YU ISSN 00227 9295 LETNIK XXIII. ŠT. 6 MARIBOR, 25. OKTOBRA 1983 CENA 12 DIN UVODNIK fc46^>°- *e>e- ct* S* jo upravljajo študentski domovi. Komisija za materialna vprašanja študentov pri svetu Univerze pa bo spremljala kvaliteto in ceno obroka. KATEDRA: Ves čas omenjaš toplo malico. Ali bo možno kupiti za ta bon ob doplačilu tudi kosilo ali pa morda mrzlo malico? P. A.: S Študentskimi domovi smo se dogovorili, da je za bon možno kupiti tudi kaj drugega, vendar cena ne sme biti manjša od 72 din, kar pomeni, da študent lahko s tem bonom ob doplačilu kupi kosilo, ali kakršenkoli drug pripravljen obrok. KATEDRA: Kdaj, kje in kako bone za Л® A' д\ч .o®0'** v o^\Vv> .0T л № .»"VSo^ SP’ _ *у^'° ле^>°С žfAV'*A>® o®Tiv® 1{Л\еч Y»® ?°?А®Х в’ л*. % %> Nobena skrivnost ni, da večina študentov prihaja na predavanja tešča in tako zaužijejo prvi obrok šele sredi dopoldneva, ne redki pa tudi šele za kosilo. Vemo, da bi prav zajtrk moral biti najobilnejši in torej najpomembnejši. Ce ga ni, bi to delno lahko nadomestila topla malica, a kaj ko večina raje seže kar po sendviču, saj je mnogo cenejši. V tej smeri so že spomladi začeli razmišljati na obeh slovenskih univerzah in prišli do zaključka, da je nujno potrebno zagotoviti topel obrok vsem študentom. Zato so se odločili za regresiranje študentske prehrane. Preprosteje povedano, odločili so se, da bodo k topli malici študentov primaknili nekaj dinarjev in tako topel obrok približali vsem malice željnim študentom. Od ideje do izvedbe pa je pot vedno bolj ali manj dolga in tako do realizacije prihaja v prvih dneh novega študijskega leta. V torek 27.9. 1983 sta Univerzitetni konferenci ZSMS v Ljubljani in Mariboru, organizirali tiskovno konferenco, iteri so širšo slovensko javnost ,v' A>4V£^vV° **2v*5 \N® n4e' v <\N ve®4 A' Univerzitetni časopis Katedra. Naslov uredništva: Ob parku 5, 62000 Maribor, tel. 22-004. Številka žiro računa: 51800-678-81846. Izdaja Univerzitetna konferenca ZSMS v Mariboru. Univerzitetni časopis Katedra. Naslov uredništva: Ob parku 5, 62000 Maribor, tel. 22 004» Številka žiro računa: 51800-678-81846. Izdaja Univerzitetna konferenca ZSMS v Mariboru. Uredništvo: Srečko Pirtovšek (v. d. glavni in odgovorni urednik), Bojan Jablanovec, Mirjam Sega, Bojana Rudi, Tatjana VVelzer, Karmen Moge. Sodelavci: Vlado Sruk, Ivo Soče, Marko Krajnčič, Suzana Trenta, Vladimir Rukavina, Milko Poštrak . . . Tehnični urednik: Marjan Hani, tajnica: Olga Iskra. Predsednik izdajateljskega sveta: Tomaž Kše Id Katedra izhaja ob podpori UK ZSMS Maribor, Kulturne skupnosti SRS, Raziskovalne skupnosti SRS, Izobraževalne skupnosti SRS in Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS. Tisk: CGP Večer, Tržaška 14, Maribor. Cena izvoda 12 din. Letna naročnina za študente 100 din, za ostale 120 din, za DPO društva in organizacije 200 din. Nenaročenih tekstov in slik ne vračamo. Uradne ure: vsak delavnik od 13.00 do 14.00. Oproščeno temeljnega davka na promet^po sklepu št. 421-1/70 z dne 11.1. 1973. *» 2 MARIBOR ^ MARIBOR Moskva — srce Sovjetske Ker je vsega lepega enkrat Moskva — srce Sovjetske zveze, nas je sprejela kot kapljo v morje —10 Hudi med nekaj milijoni. In kot kaplja izpari, smo mi še isti večer, kot nesojena športna ekipa (večina moskov-čanov nas je zaradi naše enotne uniforme, m^ice Univerza Maribor, proglasila za športno ekipo), nadaljevali pot v Rigo — Latvijsko prestolnico ob Dau-gavi. (daugava — mnogo vode). TAM so naš že čakali naši prijatelji in nas popeljali v študentski dom na otoku Kip-sali, kjer naj bi v naslednjih letih zrastlo eno izmed riških študentskih naselij. Danes je tu že študentski dom z restavracijo ter fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo. V dneh, ko je bila Kipsala naš drugi dom, pa so na otok preselili tudi kemijsko fakulteto. Naš prvi dan v Rigi je bil turistično obarvan, saj smo spoznalr^taro Rigo. Naslednje jutro pa smo že odšli na prakso na fakulteto za avtomatiko. Tu smo se srečali s profesorji in študenti, ki so nam razkazali fakulteto in nam povedali mnogo zanimivega o svojem delu. Srečali smo se z 'analognimi računalniki Zavidljivih veličin in sposobnosti, z digitalnimi računalniki, ki jih deloma že izdelujejo v SZ in z mikroračunalniško tehniko, ki je vsak dan pomembnejša, kar smo lahko videli tudi na inštitutu za elektroniko in avtomatiko. Ob ogledu in pogovorih je dopoldan hitro minil in po kosilu, ki je bilo kot vedno zelo okusno, smo se odpravili v Jurmalo. To je obala ob Baltiškem morju, ali natančneje v Riškem zalivu. Čeprav je le nekaj kilometrov čddaljena od Rige, nas je tu pozdravilo sonce in počitniški živžav, medtem ko je v Rigi deževalo. V Rigi smo zastopali Visoko tehniško šolo oz. VTO strojništvo in VTO elektrotehniko, prav takopatudi Mariborsko Univer- zo. Tako smo si tudi ogledali Politehniški inštitut in se pogovarjali z njihovimi predstavniki. Medtem ko je naša Univerza še prav mlada ima Politehniški inštitut že prav častitljivo starost, saj je bil prvič ustanovljen že leta 1862 in je deloval do leta 1919, ko je bil ukinjen. Znova je zaživel leta 1958 in danes študira na 15 fakultetah vokviru inštituta 15000študentov. Najboljši med njimi so bili na obisku v Mariboru, na Madžarskem in Nemški demokratični republiki. V Vzhodno Evropske države pa odhajajo študentje inštituta predvsem kot brigadirji in gostitelji jim obisk vračajo. Tako so bili v juliju na delovni akciji na Rigi mladi iz Nemške demokratične republike, CSSR in Bolgarije, medtem ko so bili študentje iz Budimpešte na praksi tako kot mi. Delovne akcije so med riškimi študenti močno priljubljene. Srečevali smo jih pri arheoloških odkopavanjih in raznih drugih delih. Predstavnik kom-somola nam je povedal, da se delovnih akcij vsako leto udeleži kar nekaj tisoč študentov, kar je bilo za naša ušesa nekaj povsem novega Vendar smo prav kmalu odkrili vzrok. Priden brigadir lahko za dvomesečno delo dobi do 500 rubljev, kar je izredno veliko, saj njihova povprečna štipendija znaša 40 rubljev. Nekaj višja je Canderje-va štipendija (Cander-ukvarjal se je z raketno tehniko), 65 rubljev, vendar letno podelijo le 3 do 4 takšne štipendije najboljšim med najboljšimi. Še redkejša pa je štipendija V. I. Lenina, to je najvišja državna štipendija in znaša 100 rubljev. Riga, kot glavno mesto Latvije, ni samo državno in šolsko središče, ampak tudi gospodarsko in kulturno. Tu sta inštitut zaplaniranje in inštitut za energetiko, kjerdispečarji bedijo nad porazdelitvijo energije v severozahodnem delu SZ. Kot kulturno središče pa ima celo vrsto gledališč in opero, kjer smo lahko občudovali ruske in latvijske mojstre baleta Ruski in latvijski jezik nimata sorodnosti in tako se na fakultetah študentje srečujejo z obema jezikoma ali pa samo z latvijskim, če je za predavanja v ruščini premalo kandidatov. Študijska literatura je napisana v obeh jezikih in lahko bi rekli, v neomejenih količinah dostopna vsem študentom, saj skript in raznih izvlečkov ne zmanjka. V primeru, da študent ob napornem študiju omaga pa si lahkoprivošči študijske počitnice v Jurmali, kjer ob nekajurnem obveznem dnevnem študiju nabira nove psihične in fizične moči. Da ie-te ne bi pošle tudi nam, so naši gostitelji budno pazili, da so delovnim dnem sledili prosti dnevi, v katerih so nam želeli pokazati čim več. Rigo smo tako spoznali do poslednjega kotička ogledali smo si etnografski muzej, spominski park, kjer je bilo med drugo svetovno vojno delovno taborišče, ribiški kolhoz, kjer so nam pripravili pokušino rib, popeljali pa so nas tudi na ogled latvijske Švice. To je okolica Sigulde, ki je od Rige oddaljena 53 km. Pokrajina je gričevnata in tu doseže ravninska Latvija svojo najvišjo nadmorsko višino, nekaj čez sedemsto metrov. Ker je vsega lepega enkrat konec je po enajstih dneh, tudi za nas prišel dan, ko smo se morali posloviti od Rige in naših prijateljev, kajti na vrsti je bil drugi del našega potovanja — spoznavanje Sovjetske zveze. Železna cesta nas je najprej vodila v Tallinn, prestolnico Estonije in eno izmed olimpijskih mest. Po enodnevnem ogledu smo še isti večer nadaljevali pot v Leningrad — mesto mostov in palač. Že po nekaj urah smo se v tem lepem mestu počutili kot doma in vsak dan smo odkrili kaj novega Višek je vsekakor bil ogled Petrovega dvorca kjer ti zastane dih ob pogledu na parke, fontane, in sobane v palači. Vse je tako lepo urejeno, da se ti zazdi, da bodo oživeli še carji na slikah. Slika, slike, sliki, sliko,... o slikah lahko tudi sanjaš, ko se nekaj ur sprehajaš po dvoranah Zimskega dvorca — Ermitaža Originali Rubensa in da Vincija pa predstavljajo enega izmed viškov ogleda znamenite galerije. Pri vsem tem pa je tu tudi reka Neva, ki deli mesto in desetine mostov na njej, ki se odpro ob dveh ponoči in odprejo pot ladjam v mesto ali iz njega. Naša pot iz Leningrada pa nas je vodila na začetek oz. konec naše poti — v Moskvo. Spet smo se sprehajali po Rdečem trgu, pokukali smo za obzidje Kremlja, ogledali smo si olimpijske objekte in občudovali postaje metroja, velikegalerije pod zemljo. In potem smo še zadnjič pripravili kovčke in se odpeljali na Kijevski vogzal (železniško postajo). Še zadnji posnetek za slovo in pred nami je bilo spet 42 ur vožnje. Dan in noč še en dan in še ena noč in bili smo v Beogradu. Tatjana VVelzer MARIBORSKI ŠTUDENTI DOBIMO DVORANO V srednješolskem načrtu izgradnje študentskih domov, ki se financira iz združenih sredstev za solidar nostno izgradnjo stanovanj, je načrtovana tudi gradnja novega študentskega doma na Gosposvetski, v skladu s potrebami študentov oz. Univerze v Mariboru. V tem domu bo 462 ležišč, razen tega pa je tu še objekt s funkcionalnimi prostori, ki bi naj zadovoljil potrebe stanovalcev študentskih domov oz. potrebe vseh študentov mariborske univerze. Na platoju ob Gosposvetski bo živelo 1500 študentov in 480 dijakov in ni dovolj, če je poskrbljeno samo za njihovo spanje — mlad človek potrebuje še kaj več, napr. kulturno življenje, h kateremu lahko tudi sam kaj prispeva. V tem novem objektu bo nova pralnica in priročna delavnica za najnujnejša opravila in nekaj pisarn. Študentje pa se najbolj veselijo precej velike dvorane, ki jo mariborska univerza že dolgo pogreša. Dvorana bo imela okoli 200 sedežev in možnost kinoprojekcije, namenjena pa bo vsem tistim dejavnostim študentov, ki sicer že obstajajo, vendar ne zmeraj v ugodnih pogojih dela. Gre predvsem za kulturne prireditve, kot so gledališke predstave, koncerti in pa seveda možnost za vadbo skupin, kot je KUD Študent in druge. Zraven glavne dvorane bo tu še nekaj manjših prostorov, ki bodo namenjeni manjšim prireditvam, študijskim pripravam kulturnih skupin ipd. Tako bomo študentje imeli možnost, da bolj, kot do sedaj, prispevamo h kulturnemu utripu Maribora. Upamo samo, da bomo to možnost znali popolnoma izkoristiti. Objekt, ki bo stal 197 milijonov novih din, bo končan konec decembra. Selitev v novi štu- dentski dom bo januarja, tako bi naj v letnem semestru dvorana že zaživela. Torej, vidimo