Kdor ga ho- | jce naročiti za svoje ^ J sorodnike ali prijate- | p Ije, to lahko stori. — ^ 4 Naročnina za stari S \ kraj stane $7. — V 8 ^ (talij o lista ne posi- 8 4 Ijamo. | Moški zbori OSKAR DEV: Barf-lca: Oj, moj Socel je sov; Kani mi, fantje, drev v vas poj-deino .......................20 OSKAR DEV: .Srei'no, IjulK-a nu»ja: Ko ptifi-ea na tuje pre; Koči; Moj očka 'ina konjiekH dva; Dobiv sem pi-si-mee; Sloro; Je vpilinila luf .40 EMIL ADAMIČ: Modra derojka (belokranjska...20 Vso u«k* pri iwitm-i ............2ll Jnrjfva .......................25 IIimII Micka domo; Kuj ilruse-{;a hočem: Zdravica .........20 l IZ STA RF. ZALOGE pa ima-Jmo š iia.-i^'lnje pesmi, katerim j smo znižali 'ene: \mtri>! i >!oven>ka tira. (Ilolmar) .50 jOriuisk" himne (V«Mlopiiec) .........50 1 >litviitNki akordi, 22 mešanih in moških zlmrov (Kari Adamič) .75 Trije ni<'viui zbori (Cilasbrna M»- tiia) ........................................ ^0 % pepi-iuiriii nori, kanlata za sole, /bor in orkester. (Sattner).... JM ; Mladini, pi smi /a mladino s klavirjem (E. Adamir) ....................60 j Dve |K srai, (1'relovec) za moški ylior in s«l«............................... .20 !\aši himni. d\oglasno .................... i (ilirski odmevi. (L:iliartiar), II. zvezek, moški zbori .............. ^0 [ZA TAMIU'RICE: iXA (iOBEXJSKEM JE { PLKTXO, podpouri slo-! venskih narodnih pesmi za tamburioe, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tamba- raški zbor (Bajuk) ______________75 (Sum šel na planince, (Bajuk), podpori .................................. M ZA (1THK: Podnk za ritre. — 4 netki — (KC^/Hjski) Mt.w»wnnmnn>imM ZA KLAY1K: Buri pridejo. — Končnica — ..... Josip Pa ve i e: NAHOD POJE (za mlade pianiste) SI slovenskih narodnih |>esml za klavir in z besedilom........$1.35 VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; Pa ^radiui ...........30 FEIIDO JUVANEC: Zjutraj ................ .......20 Slovanska ............ .......M PETER JEREB: Pelin roža; VASI- LIJ M1RK: Podoknica .. .......20 ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi Sil____f!0 Le enkrat še .......... ....... Slava delu ........... .......20 IIR. VOLAR1Č: Rožmarin; JOS. PAVOiC: Potrkan ples .......35 NTAJXOVEJSA P O S T L J A T E V SLOVENSKIH PESMI PESMARICA GLASBENE MATICE lvl.{ moški zbori, nreilil A. (Vrin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnlk I. zvezek. TJ3 pesmi zn moški ali ženski zlrnr ............ 1.23 II. zvezek, 77 pesmi za moški in nn'šiini zbor ................IJJJ 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ____1._ FANTJE NA VASI, is narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. jM Naročilo pošljite na: €€ Glas Naroda 216 WEST 18th STREET ttUiiih.'iilliB!l iJSiiii^i. Uill»liSTIlilf.M8il,.izlili 99 NEW YORK. N. I, »BESI RlSDBX".irii7<4 Saturday, January 20, 1940 VGDYH1 (TTOJH1TJ P-AfLIF telllliillllllllllTOlllilllllllllW Tako me je pa raz-tukaj nikogar razen JVi jel jo jo za roko Vaški Apostol Spisal L. GANGI10FER; za ''Glas Naroda" priredil X. X. 37=== 44Kaj ti jo, Peter?" je pristopila Bota k njemu. . "Ne vem, če bi >e jezil ali smejal. Paragraf jo pa re čn i na reč." Pot i pri la ga jo na čelo, misleč, da govori v vročici. "Ali naj - i pnmonim ©hkladek?" "'Ali. ne, »aj me ne tre-e mrzlica. b;i rilo." "Kdo te j<* razi»uii 1 ? Saj ni bi o ž. pana. In jaz «w*;n pri tebi, Peter." Xjt-ri ljubezniv glas