Sreča - to je tudi ples
Barbara, Tadeja, Viarina, Karin, Ana in Polona so učenke 8. b razreda na ¦ osnovni šoli Leopolda Mačka-Borula v Zadobrovi. Na prvj pogled so videti take kot večina deklet te starosti; oblečene so v puloverjc in hlače, poskakujo-čih in poplesujočih korakov, s kretnjami, ki izražajo željo po gibanju. Včasih govorijo vsevprek, kot bi se bale, da jim utegnejo misli zbežati, včasih se ogla-šajo umirjeno, ena za drugo. Vendar pa se razlikujejo od svojih sovrstnic; so namreč navdušene plesalke. »Brez plesa ne bi mogle živeti. Kadar plešemo, se sprostimo, pozabimo na vse,« brez pomisleka odgovori vseh šesf deklet na vprašanje, kaj jim pravzaprav pomeni plesanje.
Za ples so se dekleta ogrela že v prvem razredu osnovne šole. Iskrico navdušenja je prižgala njihova ra-zredničarka Metka Povalej, v na-slednjih letih pa so obiskovale tudi šolski krožek, ki ga je vodila Mojca Horvat iz Kazine. V tem času so več-krat nastopile na mladinskih in pio-nirskih tekmovanjih in tam zasedale tudi prva in druga mesta. Najprej so plesale standardne in latinsko-ame-riške plese, poiem pa so vzljubile disco, ki so mu zveste še danes. »Disco muzika nam je najbližja, najbrž zato, ker je dovolj živahna,« pojasnjujejo svojo odločitev za to zvrst glasbe.
V petem razredu osnovne šole krožka ni bilo več. Njihova vnema za ples pa ni še prav nič splahnela. Od-ločile so se, da bodo kar same plesale
še naprej, brez mentorice, ki je za disco plese niso mogle dobiti. Po svoje pa jim je bila ta osamosvoj\tev tudi všeč. Zdaj si same sestavljajo plese in so tako bolj ustvarjalne kot prej. Karin to razloži: »Iz že znanih figur same oblikujemo ples. Vadimo v mali šolski telovadnici dve uri na leden.« Ker nimajo mentorice, bi bilo pričakovati, da bo ena izmed njih vodja skupine. Pa ni tako. Bar-baraopiše: »Vsesmoenake. Če ne bi bilo tako, bi se kregale. Vtas.ih se tudi spremo, ampak držimo se pa ne druga na drugo. Vedno se sporazu-memo med seboj. Če je ena izmed nas proti neki figuri, jo popravimo, tako da je všeč vsem šestim«
Mlade plesalke hkrati hitijo pripo-vedovati, kje vse so že nastopale: večkrat so že zaplesale na šolskili pri-
reditvah, videli smo jih že v domu Španski borci, na drsališču v Zalogu, v Julonu in morda še kje. Ob 29. no-vembru so nastopile tudi v krajevni skupnosli Zadobrova-Sneberje, skupaj s svojimi varovankami — ueenkami nižjih razredov njihove osnovne šole, ki jih poučujejo v disco plesih.
Pred nastopom povabijo dekleta vedno k ogledu tudi tovarišici Darjo Zagorc in Metko Povalej, ki se, kot pravijo, »spoznata na to«, da slisijo od njiju mnenje o novem plesu. Menda sta tovarišicj večinoma zelo navdušeni nad tem, kar vidita.
Ana, Tadeja, Polona, Karin, Bar-bara in Marina si tudi same zamislijo oblačila. Pohvalijo se, da doslej na nastopih še niso bile dvakrat enako oblečene. Pri lem so zelo iznajdljive, \se jim pm\ pnde: rute. žabe, hlače, gaza, rokavice in drugo. Da bi prav posebej za ta namen kupovale oble-ke, doslej niso imele možnoMi. Ven-dar kaže, da si bodo v prihodnje to vsaj kdaj pa kdaj lahko privoščile.
V krajevni skupnosti Zadobrova-Sneberje so za plesno skupino poka-zali \eliko razumevanja. Dekieia so povabili, naj bi v prihodnje delovale \ ok\iru KUD »Svoboda« v tej kra-jevni skupnoMi. Za njihovo dejav-noM so jim tudi ze nakazali 25 tisoč
dinarjev, obljubili pa so jim tudi pro-slor za vadbo v zadružnem domu. Te pomoči so bila dekleta resničnovese-la. saj jih je potihem že skrbelo, kaj bo z njimi, ko bodo prihodnje leto zapustile osnovno šolo. Prav'goto\o bodo na srednjih šolah imele pouk v izmenah, tako da čez dan skoraj ne bo priložnosti za skupno vadbo in se bodo najbrž morale sestajali le ob večerih. Dokler pa ne bo vse urejeno s prostorom v zadružnem domu, bodo še naprej gostovale v šoli, saj so jih tam posebej opozorili, da jim bodo vrala male šolske lelovadnice še naprej odprta.
Posebej je treba.omeniri, da so de-kleta letosza prizadevnodeloprejela ludi denarno nagrado naše občinske konference ZSMS.
»Brez plesa ne moremo žheti.« Stavek pove že dovolj o tem, kaj mladim dekletom to početje pomcni. A ne samo to, da takrat pozahijo na svet okoli sebe. marveč jim ples po-meni tudi priložnost za sproščanje njihove ustvarjalnosti, želje po giba-nju, nudi jim možnosl uveljavljanja, takoda nisozgolj anonimni del mno-žice Ijudi. Vseh šest deklet hodi v isti razred, so sošolke in prijateljice hkniti in tndi \t;t'ino prosiega čusa ti-čijo skupaj. Poleg plesa rade ludi dr-sajo in plavajo. Vendar je prav ples tisti, ki jih pcnczuje v trdno skupino. Skupaj z drugitni pa človek ni nikoli tako osamljen. kot kadar je sam. V skupini je vedno moč najti zatodšče, odmev na besede in dejanja, razu-rnevanje, kar človeku, bodisi mlaj-šemu ali starejšemu, pomaga pre-broditi marsikalero življenjsko teža-vo.
DARJA JUVAN