se v novem študentskem domu na Gosposvetski! Mirjam Šega Dipl. ing. Trajan Georgiev, ravnatelj Srednje tekstilne šole (?) v Orožnovi ulici dva v Mariboru, je konec prejšnjega meseca poslal na naslov Kluba mladih (ki se nahaja v isti stavbi kot omenjena šola), naslednji dopis: Zadeva: Klub mladih Pred dnevi ste odprli prenovljeni klub mladih v stavbi na Orožnovi 2, kateri je odprt od 10.00 ure naprej. S tem dnem so se tudi pričele težave, na katere bi vas želeli opozoriti: Zavedamo se da mladina Maribora potrebuje svoj prostor, kjer naj bi se srečevala, vendar naj bi se temu primerno tudi vedla v tem prostoru in okoli njega Dan za dnem se namreč dogaja, ko prihajamo zjutraj v službo, učenci pa v šolo, daje takšna umazanija po stopnicah, katero je resnično težko odstraniti in tudi smatra mo, da ni naša dolžnost odstra- spornem zaupanju, ki ga goji do nas mladih. V praksi pa je stvar podobna dopisom, kakršnega je poslal tov. Georgiev. ... Ni naključje, kako je tov. ravnatelj izbral naslove (kamor je poslal dopis). Tov. ravnatelj se ne bo zadovoljil s čistim stopniščem in tišjo glasbo, kar smo brez večjih zapletov že pričeli reševati, tov. ravnatelj meri višje. Tov. ravnatelj ne napiše naključno, da ne želi, da bi se »že dopoldne popivalo v klubu ob bučni glasbi«. V tem grmu torej tiči zajec. Kompromitirati Klub kot prostor, kjer mladi popivajo in tako dokazati škodljivost naše ustanove V naših prostorih mladi dopoldne ne popivajo, pač pa poslušajo glasbo, čitajo časopise in igrajo družabne igre. V prostore Kluba je prepovedano vnašanje alkoholnih pijač in drog in naša redarska služba, ki dela vsak dan, je v tem dosledna. V Klubu točimo pivo, sokove, čaj in kavo. Zato trditev, da mladi pri nas popivajo ni le neresnica. ZMOTE RAVNATEUA TRAJANA njevati umazanijo, katero ustvarjajo obiskovalci kluba Po celotnem stopnišču namreč ležijo cigaretni ogorki, stopnišče je umazano s človeškim blatom in urinom (kot da klub nima WC), stene sG umazane, okrušene, okrasne letve porezane in polomljene (najbolje, da si sami to ogledate), čeprav smo lani na novo pobelili stopnišče. Prav tako prosimo, da se ne bi že dopoldne popivalo v klubu ob zelo bučni glasbi, katera zelo moti nemoten potek uč-novzgojnega procesa na naši šoli in da ne bi bilo zbirališče koles pred klubom na stopnicah, kar se tudi odraža na zidovih. V upanju, da boste čimprej ukrepali vas tovanško pozdravljamo. Ravnatelj: Georgiev Trajan, dipl. ing. V vednost: — IS SO Maribor — komite za družbene dejavnosti, zadeve borcev in vojaških invalidov Odgovor Programskega sveta Mladinskega kulturnega centra na umotvor, ki so ga sestavili Tovariš Ravnatelj,zaradi obširnosti objavljamo v skrajšani obliki: O pisanju tov. ravnatelja Georgieva ... Klub mladih je edina mladinska ust anovav Mariboru, ki s krajšimi prekinitvami deluje šestnajst let. ... Mladih pa je danes v Mariboru več kot 40000. V zadnjih devetih mesecih smo delo v Klubu postavili na nove temelje. ... Od januarja ko smo z delom pričeli in se vključili v pripravo »Veselih počitnic« pa do sedaj smo pripravili 82prireditevzamlade. Klub je imel v tem času 10.000 obiskovalcev!... V teh devetih mesecih delovanja smo se dokazovali z delom in tako mislimo tudi naprej, zato nam m do brezplodnih polemik, še manj, da bi odgovarjali na nesmiselne in neresnične trditve tov. ravnatelja ... »S tem dnem pa so se pričele težave, na katere bi vas želeli opozoriti«, pravi tov. ravnatelj in mi se z njim globoko strinjamo, le da z drugačnega vidika Značilno je, da se težave začnejo zmeraj tam in takrat, ko mladi začnemo s konkretnim delom, posebej še ob organizaciji rock prireditev. Mi, ki delamo na tem področju iz dneva v dan, čutimo pomanjkanje zaupanjado našega dela, čeprav je naša družba polna deklarativnih izjav o ne- ampak groba kleveta. To lahko potrdi tudi UJV, ki v naših prostorih še ni posredovala Da se pri nas zadržujejo tisti, ki »špricajo«, seveda ni argument proti nam, ampak proti šolam .... S tem, ko se tov. Georgijev postavl ja v vlogo borca proti alkoholizmu, pa istočasno ve, da mladi hodijo preko ceste v restavracijo HRAM (kjer je izbira alkoholnih pijač izredno pestra), se posta-vijav vlogo dvoličneža.... Tov. ravnatelj je mimo tega dopisa predložil programskemu svetu tudi nekaj »obljub«. Obljubil nam je, da bo dosegel prepoved točenja piva, da bo dosegel, da se bo klub odpiral šele popoldne in da bo dal zakleniti vhodna vrata, če ne bomo upoštevali njegovih »predlogov« ______ Na programskem svetu smo sklenili, da ugodimo zahtevi po tišji glasbi, vse ostale zahteve smo zavrnili kot nesprejemljive. .. Soglasni smo si bili v sklepu, da smo se zmeraj pripravljeni pogovarjati, vendar na enakopravni podlagi, na temelju, kjer naj zmaguje moč argumenta in ne argument moči. Za programski svet MKC Lucijan Vihar • • • Ob vsem tem si ne morem kaj, da ne bi še sam dodal nekaj besed. Tov. Ravnatelj v svojem lucidnem zapisu namreč med drugim pišejo, naj bi se mladina »temu primerno« vedla v klubu. Pri najboljši volji mi ni jasno, kaj so Tov. Ravnatelj s tem mislili. Komu ali čemu primerno naj se mladina vede? Mladina se vede predvsem primerno prostoru in času, v katerega je bila postavljena. Pa verjet no mmasmislatorazlagati Tov. Ravnatelju. Oni to že vedo ali pa ne bodo nikoli vedeli. Za to, kako se mladina vede, so krivi (ali zaslužni) predvsem starši in učitelji, ki so si s to mladino dali opravka (duška). In razni tovariši Ravnatelji, seveda. Če le-ti svojega vzgojnega poslanstva niso zmogli korektno opraviti, se zatečejo k apelu, naj se mladina »temu primerno« (verjetno kar njim primerno) vede. In najbolj bi jih veselilo, če se mladina sploh ne bi »vedla«. In v upanju, da se bo to zgodilo, nas tovariško pozdravljajo. ARA sevanje kmetijstva, ne oziraje se na sam študij agronomije v Mariboru. Mislim, da bi ob primernem obsegu družbenih potreb in ob zagotovitvi ustrezne kadrovske rasti, to velja za vse te višje šole, bilo možno pričakovati, da bi se v perspektivi razvile v visoke šole, ki bi seveda vpisovale tožilko študentov, kot bi jih zdra ženo delo potrebovalo. KATEDRA: Ko bo združeno delo vedelo, katere kadre potrebuje. MELAVC: Problem opredelitve potrebnih kadrov s strani združenega dela je velik. Tega pravzaprav združeno delo ne zna primerno opredeliti. Vendar mislim, da se mi po drugi strani tega vprašanje ne lotimo dovolj seriozno. Mi vemo, oziroma lahko dobimo podatke o tem, koliko mora recimo avstrijsko kmetijstvo za svoje rezultate zaposlovati agronomov, koliko morajo imeti recimo učiteljev na tisoč prebivalcev, itd. Na takšni osnovi bi si morali izoblikovati kriterije, cilje, upoštevajoč naše posebnosti, pa bi najbrž tudi prišli do primernega plana potrebnih kadrov in skozi to tudi do primernega vpisa študentov, kerje to najmanj, kar lahko za študente naredimo. Saj je na nek način »zločin«, da študiramo mlade ljudi, za katere vemo, da ne bodo dobili službe. Da bo študent takoj, ko bo dobil diplomo moral začeti misliti na prekvalifikacijo. KATEDRA: Bi lahkočasovno opredelili spremembe, oziroma preraščanje višjih šol v visoke? Je to še samo predlog, ali pa se KATEDRA: V gospodarskih načrtih, planih, resolucijah, je veliko govora o zmanjšanju porabe. To bi naj veljalo tudi za šolstvo. Bil ste dekan Visoke ekonomsko komercialne šole, sedaj ste rektor mariborske univerze, imate precej izkušenj, kakšno je vaše mnenje, kje so možnosti za varčevanje v visokem šolstvu. MELAVC: Ob neki priložnosti, ko se je nekdo v Večeru na veliko razpisal o raziskovalnem delu sem napisal članek, navedel sem tudi literaturo, kje sem to dobil, da Slovenci zadnjih šest let žal nenehno zmanjšujemo delež sredstev za področje šolstva v narodnem dohodka To pomeni, da se delež sredstev za šolstvo relativno zmanjšuje. Kar pa zadeva varčevanje, bi dejal, da se visoko šolstvo gospodarno obnaša in da tuk^ ni kaj zmanjšati. Res je, da večkrat slišimo, da so osebni dohodki visoki, toda to ne izhaja iz rednega financiranja visokega šolstva temveč iz celovitosti dohodka na posameznih VTO. Enajsturna delovna obveznost v vzgojno izobraževalnem procesu je tista obveznost v visokem šolstvu, ki je priznana pravzaprav v vseh evropskih deželah kot zgornja možna meja udejstvovanja visokošolskega učitelja v neposrednem vzgojno izobraževalnem delu. Na podlagi teh enajstih ur je opredeljena tudi cena vzgoj-noizobraževalne storitve, ki pa za visokošolskega učitelja vključuje še priprave za vzgoj-noizobraževalno delo in pa njegov obvezni raziskovalni in vaje v razmerju nekje 2 uri predavanj in 2 uri vaj, neprimerno. Tam, kjer je napisan učbenik, recenziran učbenik, ki ima torej kvaliteto, zakaj naj še potem porabi učitelj 20 ur v enem semestru za to, da pove študentom, kar je v učbeniku napisal. Čeprav nekateri moji kolegi drugače mislijo, pa vendarle se stroka ne preminja tako, da bi človek lahko na predavanjih vsako leto znova povedal v ... Drugi vidik je v tem, to vam govorim kot človek, ne pa kot učitelj, ne vem, zakaj moramo recimo na ekonomiji vpisovati 550 študentov vsako leto, če pa vemo, da jih samo 250 diplomira. Ali ne bi raje tem 250-tim zagotovili primeren pedagoški standard, pa od teh 250, 20C ali 220 pripeljali do zaključka študija! tridesetih urah same nove zadeve, ko pa vemo, da je recimo v ekonomiki dohodek, pa dobiček in strošek kategorija ki je opredeljena že mnogo ne more opraviti študijskih obveznosti. Dejstvo je, da če gledamo s tega vidika, da je obštudijsko delo težje organizirati v času, ko so predavanja in vaje. če pa pogledamo vsebino obštudijske dejavnost i, se pa mi zdi, da je ta obštudij-ska dejavnost velikokrat manj organizirana, kot bi lahko bila, velikokrat pa smo tudi mi starejši krivi, ker šetiste skromne pobude, ki pridejo s strani študentov na nek način zavremo. KATEDRA: Kakšno je vaše mnenje o Katedri? MELAVC: Moram povedati, da Katedro redno berem. Velikokrat najdem zanimive in koristne prispevke in tudi z vsebino soglašam. Nisem pa eden izmed tistih, ki bi Katedro kritiziral recimo na neprimeren način, ampak sem se vselej takrat, kadar sem imel za potrebno, ker niste nevedoma ali iz kakršnih koli razlogov pisali resnice, pisno obrnil na urednika in zahteval popravek in je bilo to tudi vedno korekt no upoštevano. KATEDRA: Kakšen je trenutni položaj mariborske univerze, kakšna je perspektiva posameznih šol, tukaj mislimo predvsem na Višjo agronomsko šolo. Pedagoško akademijo in Višjo pravno šolo? MELAVC: Kar zadeva položaj posameznih šol v okviru mariborske univerze je vprašanje dokaj razčiščeno, kar zadeva pripravo vzgojno izobraževalnih programov za študij ekonomije in pa za študij tehnike, v okviru VEKŠ IN VTS. Tret ja visoka šola, to je VŠOO v mogel niti na osnovni šoli, niti v okviru usmerjenega srednjega izobraževanja poučevat učitelj brez visoke izobrazbe. Zaradi tega dejstva kaže, da se bo Pedagoška akademija v Ljubljani združila z filozofsko fa- Kranju. se zavzema za to, da bi ohranila enovit vzgojno-izob-raževalni