ga jo pomiril, in jo pritisnil na svoja piva. 44 Xo, ti »Ki piiragnif, in tvoja mati tudi ni, pa tudi Vabili« icr in župan nista. In gospod župnik je dober človek. Toda ljudje . . Glas se mu je čedalje bolj razburjal. "Toda ljudje so s»ami paragrafi proti ljubezni. In ljudje imajo podkovane čevlje in močne posti in v rokali ostro nabrušene no>e. In kot jih je ustvaril preljubi Bog ..." Beseda mu je obtičala na jeziku, kot da bi «e bil Peter ustrašil svoje last-ji. modrosti. Zgrabil se je %a vrat. "Otrok, odpri okno, da bom lahko videl košček nebeškega neba ..." V skrbeli za bolnika je Beta odprla okno. Pokazal se je košček nebesne wad rine, osvet'jene od zahajajočega Fol-nca. Peter se j,- zagledal v to lepoto, po nakaženem licu so mu začele v ret i solzo. . iBil je lep in mil večer. In koder ni videl drugega kot n. '»o. bi bil skoro verjel v pomlad. Z gole jablano, rastoče na dvorišču, se jo oglasil kos. iPi.stir re je odpravil z vrčem v krčmo po pivo. Hoteč t* v »j izprehod nekoliko podaljšati, je krenil mimo župnišča. Tam je presenečen ol»stal. V pločniik pred vrati je vzida val r/i lar kamenje v obliki velikega križa. 'V oknih so bih- že nove šipe in ob odprtem oknu je stal g< spod Felieijan Horadam ter zadovoljno motril zidarja. Kiiž bil že vzidan. tak dolg kot Širok, nekaj kanvaov je s* « stalo. *'Bo dobro, ka.i ne, gospod župnik?" je vprašal zidar. "Se nekaj mi jih je ostalo." "Pa križ nekoliko podaljšaj. Veš, vsi kamni morajo b^ti vtlakovani." i (Zidar je vzel zadnji, največji kamen, ga tehtal v roki in se smehljal. 44Ali -e ti znan zdi?" ga jo vprašal župnik zvedavo. 4'Kako znan T Kamnov jo dosti in drug drugemu podoben." "Tnko. tako. No, le dobro ga vzidaj." Opazivši pastirja, jo vzkliknil župnik. <4IIej, fant, kr.in pa ti. Kako jo kaj F -tru!" "Dobro. Pravijo, da bo po osmih dneh smel že štruklje r-To je pa dobro Lepo ga pozdravi. Saj ga bos, kaj ne?" "'Bom," je odvrnil pastir in stekel proti gostilni. V krčmi se je tudi natakarica zaninuala za "grbastega apostola" in vpraševala po njem. Precej časa jo -trajalo, p od no je stopil pais:ir s polnim vrčem na ce>to.. Takrat jo pa srečal mladega Valdhoferja in se jo tako začudil, da ga je pozabil pozdraviti. Roman jo bil drvar od nog do glave in sicer drvar, ki ima malo jola in dorti dola. Njegova obleka je bila od težkega tedenskega mapora vsa posvaljkana, njegove roke so bile preprežene s krvavimi risanii. Obraz je očitoval znamenja oirujenosti. Njegove oči, olnlane od temnili kolobarjev, so vroče in nemirno žarele. Na vso strani «-e je obrnil, prodno je vprašal pastirja: 44Kako je pa kaj doma? Ali ho Peter kmalu ma nogah?" 44Ah, Petru je dobro. Vso ima, karkoli poželi." "Tako, tako?" Roman je v skrbeh pogledal proti domači hiši. 4 •4.Ja, I.imaričiuo dekle mM dosti pomaga. Toda s copernijo se mi zdi . . ." Fant so jo preplašen umaknil, opazivši Romanovo roko, ki ga je hotela oplaziti. . • "f'akajto. da vam povem," je mrmral pastir iz previdno razdaljo. "Meni se zdi, da ni. f'e bi bila, bi že zdavnaj z;' < orala Petra, da bi dobila malo počitka. Tako in »a pa o**i okrvavljene in komaj gleda." Pastir so jo mrnj preplašil Romanovo roke. kar >e jo ustrašil Roman pastivjovili besed. . »"Kaj? Dekle je še vedno v hiši? Tn cele noči? Kako more s^držati?" ' "To tudi gospodar pravi in Peter. Toda ona so ne da odgnati. Ix» o mraku izgine za pičlo uro. Takrat gre domov jest." "O mraku, praviš?" Roman je pogledal proti voce nemu nabil. 