program za področje organizacijskih znanosti, vendar še nima ustreznih stališč ustreznega strokovnega sveta, niti še nima sklepa ski^tščane ustreznega PIS-a, tako da je to šele v fazi priprave. Res pa je. in to je do določene mere težava, da se za organizacijske smen znotraj študija ekonomije, zavzemata Ekonomska fakulteta v Ljubija« in VEKŠ v Mariboru. Tukaj bo potrebno določeno usklajevanje, ker zastopniki ekonomske fakultete m Vekš-a menijo, da v okvir štuckja ekonomije, ki ga v angleščm označujemo z "bussines Adnru-m str at ion-, sodi tud študj informatike in pa študij organizacije Kar pa zadeva ostale tri šole. ki so pravzaprav višje šole. Pedagoška akademija. Višja pravna šola in Višja agronomska šola, so razmere specifične pn vsaki od njih. FVi Redagošk akademiji je vprašan« njenega preraščanja v visoko pedagoško šolo pomembno že zaradi dejstva, da v prihodnosti ne bo kulteto v Ljubljani in bo prenehala. Iz tega so seveda logično postavlja vprašanje, kaj pa sedaj z pedagoško akademijo v Mariboru, ki izvaja prvostopenjski študij in bi očitno morala prerasti na tistih svojih smereh, kjer obstaja družbena potreba po kadrih v visoko Pedagoško šolo, pn čemer mislim, da bo zaradi mnogih razlogov, zlasti kadrovskih, nujno zagotoviti pomoč filozofske fakultete v Ljubljani. Kar zadeva Višjo pravno šolo, moram reči, da so bili razgovori prejšnji četrtek s pravno fakulteto v Ljubija« dokaj konstruktivni in lahko pričakujemo, da bosta obe šoli na podlagi tega dogovora uskladili vzgojno izobraževat« program v dveh smereh” prvič, da bo v Mariboru lahko dokončal prvostopenjski študij tisti, ki se poteguje za pok’ c pravnika, da pa bo hkrati s približevanjem programov Višjč pravne šole in pa pravne ■fakultete v prvih dveh letnikih omogočilo relativno lahek prehod, v drugt ali tretji letnik pravne fakultete v Ljubljani tistim, ki že&jo študirali naprej. Za všjo agronomsko šolo bi dejal, da ni mogoče povezovati projekta FAO, zgolj z problemom preraščanja višje agronomske šole v visoko agronomsko šok), ker je projekt FAO bolj naravnan na pospe- bliža tudi konkretna izpeljava tega? MELAVC: Pedagoška akademija ima po moji oceni zdaj nekotiko preveč smeri in z dvema, tremi študenti na jx>-sameznih smereh ne bo mogla program. Šole tako s sredstvi, ki jih dobijo iz drugih dejavnosti, povečujejo sredstva in jaz iz naslova rednega financiranja ne vidim, da bi bile kakšne rezerve. Drugič, na področju materialnih stroškov — ti so že leta podcenjeni v visokem šolstvu in bom dejal za šalo, izobraževalna skupnost še vedno misli, da je mazut po 8 din, čeprav je že po 17 din. Amortizacijskih stroškov pa nam izobraževalna skupnost priznava samo 50 % ... Mislim, da se bodo te razmere do takrat, ko bodo zdajšnji bruci doštudirali že bistveno spremenile in zato bi rekel, da lahko optimistično gledajo na prihodnost.... Če bomo delali, ni razloga, da ne bi bilo boljše, če bomo pa samo sestankovali, potem pa najbrž res ne bo boljše. obstati, ampak bo morala razvijati tiste smeri, za katere bi bila dana možnost zaposlovanja, med katerimi je nedvomno smer razrednega pouka. Če pa mene vprašate, kdaj bi naj to bilo, sem za to, da si Pedagoška akademija postavi ta cilj, da s takšnim programom vstopi v reformno leto 1985/86 in da si zagotovi na ustrezen način kadre, da bo preživetš takšno verifikacijo. 1 V zvezi z ostalima šolama, pa bi dejal, da bi kot višji šoli štartali v reformno leto 85/86, da pa mora biti postavljen cilj da se kadrovsko okrepijo za izvajanje drugostopenjskega študija. To pa ni lahko, ker je treba za visokošolskega učitelja od asistence pa da pride do docenta z magisterijem in doktoratom v najboljšem primeru šest let. Vekševski učitelji potrebujejo v povprečju za dose-qo doktorata 5,9 let. glede na zakonsko predvideno višino. Pač p>a ima visokošoistvo ogromne rezerve, na katere nihče ne pokaže, pa so to tiste, ki jih tudi družba najbolj potrebuje. Da enkrat za vselej napra vimo konec temu, da pravzaprav marsikateri učitelj misli.da ko je neposredno vzgojno izobraževalno delo opravil m ko ima doktorat v žepu, da nima več raziskovalnega dela če bi mi s tem raziskovalnim delom začeli primerno gospodariti, se Sicer tekoča poraba za visoko šolstvo ne bi zmanjšala, vendar bi bili učinki ki izhajajo iz, tega neprimerno večji. KATEDRA: Kakšno je vaše mnenje, k&Kšeo bi bi! optimalni študijski proces, ki bi ga lahko v t^m trenutku in s terni sredstvi dosegli? Kakšna bi naj bita nekje idealna izobrazba štoden- MELAVC: Mislim, da je oklepanje na delitev predavanje let. Mislim, da bi morali za optimalno izpeljavo kvalitetnega študijskega programa zagotoviti tole:Študent morabiti samostojen, sposoben študirat i tisto, kar je študijskega gradiva, ko gre za teoretična vprašaja, da pa bi morali dati večji povdarek vajam, za pridobivanje spretnost: oziroma za praktični prikaz tistega, kar je vteoriji opredelil. Drugi vidik je v tem, to vam govorim kot človek, ne pa kot učitelj, ne vem, zakaj moramo na ekonomiji vpisovati 550 študentov vsako leto, če pa vemo, da jih samo 250 diplomira Ali ne bi raje tem 250-tim zagotovili primeren pedagoški standard, pa od teh 250, 200 ali pa 220 pripeljali do zaključka študija to pa ne velja le za študij ekonomije. Na takšen način bi bile manjše skupine in bi torej kakovost vzgojno izobraževalnega procesa, pa tudi vključevanje študentov v znanstveno raziskovalno delo imelo nedvomno druge, boljše razsežnosti kot je to sedaj. KATEDRA: Ena izmed značilnosti vsake reforme, spremembe študijskega programa, je tudi ta da se poveča študijska obveznost in zaostrijo pogc^i prehoda iz letnika v letnik. S tem se tudi zmanjšuje študentov čas za obštudijsko delo, ki bi naj študenta oblikovalo v celovito oseonost. Vendar pa obštudijskemu delu ne dajemo pravega jx>mena MELAVC: Mislim, .da se ^obremenitev, kar zadeva organiziran vzgojno izobraževalni proces, ko je študent ali na predavanju ali na vajah, z zakonom o usmerjenem izobraževanju ne povečuje. Ostajamo na normi 900 ur za letnik in teh 900 ur mora biti razporejenih v tridesetih lednih, kar pomeni, da je 22 tednov študentom na voljo ob času za opravljanje izpitov še tudi čas za obštudijsko dejavnost. Obremenitev znotraj tedna ne sme za študenta preseči 30 ur Po mojem mnenju je možno obštudijsko delo spetjati nad 42 urnim 'delavnikom, ker sicer študent KATEDRA: Na univerzo smo znova dobili bruce. Kaj bi jim vi, kot rektor lahko rekli ob začetku študijskega leta.Perspektive za štuck| niso preveč rožnate, od slabšanja materialnega položaja, težav pri pridobitvi štipendije, do možnosti za kasnejšo zaposlitev. MELAVC: Kar zadeva vključevanje v vzgojno izobraževalni proces, ta ni bistveno pod vplivom recesije. Ti bruci bodo dobih enako količino in kakovost tega vzgojno izobraževalnega in raziskovalnega dela, kot vsi prejšnji in zdajšnji študenti. Seveda pa se bo njihov material« položaj slabšal, ker raven skupne porabe ne bo tako naraščala, kot naraščajo stroški, ki so pomembni za stroškovnik študenta Mslim, da bi lahko tudi tukaj šole brez žrtev kaj napravile. Recimo na vekšu smo bili f)red|3etimi leti kritizirani, kako dragi so učbeniki, pa smo ta jx oblem rešili,- danes dobiva vekšev bruc učbenik, ki je na ravni cene izpred 5 let . To se z določenimi ukrepi da napravit. Na univerzi pa ne moremo veliko vplivati na rast drugih stroškov, kot so prehrana prevoz, itd. O vprašanju kasnejše zaposlitve zdajšnjih brucev pa bi rekel tole. Ce bo vedno tako, kot je danes, potem perspektive za zaposli- ... Saj je na nek način -zločin «, da študiramo mlade ljudi, za katere vemo, da ne bodo dobili službe, da bo študent takoj, ko bo dobit diplomo moral začeti misliti na prekvalifikacijo. bodo te razmere do takrat, i bodo oni doštudirali že bistv no spremenile m zato bi rek da lahko optimistično glede na pr ihodnost. Tr enut no č ut i n posledice našega neprepnšl nega gospodarjenja v preteki sti ne vidim pa razloga, da se ne bi popravilo na boljše. ( bomp delali, ruiaztoga, dane bilo boijše, če bomo pa san sestankovali, potem pa najt: res ne bo bojvše. SREČKO PIRTOVSE 4 KLA-01MSKA L^UDSKJ RAZ- L£fr>Q Učni hov ftAfcfoQRČ|£EVA UL SLOVJEVUICP' PACTlZftNSKA ° Р№В}^ SADH^UO' TPA / VODNI TRG, UUkHBZAV najboljših močeh zastopali Univerzo, Maribor in nenazadnje tudi celo Jugoslavijo na vseh gostovanjih v tujini — teh pa ni bilo malo. Vsekakor pa smo zaradi krajevne dislociranosti v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, ostali nekje v ozadju. Zato smo se odločili, da v kratkih obrisih predstavimo naše delo zželjo, da mariborske študente — predvsem bruce — s tem delom seznanimo in jih na ta način pritegnemo k sodelovanju. KUD-Študent sestavlja 5 sekcij: Akademska folklorna skupina Študent, Akademski pevski zbor Boris Kraigher, Skupina za izrazni ples Magra, Vokalno instrumentelni trio Slovenska gruda in Študentsko gledališče. AFS Študent je najstarejša sekcija, saj deluje neprekinjeno že od ustanovitve društva. Šteje okoli 80 članov. Njen program zajema naslednje ples®: 1. Štajerski plesi 2. Koroški pleši 3. Prekmurski plesi 4. Prekmursko gostCivanje 5. Belokranjski plesi 6. Zeleni Jure 7. Gorenjski plesi 8. Plesi iz Posavine 9. Banatsko fantovsko kolo 10. Bunjevski plesi 11. Šopsko oro 12. Kolo iz Glamoča 13. Dekliško kolo iz Ražanca 14. Vlaške igre 15. Istrski plesi 16. Plesi iz Medimurja Umetniški vodja skupine je Vasja Samec. AFS je večkrat nastopala za zamejske Šlovence v Radišah, neavstrijskem Koroškem, gostovala v pobratenem Marburgu v ZRN, na Madžarskem, v Avstriji, na Malti, v Italiji, na Češkoslovaškem, v Romuniji, na Poljski. V naslednji sezoni smo povabljeni na gostovanje po Madžarski, po Avstriji, v Bremen, v Hamburg v ZRN in v Amsterdam — Nizozemska. Folkloristi vadijo 2 x tedensko od 19.00—21.00 APZ Boris Kraigher Prvi začetki Akademskega pev-. skega zbora Boris Kraigher segajo v leto 1964, ko je bilo ustanovljeno KUD Študent. Letos šteje zbor okrog 80 članov. Že od vsega začetka ga strokovno vodi prof. Stane Jurgec. V svojem dolgoletnem delovanju je zbor dosegel številna pomembna priznanja na tekmovanjih in gostovanjih doma m v tujini. Med najpomembnejša sodijo: — četrto mesto na tekmovanju zborov iz socialističnih dežel v Nitry (ČSSR) leta 1974, — srebrna plaketa mesta Maribora na republiškem tekmovanju »Naša pesem 1976«, — prvo mesto na področnem tekmovanju v Mariboru leta 1977, — Zlata plaketa mesta Maribora na republiškem tekmovanju »Naša pesem 1978«, — tri zlate plakete na tekmovanju »Jugoslovanske horske svečanosti« v Nišu leta 1978, — prvo mesto na jx>dročnem tekmovanju, v Mariboru leta 1979, — srebrna plaketa mesta Maribora na tekmovanju »Naša pesem 1982«, — prvo med amaterji in tretje mesto v skupni uvrstitvi na festivalu v Pohlheimu v ZRN. Poznavalci zborovske glasbe uvrščajo mešani pevski zbor »Boris Kraigher« v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega zborovskega petja. Vsekakor ga lahko upravičeno štejemo za enega najvidnejših predstavnikov študentskega kulturnega udejstvovanja .v ožji in širši domovini. Zbor je v devetnajstih letih, kar obstaja, gostoval v mnogih krajih po Sloveniji in Jugoslaviji. Izven Jugoslavije je zbor nastopil v Marburgu na Lahni, v Frankfurtu (ZRN), v Nytri in Prestanyju (ČSŠR), v Szombathevu (Madžarska), Amsterdamu, Den Haagu, Hilversumu (Nizozemska), v Pordenoneu in Trstu (Italija). Pohlheimu (ZRN). Nekajkrat smo posneli del programa za RTV Ljubljana, za Radio Maribor, v Hilversumu pa smo posneli celoten koncertni program. Koncertni program zajema skladbe od začetkov zborovske glasbe do najsodobnejših dosežkov iz tega področja. Običajno je koncertni program sestavljen iz 16 do 18 skladb, ki predstavljajo izbor iz dela zbora. Koncertni program za sezono 1983/84 sestavljajo v prvem delu umetne pesmi domačih in tujih skladateljev iz obdobja renesanse in romantike, pa tudi sodobnejše zborovske stvaritve. V drugem delu programa predstavljamo skladbe lažjega značaja V glavnem so to narodne pesmi slovenskih in drugih autnripu v različnih priredbah. SKUPINA ZA IZRAZNI PLES MAGRA Pri skupini za izrazni ples Magra so se v zadnjem času odločili za jazz balet — usmeritev. V okviru KUD-a delujejo že 10 let. Gostovali so širom po Jugoslaviji in na povabilo ministrstva za kulturo tudi na Malti. Skupino vodi Veselič Minka. Nad dekleti pa vedno bdi budno organizacjjsko oko znanega fotografa Boga Čerina, predsednika sekcije. Vokalno instrumentalni trio Slovenska gruda Slovenska gruda je najmlajša sekcija KUD Študent. Ustanovljena je bila 1.12.1981. Sestavljena je iz dveh študentov in dijakinje, izvajajo pa približno 20 pesmi po avtentičnih staroslovenskih tekstih v priredbi Karla Štruklja, ki jih sami glasbeno opremljajo. Glasbo se trudijo čimbolj približati tekstom in času, ko so teksti nastali, prevzeli pa so tudi nekaj srednjeveških ritmov in plesov. Pojejo v troglasju, spremljajo pa se z dvema akustičnima kitarama, mandolino, bisernico, sopranino, sopran in tenor blok flavto ter violino in violončelom. Pesmi delijo v 5 ciklov: 1. Soldaške pesmi 2. Ljubezenske pesmi 3. Balade in epi 4. Zabavljive pesmi 5. Ciklus prekmurskih pesmi Doslej so posneli 15 pesmi za RTV Ljubljano ,v studiu radia Maribor in eno LP ploščo. Študentsko gledališče je v pretekli sezoni žal zamrlo, vsekakor pa pričakujemo da se bo med študenti našlo par entuziastov z veseljem do gledališča in ga na ta način ob vseh pogojih, ki jim bodo dani na KUD Študent obudilo. Iz tega kratkega prikaza je nekje razvidno delovanje KUD Študent skozi vsa leta. Torej če vas veseli katera od dejavnosti pri KUD Študent se prijavite v KUD Študent, Ob parku 5 ali po telefonu 25-927 vsak dan od 11.— 13. ure. . ..ALI NAPRAVILI Šoferski izpit Bencina primanjkuje, pa še zelo drag je, če pa bi se vseeno radi naučili voziti avto, lahko tudi to storite pri Študentskem servisu. Avto šola, ki tu deluje, pripravlja vsak mesec en ан dva teoretična tečaja (z zdravniškim pregledom in opravljanjem izpita Jz prve pomoči) za vozniški izpit B kategorije. Tečaj stane 1.000 din, če pa ste dijak ali študent in imate potrdilo o šolanju oz. frekventacijsko potrdilo dobite 100 din popusta. Ko je uspešno opravljen tečaj za vami, smete sesti v avto in se popeljati po mariborskih ulicah — seveda ne sami, ampak z inštruktorjem. Za uro vožnje boste odšteli 390 din če pa ste teoretični tečaj opravili kje drugje, pa 420 din. Ko mislite, da znate že tako dobro upravljati jeklenega konjička, da bi šlo tudi Drez inštruktorja, poizkusite pred izpitno komisijo. In nikar ne obupajte, če vam ne bo uspelo že prvič! 7 8. septembra 1959 je Izvršni svet LRS s posebno uredbo določil Maribor za sedež na novo ustanovljene višje komercialne šole. Njej so sledile še višja tehniška, višja agronomska, višja pravna in višja stomatološka šola ter pedagoška akademija. Tako je postal Maribor s šestimi visokošolskimi zavodi močno visokošolsko središče. Na osnovi doseženih rezultatov ih po temeljitih pripravah so 18. septembra 1975 slovesno razglasili Univerzo v Mariboru. Visoko šolstvo v Mariboru jfe začelo delovati v času poizkusa temeljitejše vsebinske in organizacijske reforme visokega šolstva v Jugoslaviji, ki je bila spodbujena z ugotovitvijo, »da so v visokem šolstvu izostale nujne spremembe, ki bi ga bile spravile v sklad z našim splošnim družbenim, gospodarskim, političnim in materialnim razvojem«. V republiškem izvršnem svetu so prisluhnili argumentiranim pobudam Maribora za ustanovitev visokošolskih organizacij, hkrati pa so menili, da bodo z ustanovitvijo visokošolskih zavodov pospešili reformo tudi na ljubljanski univerzi. Pravtej konkurenčni poziciji je pripisati, da v primeru z ostalimi matičnimi nacionalnimi univerzami ljubljanskav Mariboru ni ustanovila nobenega oddelka ali fakultete. Visoko šolstvo v Mariboru se je ustanovilo in potem nadalje razvijalo povsem samostojno, samorastniško, zvesto sledeč temeljnim načelom takratne reforme, ki jih je dopolnjene prevzela v celoti sedanja zasnova reforme usmerjenega izobraževanja. V Mariborskem visokem šolstvu so izhajali iz načela: ne more biti dobrega in uspešnega šolanja strokovnih kadrov brez tesne povezanosti z gospodarskimi organizacijami in drugimi uporabniki. Prve učne programe so izdelali strokovnjaki iz prakse skupno z učitelji, ki so prav tako prišli iz vrst uspešnih gospodarstvenikov. Zvesti temu načelu so vsa pretekla leta sproti preverjali ustreznost študijskih programov, ter jih prilagajali razvoju stroke in potrebam porabnikov. Novo ustanovljene višje šole so zasnovali na reformnem principu int erznost i i n st opnjevanost i št udi -ja ter ostali temu zvesti kot edino visokošolsko središče v Jugoslaviji do današnjih dni. Pri tem so višje šole vedno opredeljevali kot prvo stopnjo visokošolskega študija in v zvezi s tem vztrajno branili njihovo pravico do raziskovalnega dela ter zahtevali od učiteljev, razen reelekcije, tudi da obogatijo svoje izkušnje iz prakse s sistematičnim študijem teoretično in si pridobivajo akademske nazive magistrov in doktorjev znanosti. Takšni usmerjenosti je pripisati, da je že leta 1975 sodelovalo v pedagoškem procesu 123 doktorjev znanosti in 97 magistrov ter specialistov, kar je največ od vseh mlajših univerz v Jugoslaviji; da ima Univerza v Mariboru med vsemi univerzami edina opredeljena stopnjevanje študija kot organizacijski pristop, da odhaja veči-. na diplomantov prve stopnje na delo, kjer se dobro uveljavljajo; da niso formirale v okviru univerze fakultete temveč visoke šole. V nasprotju s tistimi, ki so študij ob delu in iz dela, ocenili kot koncesijo primitivnosti, so v Mariboru dojeli njegov izredni družbeni pomen ter z organizacijo raznih oblik študijske pomoči približali visokošolski študij zaposlenim. To pa je za mnoge delovne organizacije pomenilo edino dejansko* možnost za izboljšanje njihove poklicne strukture. Ves čas so predstavljali študentje ob delu večino študentov, s tem pa se je uresničevala tudi sedanja reformna zahteva, da naj postane študij ob delu prevla-. dujoča oblika visokošolskega študija. Doseženi delovni uspehi in novi zakon o viso* kem šolstvu so omogočili, da'so visokošolski delavci in študentje maja 1975 sprejeli »Samoupravni sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru«. Skupščina SR Slovenije je ta sporazum 2. julija 1975 z odlokom potrdila in tako je bila Univerza v Mariboru, druga univerza v SR Sloveniji in 14 v SFR Jugoslaviji, pravno formalno ustanovljena. Danes je združeno v Univerzo v Mariboru 6 višjih in visokih šol. To so: 4 — VEKŠ — Visoka ekonomsko komercialna šola, Razlagova 14 — VTš — Visoka tehniška šola, Smetanova 17 — VPS — Višja pravna šola, Mladinska 9 — VAŠ — Višja agronomska šola, Vrbanska 30 — PA — Pedagoška akademija, Koroška 160 — VŠOD — Visoka šola za . organizacijo dela, Kranj. □ os o CQ M OS < S > Ш N OS Ш > M 2 D 2 > O Q O > < N S M OS C/5 mJ O Hi O OS o M > > Ш H M > O 2 < H CЛ □ ZGODOVINA MESTA MARIBOR IN ŠOLSTVA V MARIBORU Nastajanje mesta Maribor sodi v srednji vek. Zgodovinski za pisi ga kot naselje omenjajo leta 1164, kot trg 1209 in kot mesto leta 1254. Pomembnejši razvoj se je pričel v XVII. stoletju, in sicer sta ga pogojevala razvoj trgovine in obrti, bistveno pa je Maribor napredoval, ko je bila zgrajena železnica (1846). Maribor, danes drugo največje mesto v SR Sloveniji in metropola Severovzhodne Slovenije, je dolga stoletja životaril v senci deželnega mesta vojvodine Štajerske — nemškega Gradca, ki je bil še predvsem od druge polovice preteklega stoletja eno od najbolj ekspanzivnih središč velikonemštva in njegovega prodora proti vzhodu. Maribor je kot deželnoknežje mesto zmagal v tekmi (t.i. vinska vojna) s solnograškim Ptujem. Leta 1752 je postal Maribor sedež okrožja za pokrajino med Muro in Dravo, teta 1850 pa sedež okrožja s šestimi okrajnimi glavarstvi za. pokrajino med Muro in Savo (slovenski del vojvodine Štajerske). Sicer pa je prinesla prednost Mariboru v dobi merkanti-lizma oživljena cestna zveza Dunaj—Trst in še posebej dvotirna južna železnica Dunaj—Maribor—Ljubljana—Trst, ki je dosegla Maribor že leta 1846. Leta 1860 zgrajena železniška proga Pragersko—Ptuj—Madžarska iz leta 1863 zgrajena železniška proga Maribor—Celovec sta odprli mariborski trgovini pot proti vzhodu. K napredku mesta je prispevalo tudi dravsko splavarstvo. Tako se je Maribor razvil v pomembno gospodarsko središče že na prelomu stoletja; med obema vojnama pa je zaradi močne tekstilne industrije dobil vzdevek »jugoslovanski Manchester«. V kulturnem pogledu je bila v starejšem obdobju pred Mariborom njegova okolica. V falskem gradu so šentpavelski benediktinci postavili manjši samostan in v njem organizirali v letih od 1628 ali 1626 do 1635 ali 1638 filozofski študij za benediktinske redovnike, torej neke vrste višjo filozofsko šolo. V bližnjih Rušah pa je ruški župnik Jurij Kozina že leta 1645 ustanovil vsakomur dostopno srednjo šolo; delovala je po učnem načrtu jezuitskih gimnazij in je imela kasneje tudi do 200 dijakov. Mariborski meščani so začeli boj za lastno gimnazijo že leta 1621, vendar je začela jezuitska gimnazija v Mariboru delovati šele leta 1758. Njen nastanek pa je po 113 letih delovanja zaprl vrata ruške gimnazije. V začetku 19. stoletja se je začela akcija (pripisujejejo jo dr. Andreju Kavčiču) za ustanovitev filozofskega študija v Mariboru. Dvorni odlok z dne 26. julija 1810. leta ukazuje, da se ustanovi v Mariboru filozofski učni zavod, ki so ga pri nas imenovali licej. Razne spletke šentpavelskega opata sekovskega in krškega škofa, — ustanovitev liceja v Mariboru so povezovali s pobudo za prenos sedeža javan-tinske škofije Maribor, so akcijo zavrie in tako je ostal slovenski del Štajerske še naprej navezan na Gradec. Narodno zavedna slovenska duhovščina je leta 1848 ponovno sprožila vprašanje prenosa sedeža lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor, vendar je to uspelo šele A. M. Slomšku, ki je 4. septembra 1859 to opravil s slovesnostjo. Vzporedno s prizadevanji za prenos sedeža škofije je potekala tudi borba za ustanovitev lastnega slovenskega bogoslovja, ki bi naj po Slomškovih hotenjih pomenila temelj slovenske univerze. 