44Vrček si ga bom privoščil," je dejal Romam in se odpravil proti gostilni: ■"Večerjo boš zamudil," je vpil pastir za njim. "I^ačen nisem, le žeja me." "I, saj nesem pivo domov." IVmtan se pa ni zmenil za to in stopil je v gostilno, ki je l»i!a prazna. Ob tej uri kmetje večerjajo. •Natakarica mu ;e prinesla vrček piva. ki ga je na du^ek i'pil. Takim goltom, kot je bil VaMhoferjov Roman, je treba izkazati v gostilri čast in spoštovanje. Natakarica si je vded* tega obrisala p predpasnikom gole reke in sedla k mizi nasproti njenuu, toda njemu se ni ljubilo govoriti. Bila je mlada in še precej čedna, le ob ustih se ji je začrtala trda poteza, kot sploh ljudem, ki prehitro žive. Govorila je o Petru, Limariei. o "ineumnih govoricah" ki jih trosijo po vasi, o goepodju žandarju in preiskovalnem hodniku. Iz zadnjega se je zelo previdno norčevala. Mislil je, da bo spodil ščurke iz luknje, pa je po dveli dneh moral z dolgim nosom oditi." Zdelo se je, kot da jo Roman le napol posluša. ^Nadaljevanje prihodnjič.) POTOPLJEN ANGLEŠKI TRGOVSKI PARNK N ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI emška podmornica jo torpedirala in potopila angleški trgovski pamik "San Alberto " — Nemški siibinarini zadnji teden niso bili tako aktivni kot prejšnje tedne. OD VSEPOVSOD ZADNJA UEA OKLOPNICE Neki uradnik General Elect- Omeniti je treba, da gojijo nič manj nego 2 o dogodkih v zvezi z potopitvi-}6 .^'»'anjem cvetlic, zavija- (iraf I,J<*m ,n °^l*°šiljanjem. Poseli- okhrpnic jo nemške Spec." (Nedelja ob 21.30: Na stoti-soč Uragvajeev sledi z največjo pozornostjo odhodu kri-žarke. Stvar je zaključena ob 22. uri. Ob tem času so začne ladja pomikati iz pristanišča. < H> 22.27 uri je začela manevrirati v pristanišču. ob 22.33 ga je zapustila. Ob 22.43 je ladja vozila s polno paro. Pet minut pozneje V ^"zela smer proti Buenos Airesu. Šele ob 23. uri je spremenila smer vožnje s tem, da je- zapustila območje urugvaj.-kih voda ter >e je napotila proti odprtemu morju. Tedaj ji je že sledila petrolejska ladja "Tacoirre." Ob 23.03 uri so ~o razvrstile na robu urugvaj. voda bojne ladje Anglijo n Francije. Po leg njih so bilo na straži tri bojno ladje argentinsko vlado in ena urugvaj-ka križatka. lOb 23.13 jo krenila nemška oklopnica proti jugu. Vrnila se je v urugvajsko vode. Ob 23.17 jo začela voziti počasneje, ob 23.30 so je ustavila. Nato je prišla prva. za njo še druga eksplozija. Po drugem razpoku se je oklopnica pogreza i la v morje. JTako beleži dogodke poročevalec iz Montevidea. f'e primerjamo druga poročila z njegovim, vidimo, da so nekoliko razlikujejo glede navedb časa. v bistvu pa se je drama odigrala tako, kakor pravi ta kronika. VRTNICE CVETO POZIMI. Neka po-ebn os t Scillvjskih otokov, kakšnih 40 milj od angleške obale, so vrtnice, ki cvete jo pozinii. Zalivski tok je tisti vzrok, ki dovoljuje to igro narave. Ta topli tok. ki bi bili brez njega severnejši predeli Evrope neobljudeni. se vije med o-menjenimi otoki. Tako se dogaja, da toplomer na njih nikoli ne pade pod 10 stopinjo nad ničlo, čeprav ležijo v isti širini kakor na primer zalede-nela Nova Furedlandija. Otokov je kakšnih 200, med njimi pa jih je pet večjih obljudenih. Dolgo je trajalo, preden si je ribiško prebivalstvo na Scillv-.iih domislilo, da bi lahko izkoristilo Žalivskega toka. Neki možakar