14. oktobra 1859 je bilo slovensko bogoslovje v Mariboru slovesno odprto in s tem je dobilo mesto prvi visokošolski zavod. In tako je ostalo polnih sto let. Ta visokošolski zavod je postal pomembno središče slovenske narodnostne, kulturne in znanstvene misli na slovenskem Štajerskem (Ignacij Orožen, Anton Aškerc, Ksaver Meško, dr. Avguštin Stegenšek, dr. Franc Lukman, dr. Fran Kovačič, da naštejemo le nekatere). A o9 Ф Ч- ,£? o' ^ § A * s- ^ s> 9 & PREHRANA Ker prazen Žakelj ne stoji, ima tudi študent s praznim želodcem mnogo težav: od slabega počutja, do neaktivnosti možganov. Da bi bile te težave čim rekdkejše, smo pokukali malo v lonce mariborskih gostinskih obratov in izvedeli naslednje: ŠTUDENTSKI DOMOVI (centralna restavracija) - Ob parku 5. Od 8.00 do 11.30 vam bodo posregli s toplo malico, ki stane 72 din. Od 12.00 do 15.00 ure pa si boste lahko privoščili kosilo, za katerega bo potrebno odšteti 110 din. Večerje za zdaj ne bodo pripravljali, če pa bo zanimanje študentov za ta obrok dovolj veliko, ga bodo v naslednjih mesecih organizirali. Malico in kosilo, po navedenih cenah, lahko kupite tudi v ostalih restavracijah, ki jih upravljajo študentski domovi in to na VTŠ, PA in VEKŠ. V vseh teh obratih lahko uporabljate, tudi bone za regresiranje študentske prehrane (Katedra — Regresiranje študentske prehrane) DOM SREDNJIH ŠOL JANEZA HRIBARJA - pri PA. Tukaj boste lahko dobili vse tri obroke. Za zajtrk boste odšteli 36 din, za večerjo 54 din, kosilo pa vas bo stalo 100 din. Če boste kupili deset blokov, bo za napolnitev že-lc^Jca potrebno odšteti nekaj dinarjev manj. RESTAVRACIJA FONTANA Menu za abonente stane 130 din, bloke, najmanj 10, ki pa niso vezani na tekoči mesec, lahko dobite vsak dopoldan v upravni stavbi. ASTORIA - Grajski trg. V mlečni restavraciji, ki je odprta od 9.00 do 21.00 ure, bodo za vas poskrbeli že zjutraj, saj vam za 52,30 din ponujajo okusen zajtrk. Nekoliko globlje pa bo potrebno seči v žep ob kosilu, saj stane abonentsko kosilo 148 din, kupite pa lahko najmanj 10 blokov. . Postrežejo vam tudi z pizzo, hot-dogom, hamburgerjem, toplim sendvičem, šunko z jajci, pohanim sirom . . ., kar pa je primerno predvsem za malico. HOTEL TURIST - Heroja Šlandra 10. Nikar se ne prestrašite. Čeprav je hotel, je cena abonentskih kosil zmerna — 130 din. Kupite lahko najmanj 10 blokov. Pri tem imajo samo eno željo, namreč to, da bloke porabite v tekočem mesecu. RESTAVRACIJA ŠTAJERC — Trg Borisa Kraigherja. Ta bo primerna predvsem za ljubitelje konjskega mesa, saj lahko dobite v tej restavraciji najrazličnejše konjske specialitete, od konjskega golaža s polento, za katerega boste odšteli 106 din, do konjske hrenovke, ki bo vaš žep osušila za 97 din. Razen konjskih specialitet, pripravljajo pri Štajercu dnevno tople malice, s katerimi vam postrežejo med 9.00 in 12.00 uro. Cena se vrti od 79 do 106 din, jedilnik dnevno spreminjajo, na njem pa se skoraj vedno najde tudi popularna „lepinja" za 90 din. Od 12.00 do 15.00 ure pa si v njihovih prostorih lahko privoščite tudi kosilo. Blokov nimajo, zato pa imajo nekaj višno ceno, 200 din. Upoštevajte pa, da vam pri kosilu vsak dan postrežejo s sladico. RESTAVRACIJA CENTER - Prešernova 6. Restavracija je samopostrežnega tipa in boste tukaj za kosilo odrinili 109 din. Kupite lahko bloke in to najmanj 10. Kosite lahko tudi v klasični restavraciji, kjer pa boste za kosilo odšteli nekoliko več. ORLIČ — Volkmerjev prehod. Če ste vedno v gibanju in za kosilo ne želite Rorabhi preveč časa, je to pravšnje mesto za vas. Kosilo ali toplo malico boste použili kar stoje za obrok pa boste odšteli od 55 do 100 din, kar je najvišja cena obroka. Za 100 din dobite dunajski zrezek s solato, pečen piščanec, pa vas bo veljal 82 din. ZAMORČEK — Gosposka ulica. Bife Zamorček je najnovejša pridobitev v Mariboru. Predstavljamo vam ga predvsem zaradi dveh njegovih posebnosti peciva Zamorček in čajev, saj so se specializirali za čaje in če ste njihov ljubitelj se lahko kdaj odpravite tja na popoldanski čaj. Zanj boste odšteli od 18 do 20 din. Na kratko smo vam natresli samo nekaj možnosti, kjer si lahko privežete dušo. Vse ostale, boste kaj kmalu odkrili sami, ali pa se boste sami lotili tudi kuhanja, kajti kuharsko znanje vedno prav pride. Če boste skuhali kaj izrednega, ali pa tudi ne, lahko na kosilo ali večerjo povabite tudi prijatelja ali prijateljico in v družbi vam bo hrana zagotovo še bolj teknila. Pa dober teki <*» Šf* sff O o cv a ^/.o .d .s J £ steljami, hrana in higiena je bila pod kritiko, organizatorje smo videvali bolj poredko ... Zato nam je bilo prav nerodno poslušati očitke ostalih skupin na račun organizatorja: *Odite tamo kod Slovenaca da vidite šta je organizacija* so dejali na vsakem koraku. In vsi so nam zagotovili, da v Slovenijo pridejo kadarkoli. Teh dejstev ne navajam zaradi tega, da bi naše delo poveličeval, želel bi le povedati, da smo ob pičlih sredstvih in ob skoraj nikakršni podpori uspeli z ogromno truda — brezplačnega — pripraviti za Maribor izredno (Domembno prireditev in da smo sposobni organizirati še marsikaj. Ne smemo pozabiti, da se prav v študentskih vrstah kalijo kadri, ki bodo danes-jutri vse tvorneje delovali v združenem delu in neposredno oblikovali tudi kulturo, zato kaže vsestransko podpreti njih prizadevanja, še posebej, če je delo dobro zastavljeno. Saj navsezadnje kultura le m sama sebi namen. V. R. h vrstah so študentje, dijaki, delavska na. Radi plešemo, pojemo, igramo, radi k... turo. In radi jo dajemo, vsem in d pr. pa našemu Mariboru. Nas odnos -. že zdavnaj prešel amaterske okvire, v nas je zanos, ki nam daje moči. Moči, vsako oviro. Naša sredstva so pičla, vse bomo nadomestili z delom. In spet bomo -vojrsu mestu enkratno kulturno doživetje, »ni* folklornih skupin, ket ga se m biio v kdaj mesto spomnilo tudi KUDOVCI I v ; t PRIZNANJA UNIVERZE V SVEČANO LISTINO UNIVERZE V MARIBORU JE PREJELO ZDRAVILIŠČE RADENSKA iz Radencev za izjemno pomembno vlogo, ki jo odigrava v Pomurju in v celotnem slovenskem gospodarstvu. Radenska je nosilec naprednih konceptov gospodarjenja, v katerih je vselej nato svoje vidno mesto domače znanje in raziskovalni dosežki. Mariborski univerzi so bile v tem smislu ponujene številne priložnosti za uveljavitev, ki jih je v pogojih razvejanega m tesnega sodelovanja tudi koristno izrabljala ZLATO PLAKETO UNIVERZE V MARIBORU SO PREJELI: JOŽE DEBERŠEK, v dveh mandatih predsednik izvršilnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije. V delo interesne skupnosti je prinesel bogato družbe-nopolibčno izkušnjo in iztanjšan posluh za prosvetno poslanstvo, ki se mu je trudil zagotoviti ustrezno družbeno veljavo in materialno podlago Bolj od vsega pa je bila Odločilna osebna vnema s katero je pristopil k reševanju stanovanjskih problemov študentov in dijakov. Tudi zahvaljujoč njegovi pobudi imajo danes študentje in dijaki v Sloveniji nadpovprečno dobre bivalne pogoje. mag,. IVAN JUSTIN, višji predavatelj Višje pravne šole. V skoraj dvajsetletni sodni praksi si je pridobil bogate izkušnje in velik ugled, ki ga od leta 1973 potrjuje kot raziskovalec in visokošolski učitelj na področju civilnega in gospodarskega prava Posebej pomemben je njegov doprinos k višji kvaliteti študija na VPŠ, ki se v zadnjih dveh letih ustvarjalno pretaka v napore za uresničitev zakona o usmerjenem izobraževanju v visokem šolstvu. Kot učitelj m dekan VPS in kot dan univerzitetnih teles je s svojo strokovno doslednostjo m akademsko tolerantnostjo dodal pomemben kamen k zgradbi naše univerze. (VO MIKLUŠ, docent Višje agronomske šole. S prihodom na šolo leta 1974 je nemudoma prevzel na svoja ramena veliko pedagoško breme, ob tem pa so mu človeške m strokovne kvalitete dovoljevale prevzeti še dodatne odgovornosti v družbenopolitičnih organizacijah in delegatskih strukturah, od leta 1977 do 1981 pa je bil še dekan VAŠ. Posebnega pomena pa je izvedba razisko-valno-razvojnega projekta Temelji razvoja agroživilstva v severovzhodni Sloveniji do leta 2000, ki ga je zasnoval in vodil m ki je izdatno prispeval k ugledu šole in univerze. JANEZ POGRAJC, dolgolet-m predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje. Velik je njegov osebni deiež pri zbliževanju univerze in gospodarstva ki ga je prispeval bodisi kot funkcionar zbornice ali kot nosilec vodilnih samoupravnih fukcij na VTŠ. Njegovo posredovanje m zamisli so vzpodbudile najrazličnejše oblike raziskovalnih in svetovalnih aktivnosti, ki so prispevale k hitrejšemu razvoju podravskega gospodarstva na eni strani in k materialnemu utrjevanju univerze na drugi strani. Kot je ta zveza za obstoj mariborske univerze bistvena, je pomemben tudi delež Janeza POGRAJCA v njenem razvoju. SREBRNO PLAKETO UNIVERZE V MARIBORU so prejel.: JOŽE DEBEVC, tajnik Visoke tehniške šole m priznani kulturni 213 pozri vovalro in Korv slruktivno vlogo, ki jo ima pri razvoju VTŠ ter za poseoen smisel m prizadevnost pri obiiko- JOZE POŽAUKO, eru tehnik m mednai OB DNEVU MARIBORU no razdajanje v prid ohranjanja mestne slike Maribora ter vgrajevanja naše univerze v njegovo zgodovinsko tkivo. dr DUŠAN RADONJIČ, izredni profesor Visoke ekonom-sko-komercialne šole. za izrerto razvejano družbeno-politično in samoupravno aktivnost na univerzi, ki sega na vsa področja njegovega življenja, ob tem pa za pomemben delež pri uveljavljanju stroke trženja in raziskav na tem področju, kar se navezuje tudi na , organizacijske in poslovodne funkcije, ki jih je opravljal MLADEN TANCER, višji predavatelj Pedagoške akaden* je, za dolgoletno družbeno-pobhč-no delo prt organizacijah za delo z ml idimi ter za vestno opravljanje odgovornih funkij v Izobraževalni skupnosti Slovenije. ALENKA VINDIŠ-JEŽ. študentka Visoke ekonomsko-ko-mercialne šole, za uspešno opravljanje nalog študentke-prorekto-rice, še posebej pa za prispevek k urejanju gmotnih vprašanj študentov in k delovanju Študentskega servisa v Mariboru. dr ALEKSANDER ŽEZU- NA, izredni profesor Visoke tehniške šole, ki domala od ustanovitve šole nosi nadpovprečno breme pedagoškega dela. ob tem pa kljub bolezni uspeva z izoblikovanim samoupravnim taktom voditi delo organov s porkoč-ja študija ob delu, delovnih razmerij, SLO in drugih. BRONASTO PLAKETO UNL VERZE V MARBORU so prejeli: MITJA KASTREVC, študent Visoke tehniške šole VTO — Strojništvo, za aktivno delo v mladinski organizaciji VTO Strojništvo ter za prispevek k uresničevanju programa UK ZSMS in Mednarodnega kluba prijateljstva na naši univerzi. JERICA MIHURKO, delavka v delovni skupnosti univerze, za dolgoletno vestno opravljanje nalog tajnice v rektoratu univerze. DANICA PEČARIČ, strokovna delavka Visoke ekonomsko-komercialne šole, za odgovorno vodenje kadrovske dokumentacije od same ustanovitve šole. TEA SITAR, strokovna delavka Pedagoške akademije, za skoraj dvajsetletno vestno opravljanje administrativnih in strokovnih nalog. MARJANA HRŠEK, stro kovna delavka Visoke ekonom sko-komercialne šole, za vzorno organiziran m voden referat za študentske zadeve. ZLATI ZNAK za izjemne študijske uspehe in družbenopolitično aktivnost so prejeli naslednji študentje mariborske ur» verze: IRENA BAJC, diplomantka VTŠ (poprečna ocena 9,1) MILAN ČURKOVIČ, diplomant VTŠ (poprečna ocena 9.1) TIBOR KARAKATIČ, diplomant VTŠ (poprečna ocena 10) SONJA POČIČ, diplomantka VTŠ (poprečna ocena 9,7) BRANKO PREMZL, dipfo-mant VTŠ (poprečna ocena 9.1) MARTINA TERBUC, dipto mantka VTŠ (poprečna ocena 9,1) VERICA TRSTENtAK, diplomantka VPŠ (poprečna ocena 9,1) KATEDRA Sl ČESTITAMO* i 9 TADIČEV ZAGOVOR" V KINU GLEDALIŠČE UVOD Dick Hebdige, mlad, a že cenjen angleški kulturolog in esejist, asistent na Fakulteti za umetnost in dizajn v VVolver-hamptonu, se je v svoji knjigi »Podkultura, pomen stila* lotil v sodobnih razpravah zanemarjenega pojma podkulture in ga v povezavi z razčlembo in analizo pojavnosti stila (v povojni Britaniji, seveda) obdelal na samosvoj, presenetljiv in pronicljiv način, brez predsodkov, tako tistih malomeščanske narave, kot tistih, ki po navadi izvirajo iz posamezni zapisi pa bodo urejeni kot zaokrožene celote. Začenjamo z definicijami kulture, kontrakulture in podkulture. KAJ ZA HUDIČA BI RADI S TO KULTURO? Beseda kultura si je, zguljena v stoletjih uporabe, naprtila kopico (večkrat tudi nasprotujočih si) pomenov in bila prosti-tuirana z zdravorazumarskim razlaganjem. V okvirih klasičnih in konzervativnih definicij lahko vržemo predstave o kulturi kot standar- pozdravlja francosko zastavo, kar ima pomen prvega in drugega reda: 1. gesta lojalnosti, jaa tudi 2. Francija je velik imperij in vsi njeni sinovi, brez diskriminacije, verno služijo pod njeno zastavo*. Pustimo za zdaj to in si poglejmo delitev na kontrakul-turo in podkulturo. Kontrakul-turazajema splet »alternativnih-mladinskih kultur srednjega razreda (hipiji, otroci cvetja), ki so s svojimi eksplicitnimi (izraženimi) političnimi in ideološkimi formami nasprotovali vlada joči kulturi in politiki estabiiš- novosti podkulture tudi najprej pritegnejo pozornost mediiev. potem sledijo »odkritja* o »pro-tidružbeni* dejavnosti le-te, po »sprejetju« podkulture se ta razbohoti, hkrati pa tudi že spremeni v modo ter s tem odmre. Na »protagoniste* podkulture se nenadoma ne gleda več kot na »živali« in »izmečke*, ampak kot: -to je naša mladina, sicer malo čudno zgleda, vendar je še vedno normalna in zdrava, malo pa se mora mladina tudi zabavati, mar ne?*. Tako nevtralizirajo potencialni naboj revolta in veselo sprejmejo pomenska sporočila. Ko ta stilska obeležja postanejo del mode, zgubijo moč sporočila, oz. se le to spremeni in podkul-tura odmre. Tu pa omenimo še element zdravorazumskega šprejemnja stvari. Ravno na tem nivoju so namreč ideološki okvirji najdejavnejši in najmočneje vs^eni, ker se prav tu njihova ideološka narava (oblasti, manipulacije in izkoriščanja) najbolje prikriva Stuart Hall pravi s tem vzvezi: »Prav njegova »spontana* kvaliteta njegova spregledljivost, odpor, da bi raziskoval stališča na katerih je podrejenost in drugorazredno življenje. Ta napetost se figurativno izražavobliki podkulturne-ga stila; Hebdige pa na koncu citira Althusserja in postavlja končno definicijo podkulture. Tako pravi: »Aithusser (v svo-iem delu Ideologija in aparati ideološke države) opisuje, kako razni deli družbene formacije — družina izobraževanje, masovni mediji, kulturne in politične institucije — skupno služijo za vzdrževanje pokornosti vladajoče ideologije, vendar ne skozi direktno prenašanje »vladajočih idej*, temveč nasprotno Dick Hebdige - PODKULTURA, POMEN STILA (Methuen and co. 1979) obremenjenosti s tradicionalističnimi definicijami kufure. Hebdige postavlja celo novo, alternativno definicijo kulture, kar je gotovo ena največjih vrednosti te knjige. Velika Britanija ima že koliko tolikorazvitotradicijoboljteore-tično osmišljenih zapisov tako o rock glasbi, kot o podkulturi v širšem smislu, kar niti ni čudno, saj je ta podkultura najbolj razvita ravno tam in v Ameriki — za zdaj omenimo samo Fred Frithovo Sociology of Rock (Constable, 1976). Seveda pa tako v britanskem, kot tudi v našem tisku prevladujejo ne-kompetent no.senzac lonal ist ič-no obarvani, ssimptomi »moralne panike* prežeti izlivi zavračanja podkulturnih vzorcev — zaradi nerazumevanja le-teh (ali pa morda prav zaradi razumevanja?). Te neargumentirane zapise Hebdige večkrat učinkovito razkriva ter razgalja dvojno moralo meščanske kuiture in tržne manipulacije, proti čemur je med drugim tudi usmerjena (vsakokratna) podkultura, obenem pa razkriva bistvo in različne aspekte podkultur. Hebdige pripada skupini mladih marksistov, zbranih okoli projekta -odprta univerza*, ki ga vodi Terence Havvkes, profesor na univerzi v Cardiffu, ki izdaja knjižnico »Novi poudar -ki*. V programu te knjižnice je izraženo stališče, da modeli in kategorije, podedovani iz preteklosti, ne odgovarjajo stvarnosti, ki jo ima v svojem izkustvu nova generacija. No. ena prvih knjig te založbe je bila Hebdigo va študija Iz te knjige bomo v nekaj nadaljevanjih poskušali predstaviti najzanimivejše izsledke, oz. ugotovitve pisca. du estetske popolnosti — -Najboljše, kar je izmišljeno in izrečeno na svetu-, (Arnold). Drugi razvijajo koncept kulture kot ... določenega naana življenja ki izraža določene pomene in vrednosti, ne samo v umetnosti in znanju, ampak tudi v institucijah in običajnem obnašanju. Izhajajoč iz take definicije. predstavlja analiza kulture pojasnjevanje pomenov in vrednosti implicitno in eksplicitno zajetih v določenem načinu življenja v določeni kulturi* (Williams). Ob tem Hebdige vpeljuje metodo semiotike — načina branja znakov, kar je obdelal prej omenjeni profesor Terence Havvkes v svoji znani knjigi »Structuralism and Se-miotics« (Methuen 77), še prej pa Barthes v »Mythologies« -Paladin 72). Hebdige pravi, da »imajo vsi aspekti kulture semiotično vrednost, vsi pojavi lahko funkcionirajo kot znaiki — kot elementi v komunikacijskih sistemih, ki jim vladajo semantična pravila in zakoni, ki se ne opažajo v direktnem izkustvu. Ti znaki so torej prav tako nespregledljivi, kot družbeni odnosi, ki jih ustvarjajo in kijih le-ti ponovno predstavljajo. Oziroma, v vsakem pomenu obstoja ideološka dimenzija*. Vsakodnevno življenje je prekrito s pomeni, ki so istočasno prikriteje in sistematičneje urejeni. Barthes (v svojem delu Mitologije) raziskuje običajno skrit sklop pravil, predpisov in koncencij, skozi katere postanejo pomeni, tipični samo za določne družbene skupine (to je tiste, ki imajo moč) splošni in »dani* za celo družbo. Kot primer daje fotografijo iz Pariš Mat c ha, na kateri črni vojak menta (javne politične akcije, razglasi in manifesti). Nasprotovanje v podkulturi pa se izraža skozi simbolične oblike odjaora. Te oblike odpora so po Hebdi-geu najzanimiveje prelomljene v punku, ker to gibanje »reproducira celotno zgodovino oblačenja povojnih delavskih mladinskih kultur v obliki »izsečkov*, kombinirajoč elemente, ki so prvotnopripadaličistorazličnim obdobjem*. Stil punka vsebuje izkrivljene odraze vseh glavnih povojnih podkultur. Tu se pa lahko vrnemo na prej omenjeno Barthesovo »metodo* »branja simbolov*. V podkulturi se kaže nasprotovanje skozi simbolične oblike odpora, te pa se kažejo v stilu oblačenja in obnašanja, stilu, ki je poln pomena, znakov, simbolov, ki jih je treba le znati prebrat. S tem pa se bomo ukvarjali še na drugem mestu. Življenjski ciklus podkultur.e se začne z lomljenjem starih šifer življenjskih pomenov, konča pa z ustvarjanjem novih konvencij in šifer, katerih vizualni simboli nujno preidejo pot od podzemnih diskotek in podob nih prostorov do modnih butikov visoke mode. Ali drugače — kapital pogoltne -nasprotnike*. To se je najlepše videlo pred leti po vdoru punka v javnost. Pojav spektakularne podkulture je v javnosti nujno sprejet z valom histerije in moralne panike. Ta histerija je tipično ambivalentna — giblje se med grozo in zanosom, gnevom in zabavo; stil se hvali na modnih straneh časopisov (ko je že relativno sprejet — to pa že pomeni tudi smrt stila) in kritizira v člankih, ki definirajo podkulturo kot družbene probleme, devialne pojave. Stilske »izgubljene ovčke* nazaj v čredo. Stilski simboli zgubijo svoj pomen, treba je poiskati nove. Nova podkultura je že v zametkih v »podzemlju«. Ti vzorci nevtralizacije so prav fascinantni, omenimo samo primer ali dva iz sveže zgodovine najaktualnejše podkulture — punka. Najprej so se v tisku pojavljali zapisi o deviantnem obnašanju punkerjev, potem pa »dobronamerni« članki o »normalnem* družinskem življenju punkerjev — poudarjajo se brezrazredni, smešni aspekti oblačenja, tekst pa se ilustrira s punkerji in nasmejanimi mamami, s punkerji ob družinskih bazenih, z družinskimi psmi — komentarji pod njimi pa so »Niso tako grozni, kot zgleda-jo«, »Punk je lahko tudi družinska stvar* itd. Vse to se je seveda zgodilo tudi z ostalimi podkulturami (tediji, modsi, roc-kerji, skinheadsi itd). Na kratko rečeno — pod kulturo torej razumemo po navadi oficielno kult uro vladajočega razreda, ki jo le ta s svojo družbeno močjo in s pomočjo »mita ... vrste govora* (Barthes) prizadevno posploši in naredi za »dano* in naravno ter edino normalno za celotno družbo. Hebdige nadalje smatra kontrakulturo kot eksplicitno nasprotovanje skozi politične in ideološke oblike, podkulturo pa kot nasprotovanje skozi simbolične oblike odpora Vladajoči sloj posploši svoje vzorce in konvencije vedenjas polnočjo šifer, simbolov,'z rnisti-fikacijo vzorcev obnašanja z manipulacijo. Podkulture pa se jim zoperstavljajo prav na tem nivoju — s stilskimi obeležji, ki delujejo kot šifrirana, globoko zasnovan, odpor, da se jih spreminja ali popravlja, njegov efekt trenutne osvojitve in zaprti krog, v katerem se giblje, vse to naredi pravi »zdravi razum« v istem trenutku »spontan«, ideološki in nezavedni. S pomočjo zdravega razuma se ne morete naučiti, kako stvari so, lahko le odkrijete, kje se vklapljajo v obstoječo shemo stvari. Na ta način ga njegovo »vzeti—zdravo—za—gotovo* utrjuje kot medij, v katerem navidezna spregledljivost naredi stališča in predpostavke nevidne*. Zdaj se seveda zastavi še vprašanje, kako ovrednotiti jaodkulturo. Najpogosteje so jo poskušali oceniti s termini ortodoksne estetike, kar pa je po Hebdigeu zgrešeno. On pravi takole: »Podkulture niso »kulturne* v tem smislu (tradi-conalne estetike — op. p.) in stili, s katerimi se identificirajo, se ne morejo adekvatno opisati kot »umetnost visoke stopnje«. Stili prej izražajo kulturo v širšem smislu kot sistemi komunikacije, kot oblike izražanja in predstavljanja. Oni so v skladu s strukturalno-antrofX>-loško definicijo kulture kot »kodiranih izmenjav i n rec i proč-nih sporočil*. Na isti način se podkulturni stili zares določajo kot umetnost, vendar umetnost v določenih kontekstih (in zunaj njih); »te kot brezčasni predmeti, ki jihocenjujejonespremenlji- vi kriteriji tradicionalne estetike, temveč kot »prisvajanja«, kraje, subverzivne preobrazbe, kot gibanje « Podkulture so torej izrazne oblike, vendar je tisto, kar na koncu izražajo, temeljna napetost med tistimi, ki so na oblasti in tistimi, ki so obsojeni na — vladajoča ideologija se reproducira »natanko v svojih kontradikcijah (protislovjih)« — skozi način, na katerega te institucije delujejo skupno v »škripajoči harmoniji«. Podkulturo razumemo torej kot obliko odpora, v katerem se doživeta protislovja in »pripombe« vladajoči ideologiji posredno predstavljajo kot stil.