je začel okrog Bishop's Ročka na teh otokih pozimi gojiti vrtnice. Poskus mu je uspel bolj, nego je sam pričakoval. Dane« so ti otoki Londonu dobavitelj vrtnic. fVi je znal hitro pomagati. Izplačal je prvemu dekletu na mestu veliko odpravnino in se je mogel potem z drugim dekletom poročiti. KMETICA MED VOLKOVI. (Neko kmetico iz Platacija v Kalabriji je na povrarku domov presenetil naliv, zavo jo katerega so potoki tako narasli, da ni mogla ne naprej ne nazaj. Splezala je na neko drevo, da bi tam prebila noč. Nenadno je zaslišala pod seboj zavijanje trope lačnih volkov. KRIŽARJI *. in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing ipany Con 216 W. 18rh Street New York Zverine so jo začele po vseh' . ^ na pravilih ob.egatu nepr^tanoLhleko necrliže^ in so skakalo v višino. Ženska' ie splezala na najvišji vrh in; izvwH>ah v najtežji PviIi ali p jth i o skušala premotiti s kosi A __ _______iT obleko, ki jo je motala mednje. Toda volkovi ?o zdržali do ju- ( .... , , tra. Tedaj jo prišel k sreči barvah, vemlar mimo nek možak, ki je kmeti co rešil. . PARI2ANI OSTAJAJO DOMA. Doma niso v Parizu nikoli tako cenili kakor od začetka te vojne, odkar so v veljavi zatemnitveni ukrepi. Xi več. posebno zabavno muditi se zvečer zunaj. Ljudje se zbirajo rajši doma v manjše ali večje družbo. {Seveda imajo to oko i-čine tudi vpliv na modo. Ve-1 like modne tvrdke polagajo intno hiš-ne podobno, i ki jih jo dobiti v vseh mogočih i tudi v preprosti volni. Zelo priljubljene so izvedbo v papa je videti tudi mnogo vzorcev -ponavljajočimi se motivi. VELIKO POMANJKANJE 2IVE2A V NEMČIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) ima majhne oroke, ali je noseča, more dobiti nekoliko neposnetega mleka. Za vsako osebo v družini je mogoče dobiti samo pol funta sladkorja na teden. Srečna je ona gospodinja, ki more kupiti kaj riža ali fižola. V pekarni more gospodinja kupiti nekaj rjavega kruha in malo moke. lVsled tega mora nemška gospodinja biti zelo varčna s svojo zalogo živeža, da more preživljati svoje ljudi. VODNIKOVA DRUŽBA. Xa pobudo dr. Gregorja Žerjava je bila v februarju 1926 ustanovljena Vodnikova družba. Xa ustanovnem zboru je dr. Žerjav izjavil, da si je družba sv. Mohorja pridobila o-gromnih zaslug za vzgojo širokih plasti našega ljudstva. Ravno tako je tudi pohvalil "Slovensko Matico", ki je ravno tako mnogo storila za vzgojo našega razumni št v a. 'Toda te dve knjižni družbi*' jo tedaj rekel dr. Žerjav, 4nam več no zadostujeta. Rozvojni proces je storil svoje i n. dane-; imamo Slovenci že močan srednji stan. ki ga ob ustanovitvi imenovanih družb še nismo imeli. In ti naši srednji sloji hrepene po izpopolnitvi svoje izobrazbo, in zato so jim potrebno knjige, ki bodo v lahkem slogu in poljudno pisane. dobro in poceni. Tako je bila ustanovljena Vodnikova družba in jeseni lota 1926. Za leto 1940 je Vodnikova družba izdala štiri knjige in sicer: Vodnikovo pratiko za loto 1940, dve pripovedni in ono poučno knjigo. Pripovedni knjigi etr-: "Neznani storilec" malomeščanska kriminalna novost in roman "Nebo jrori.** Poučna knjiga pa je: "O boleznih ušesa, nosa in grla." Vso štiri knjigo so nad vse zanimive in v-nkdo jih bo z veseljem in užitkom bral. . Prejeli smo nekaj teli knjig ter stane ceTa zibirka štirih knjig $1.35. Naročite pri knjigarni "Glasa Naroda." V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET. NEW YORK