« Hebdige se je, kot sam pravi (bolj ali manj) izognil skušnjavi, da bi prikazoval podkulturo kot nek nejasen revolucionaren potencial, kar so mnogi, predvsem pod vplivom Marcuseja, tako radi počeli, prej se po »sartrovsko* trudi, da »potrdi pravico podrejenega razreda (sem uvršča mlade, črnce in delavski razred), da olepšajo, okrase, parodirajo in da se, kjer je le mogoče, dvignejo (vsaj navidezno, op. p.) nad podrejeni položaj, ki ga niso sami izbrali. Tu sicer lahko sledi očitek Hebdigeu, da se strinja s takim »eskapističnim* (beg iz realnosti) in mogoče kompenzacijskim načinom podkultur-nega obnašanja, po drugi strani pa si spet lahko njegovo formulacijo razlagamo kot pač ugotovitev realnega stanja, vloge in smisla podkulture, brez iluzoričnih predpostavk o zmožnosti takih podkultur po revolucionarnem spreminjanju družbe. Kljub temu pa je ta del njegovih razglabljanj ostal najbolj nedorečen. V naslednjih nadaljevanjih pa si bomo podrobneje ogledali avtorjeve razčlenitve stila, ter konkretne oblike mladinskih podkultur v Veliki Britaniji. MILKO POŠTRAK se predstava pričela, si prižge cigareto, se okrepča v bifeju, se odsprehaja na prizorišče, sleče suknjič in prične interpretirati? Vsak mora priznati, da je to skrčeno neodgovoren odnos do igralskega dela (na žalost to ni osamljen primer!) pa tudi do občinstva, tako na profesionalni kot amaterski ravni. Marsikoga je verjetno zmotil tudi •kostum* nastopajočega, saj je pričakoval bogato antično oblačilo ali tako ah drugače našemljenega filozofa. Tadič pa je nastopil kar v lastni obleki. Če malo pomislimo, je bilo to mogoče najbolj -originalno* v celotni predstavi, kar pa je bilo na žalost samo rezultat igralčevega neodgovornega in neumetni škega pristopa V kinu Gledališče smo torej videli (pa še to bolj slabo zaradi izredno slabe osvetlitve z enim samim reflektorjem — organizatorji bi vsaj za to lahko poskrbeli) Ljuba l adica. sedečega, stoječega in sprehajajočega se (toda Ljuba Tadič je pa vseeno bil!) in slišali njegov glas, oplemeniten s Platonovim tekstom (izgovor, da je bil igralec obremenjen z ver balistično naravo teksta, ki mrtviči igralčevo gibljivost, ga ne more opravičiti, saj bi bila monorkama brez teksta malce dolgočasna1?). Neprimeren širši in ožji dramsko-scenski prostor m že omenjena osvetlitev sta (s stališča gledalca) ob vseh nezado voljivostih brli še najmanj moteči, čeprav pa b< se moral organizator (Klub mladih) klub vsemu bolje pripraviti Zato so verjetno vsi tisti, ki so Platonov tekst že poznali odšli domov razočarani m z grenkim priokusom izigranega pričakovanja umetniškega doživetja, ki ga pač vliva ime priznanega dramskega igralca, za ostale pa bi bilo verjetno bolje, da bi Sokratov zagovor prebrali doma, udobneje m ceneje. Bojan iabianovec LAČNI FRANZ - NE Ml DIHAT ZA OVRATNIK Torej, še tretja plošča naše priljubljene skupine, prva v originalni postavi. To se pozna v ritem sekciji, ki je na пеЦ način čvrstejša, seveda po zaslugi bobnarja FVitan-ča, ki se od prejšnjega (zasilnega). Damjana, razlikuje po stilu in seveda tudi po kvaliteti. Na nek način čvrstejša pa pravim zato. ker je struktura skladb bolj -ohlapna-, ker je v glasbi manj rocka in več jazzy -feelinga* (občutja) in ker glasba deluje bolj -meditativno-, oz. so skladbe, recimo Prvi maj. Lipa zelenela je in Prosim, pazi.da mi ne pohodiš podočnjakov .. . bolj proste strukture, polne občut|a in funkcionalno, kot vedno, dopolnjujejo tekste. No. v glasbi se da čutiti tudi nekaj funky|a, občasno v basu in kitari. Osrednji kreativni figuri sta seveda Rimele in FVedin, kar je videti tudi po ovitku. Njuna je vsa glasba, Predin pa je kompleten avtor treh skladb. Ervo skladbo je prispeval Rimele. vendar je skladba Aluleja zmedena kot naslov in je daleč najslabša na plošč«, razen tega pa pada iz konteksta Ne da bi bila to konceptualna plošča čeprav ima tudi take elemente. FVedinovi teksti (poezija?) pa so toliko značilni, da teksti drugih avtorjev (razen Sedmakov z druge plošče) preprosto ne morejo priti na ploščo. Iz celote plošče štrli tudi sarkastična Bela simfonija z vsem govoričenjem in rvogantmm tekstom ter Rimeiovo kitaro, ki je (upam) parodija na solistične izpade proslulih kitarskih herojev. Rimele seveda m takšne vrste — njegovi kitarski deli so zelo subtilni, še vedno večkrat inovativni m prefinjeno odigram, posebej v FVosim pazi... pa je čutiti njegovo zanimanje za. sicer bolj tradicionalistične, jazz obrazce. FVedinovi teksti so na tej plošči dosti bolj kot kdajkoli prej vase usmerjeni, osebno razmišljujoči, posredni opisi razmišljanj in občutij (Ne rm dihat za ovratnik, Prvi maj in cela druga stran, z izjemo Rimelove Aluleje), Kamikaze pa se navezuje na teme o obrobnežih (Lačni Franz itd) s prve plošče. FVedin ohranja svojo -lokalno- usmerjenost, skorajda poudarja značilnost Maribora in okolja, s čustvi m mogoče tudi patosom in izredno interpretacijo pa vedno znova preseneča in seveda daje pečat skupini. Njihova prva plošča je bila polna -intenzivne- glasbe in je energičnost kar prekipevala, imeli pa so nekaj problemov s produkcijo, tudi izvedbeno še niso ivli na sedanjem nivoju. Druga plošča je bila skoraj -preproducirana-, spol irana, še vedno energična, v bistvu pa prehodna, zaključek prvega obdobja Ne mi dihat za ovratnik pa je zrel izdelek izdelanih avtorjev (Rimele, FVedin) in dobrih izvajalcev (ritem sekcija, klaviature). Glasba se ne vpenja v nobene aktualne ali modne trende, prej bi rekel, da je tradicionalistično usmerjena, da ima arhaične prizvoke — recimo Lipa zelenela je z izrazitim, linčnim občutjem, ki spominja na narodne pesmi (ne vem, zakaj se ob njej spomnim na film Rdeči boogie), v Kamikazah pa je zelo efektno (sodobno?) uporabljen tradicionalen instrument — harmonika V ustvarjanju skupine'je dovolj jasna kontinuiteta tako zaradi Predinovih tekstov, kot tudi zaradi elementov v glasbi sami -» Ne mi dihat za ovratnik, Kamikaze in Ker sn htel... se najbolj izrazito navezujejo na vzorce s prejšnjih plošč. Hošča ima svoje pomanjkljivosti, naj omenim le dvoumnost, oz. nedorečenost Bele simfonije, pa Alulejo, (z vsemi nesmiselnimi kitarskimi efekti in -čudnim* tekstom) m še kaj, s čisto formalnega stališča recimo dolžina — 31 minut m 21 sekund glasbe zadošča za en daljši EP. Mimogrede, tudi Adijo pamet ni bita nič daljša. Ne mi dihat za ovratnik je polna zelo intimnih občutij, pomeni razči- ščevanje FVedina s sabo, s svojimi spomini, razmišljanji, ki so ga okupirala v zadnjem času. Zato lahko pričakujemo, da bo naslednja plošča bolj odprta, da se bo FVedin verjetno spet obrnil k splošnejšim« temam in da bo, po izkušnjah sodeč, temu primerno tudi glasba drugačna MILKO POŠTRAK 10 Z monodramo Sokratov zagovor je dal Ljuba Tadič vsem tistim, ki monodrame ne priznavajo kot polnovredne teatrske oblike z vsem konstrukcijskimi elementi, ki jih z**eva dramska umetnost, močan argument, ki bi ga lahko uporabili pri obrambi navedenega stališča. FVine, da tu hote! polemizirati o tej problematiki ali zahtevati od Tadiča, da bi bil on tisti, ki bi naj s svojo umetniško kreativnostjo in izpovednostjo spodbijal taka in podobna gledišča — gre predvsem za to. da je Tadič s Sokrat ovim zagovorom nazorno pokazal kakšna bi naj monodrama ne bila in prot« kakšni bi se naj sodobno gledališče bonlo. Če bi bil to fadičev namen, bi M njegov nastop vreden vsega priznanja zaradi svoje kritičnosti m poučnosti, na žalost patom bil njegov namen in nam je zato pokazal kristalno podobo igralske neaktivnosti minertnosti,zreducirane na golo posredovanje, ki ga je spodoben vsak srednješolski recitator. Kako tudi naj bi igralec zadovolji vo podal svojo stvaritev, če pridrvi ^ na prizorišče šele ob un. ko naj bi MARGINALNE O DRUŠTVENOJ KRIZI (Josip Županov, Marginalije o društvenoj krizi; izdal Globus Zagreb 1983, 187 strani, cena 550 din) Pogosteje kot navadno izhajajo knjige, ki izzivajo intelektualni angažman, splošno radovednost in nevrozo oblastnikov. Knjige, kot so Marginalije o društvenoj krizi (Zupanov), Teoretska koncepcija samoupravljanja (Jovanov), Strankarski pluralizem ili monizam (Koštunica-Čavoški), Politika kao sudbina (Čimič) in druge, so rezultat znanstvenega dela samosvojih mislecev ter odsev njihovega nezadovoljstva z obstoječo koncepcijo in prakso realizacije jugoslovanske proletarske revolucije, ki je, o tem ni več dvoma, v zelo resni krizi. Dolgo časa je bilo potrebno, da smo besedo kriza sprejeli v politični besednjak, vendar še vedno govorimo le o ekonomski krizi, kot da bi bila mogoča ekonomska kriza brez krize v celotnem sistemu (tudi političnem) in kot da bi obstajala rešitev ekonomske krize — spremembe ekonomskega sistema brez sprememb političnega sistema. Teoretska nepripravljenost za razumevanje družbene krize, ki zajema vse družbene segmente predpostavlja, da so vsa sedanja premišljevanja družbene krize nujno parcialna in marginalna. Županove Marginalije o družbeni krizi so marginalije zaradi necelovitosti (ki je, kot smo že povedali nujna) pri obravnavanju vseh dimenzij, vzrokov in posledic družbene krize. Vendar te marginalije nikakor niso marginalne, ker se Zupanov ukvarja z centralnimi tokovi družbene reprodukcije, ki povzročajo in izražajo krizo. ISO 3. Kljub radikalnim egalitarnim zahtevam po odpravljanju socialnih razlik, t. j. za odpravljanje vertikalne socialne diferenciacije, je družba evidentno stratificirana: čeprav bi mogoče težko govorili o obstoju razredov v Marxovem pomenu besede, pa zagotovo obstajajo drugeoblikestratifikacije(funk-cionalneelite, »nižii« in »srednji« razred, sloji ipd.), pri čemer imajo funkcionalne elite tudi nekatere razredne značilnosti. Ni odpravljena ekonomska stratifikacija, ki je vedno temelj razrednega sistema (ta stratifikacija se še povečuje, ni odpravljena politična stratifikacija, ki hoče zmeraj tržnoekonomske kriterije socialnega strukturiranja nadomestiti s političnimi kriteriji) in na koncu ni odpravljena profesionalna stratifikacija (ta je močnejša in se še razvija, z razvojem industrializacije). Čeravno je stratifikacija v naši družbi očitno prisotna, za njo ne obstaja institucionalna sankcija (zaradi tega je vprašljiva tudi uporaba termina, ker stratifikacija pomeni institucionalizirano družbeno neenakost). 4. Kljub zahtevam po preseganju nacionalnih izključevanj in antagonizmov na osnovi razred- stanejo v vsakem trenutku vprašljivi in podvrženi destruk-t urac i j i. Po man j kanj e I eg it i m it e-te dejanskih družbenih tokov povzroča veliko negotovst v sistemu, ki prizadene v sistemu tako favorizirane kot defavorizi-rane. Ta negotovost hendikepi-ra regulacijske procese v sistemu, insuficijentnost dejanske regulacije (institucionalna re-gulativa izgublja svoje regulativ-ne značilnosti — na to opozarja revolucija prava) povečuje pa konfuzijo in tudi krizo v sistemu. Posebej je potrebno povdari-ti, da pomanjkanje legitimitete dejanskih družbenih tokov ogroža legitimiteto upravljal-skega podsistema, torej politične birokracije. Ta pa ima izjemen položaj v globalnem sistemu, ki ni usklajen z institucionalnim modelom samoupravljanja, ki pa ga upravičuje s frazo, daje nenadomestljiva vloga njene avandgarde pri realizaciji družbenih sprememb. Če se te spremembe zreducirajo na normativno preslikavo nove družbe, dejanski družbeni tokovi pa vlečejo družbo v prejšnja sta- šanje napetosti in omili krizo v sistemu. Kot primer institucionalne adaptacije bi iahko navedli poskuse, da so se podjetja in podjetništvo prilagodili samoupravnemu konceptu (»samoupravno podjetje«, »kolektivno podjetništvo«), ki je potekalo od 1950. do 1971. leta, posebej pa v obdobju gospodarske reforme od 1965. do 1971. leta. O tem sem pisal v delu. »Evolucija in nivolucija samoupravnega podjetja.« Takšno prilagajanje je peljalo v končni konsekvenci v model privatne kapitalistične korporacije, torej v popolno negacijo sistema. Podobni primeri so s teorijami socialističnega tržnega gospodarstva, potem z dolgimi razpravami o odnosu med razrednim in nacionalnim itd. Vse te adaptacije so leta 1971 doživele debakl, globalni sistem je dobil »lekcijo« in se ta danes to osnovni način reagiranja sistema. Še pred 1971—1972 letom, pa tudi pozneje, se je uporabljala že znana metoda političnih kampanj. Te kampanje so najbolj pogosto usmerjene na socialne razlike, čeprav se za tem lahko skrivajo globlji motivi. Ne bom se ukvarjal z opisovanjem različnih kampanj, ki so se vodile v naši družbi, opozoril pa bi rad na tisto, kar je po mojem mnenju bistveno za vsako kampanjo. Vsaka kampanja (razen v glavnem ekonomskih) nastopa takrat, ko kriza legitimitete obstoječih dejanskih tokov doseže kulminacijo in ko nobena elaboracija institucionalnega Diagnoza je jasna: kriza. Res, to ni kriza zgodovinsko blokiranih možnosti družbenih sprememb »kot je npr. kriza v Poljski, ki predstavlja krizo etatističnega modela socializma Jugoslovanska družba ima vrsto »komparativnih prednosti« glede na obstoječe družbe »realnega socializma«, ki pa se kažejoskozi razvitedemokratič-ne procese in enotnost »samoupravne orientacije v notranjem razvoju in neodvisne, neuvrščene izvenbolokovske pozicije v svetu«. Zaradi tega v jugoslovanski družbi obstaja pozitivna orientacija večine članov družbe k možnosti izhoda iz krize. Glede na to se lahko jugoslovanska kriza preseže v okviru temeljnega modela sa-moupravnegasocializma. Takoj se je treba vprašati, če se kriza lahko razreši v okviru obstoječe neravite variante samoupravnega socializma ali pa je potrebno zamenjati to varianto z drugo varianto razvitega samoupravnega socializma. Zamenjava variant je lahko po oosegu in globini sprememb enaka spremembi družbeno-ekonomske-ga modela. Torej, če bodo napori za izhod iz krize izhajali iz obstoječe variante (to pa je bistvo stabilizacije), lahko traja kriza zelo dolgo. . . 1. GLAVNE DIMENZIJE KRIZE Vzrok krize je v povečanju napetost v sistemu. Zaradi tega se je potrebno vprašati, od kod napetos v sistemu. Menim, daje protislovje med normativno - institucionalnim »načrtovanim sistemom« in objektivnim »realiziranim sistemom« osnovna razsežnost krize, ki je zelo izrazita v sedanjem času, prisotna pa je bila tudi v preteklem obdobju. Ta kriza je izbruhnila 1971 — 1972. leta, potem pa je pripeljala do novih zapletov v sedemdesetih letih, ko je protislovje med željenim in dejan skim postalo izrazitejše. Naj navedemo obe strani družbene napetosti, katere rezultat je kriza. Na normativno-institucio-t nalni strani: 1. Koncept združenega dela v sistemu družbene lastnine med proizvajalnimi sredstvi. 2. Koordinacija odločitev v ekonomskem sistemu na osnovi samoupravnega sporazumevanja, s čimer bi se naj presegla tražiščna koordinacija in koordinacija iz enega političnega centra. 3. Odsotnost vertikalne socialne diferenciacije, pa ne samo razredov, ampak tudi funkcionalnih elit in družbenih stanov, preseganja ekonom-skih in političnih kriterijev stratifikacije — skratka, reduciranje socialne struktur^ na nivo horizontalnih interesnih skupin (pluralizem samoupravnih interesov) s perspektivo, da se socialna struktura zreducira na začasne interesne koalicije posameznikov. 4. Razredno fundamentirana solidarnost med različnimi nacionalnimi in narodnostnimi skupinami, pri čemer so nacionalni antagonizmi popolnoma preseženi. Nastrani dejanskosti (naravni družbeni tokovi): 1. Kljub koncepciji združenega dela, dejansko obnašanje v gospodarstvu poteka v okviru podjetniškega koncepta z logiko sredstev, profita in hierarhije. Kljub vsem proklamacijam se temeljne in delovne organizacije obnašajo kot ekonomska podjetja, kar pogojuje tudi notranje odnose, kakršni, so v podjetju. 2. Kljub zahtevam globalnega samoupravnega ekonomskega sistema, ki temelji na samoupravni koordinaciji odločitev ekonomskih subjektov, koordinacija dejansko temelji na delovanju tržišča ali državni intervenciji. Tržišče, kakor tudi državna intervencija, predstavlja določene naravne, družbene tokove, ki se avtomatsko reproducirajo, če so vgrajeni v sistem. ne solidarnosti, so nacionalni ekskluzivizmi in antagonizmi skoraj razbili ladjo koncem šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Razplet 1971—72. leta ni pomenil definitivnega konca teh pojavov; ti.se še danes pojavljajo, bolj ali manj prikrito in črpajo svojo moč iz nezavednih in iracionalnih struktur človeškega vedenja. 2. KRIZA LEGITIMITETE Razkorak med institucionalnimi zahtevami in dejanskimi tokovi povzročajo krizo legitimitete, s tem pa tudi krizo družbene kontinuitete. Dejanski tokovi življenja in obnašanja ne morejo vzpostaviti kontinuiteteo družbenega življenja, ali z drugimi besedami, nemorejostabilizira-ti sistema, če nimajo institucionalno legitimiteto. Družbeno življenje je sedaj vrsta improviziranih aranžmajev, ki lahko po- nja, ki jih je bilo potrebno preseči, potem postaja vprašlj iv ta poseben položaj politične birokracije. Glede na to, da politična birokracija zavzema centralni položaj v delovanju celotnegadružbenegasistema, postaja vprašljiv tudi celotni družbeni sistem. Izkušnje koncem šestdesetih in v začetku sedemdesetih let so glede tega zelo instruktivne. 3. MEHANIZMI REŠEVANJA KRIZE ali obstajajo kakšni mehanizmi globalnega sistema, s katerimi se lahko razrešuje kriza? Menim, da obstajajo. To so: 1. Institucionalne adaptacije. 2. Normativno-ideološkeela-boracije. 3. Družbene kampanje. Institucionalneadaptacijete- meljijo na ambivalentnosti institucionalnega sistema samega oz. njegove ideologije, pomenijo pa delno prilagajanje samega sistema, tako da le-ta vsaj delno zajame sankcijo. Povečanje tolerancedo dejanskih tokov ali »liberalizacija« povzroči zmanj- metoda po 1971—1972. leta ni več uporabljala. Sedaj se, namesto institucionalnega prilagajanja do absurda, uporablja metoda normativ-no-ideološke elaboracije. Na vsako vidno diskrepanco med proklamiranim in dejanskim sistemom sledi reakcija»dopol-njevanja normativno-institucio* nalnega modela«, kar spremlja cela gora predpisov, birokat-skih »inovacij« in ideoloških deklaracij. Sistem se elaborira do popolnosti. Pri tem sistem pričakuje, da bo ideološka elaboracija prenešena v institucionalno regulativo, ki zajema vse družbene sfere, uspela absolutno kontrolirati vse družbene tokove in tako ustvariti polno identiteto institucionalnega in dejanskega. Seveda se takšna pričakovanja ne uresničujejo. Nasprotno. Višja stopnja institucionalizacije zgolj dramatizira nasprotja med institucionalnimi in dejanskimi družbenimi tokovi. Torej, čeprav sistem pozna drugo stran družbenega življenja, mu ne priznava upravičenosti obstoja, ampak takoj reagira z »dopolnjevanjem« modela. Gotovo je, da se na ta način ne zmanjšujejo napetosti v sistemu, ampak se le zaostrujejo. Kljub temu je sistema ne more zadovoljiti prebivalce, predvsem pa delavski razred. Kampanja je poskus, da se celotna družbena situacija prestavi v neko preteklo fazo revolucionarnega gibanja, ki je pred fazo institucionalizacije in formalizacije gibanja. Obstoječa situacija, ki je izzvala nezadovoljstvo, je »izbrisana« kot z magnetofonskega traka in razvoj začenja od začetka ob velikih obljubah politične birokracije, da bo razvoj potekal drugače. Seveda, naravni tokovi niso odpravljeni in stvari se relativno hitro vračajo v prvotni položaj, politični birokraciji pa je podaljšana smernica ter na ta način pridobi na času — tudi več let (npr. kot odgovor na kampanjo zoper tehnokracijo, ustavne spremembe in spremembe zakona o združenem delu je prišlo do začasnega prenehanja s štrajki, koncem sedemdesetih let so se štrajki ponovno začeli). Potem bo prišla nova kampanja. Metoda kampanj se bo najbrž še uporabljala, čeprav se v novejšem času veliko več uporablja elaboracija institucionalnega si-, stema. Vendar s sklepi ni treba hiteti. Dosedaj so bile kampanje precej uspešen način izpuščanja pare iz kotla in zmanjševanja napetosti v sistemu, čeprav same niso reševale ničesar. PREVOD IN IZBOR Sl \ TELEKS CITIRA KATEDRO frnra Ж Prel Ж ,Jno OBVESTILO brake Teleksa pretipkavamo jav-razobešeno »Obvestilo« v mariborski Restavraciji in slaščičarni ASTORIA: »Kolektiv poslov, enote Restavracija-slaščičama ASTORIA, bo zmogel plačevati visoke obratovalne ,^e6 O’*’ pravi jeni spoštovati so'*; nas je priveci Тл-js^'" 0 „ gibne odločitv\ г^'\e\e ^,0 \ea g^' ®tia. АаР 0-Ле'\^Р' interesu & \|о^ družbenega pr, ^ ^ V^> ^ primorani odslov. ste osebe, k» b. ž, n^čo^sO^eV^ & lokal koristiti samok \е* „,o *" ,л\'" Ал ložnostno zbirališč г»\^ое; \o9 takšno utemeljitvijo delavski svet TCk XL. i\He£th? ASTORIA na svoji rek nO>l®^ seji dne 29. X. 1981 odl^ čil, da je v tem lokalu pre povedano postajanje in\ zadrževanje brez naročene konzumacije. Od zapo-slenih delavcev v restavraciji in slaščičarni ASTORIA ter nameščenih redarjev se zahteva, da z vsemi zakonitimi ukrepi delujejo za dosledno izvajanje te odločitve. Organi milice so naprošeni, da nas podprejo v teh prizadevanjih za vzdrževanje reda in preprečevanje škode na družbenem premoženju.« Namesto dolgega grozečega obvestila bi lahko nalepili jedrnat ukaz: PO-ŽRI, POPIJ IN MARŠ VEN! &*■ )4* KOLEKTIV POSLOV.ENOTE RESTAVRAČIJA-SLAŠČIČARNA ASTORf IA JE UMAKNIL SVOJ RAZGLAS* „ malo SKMSSj , -гтк: »Prese-£№***■ in dejavnost., so kos SMS^p.“u,.skega) Si Adaptacijska dela ^ Ei ban. «**! P" ela P" A ,.mvečpr. ldejavnos«.' e dovolj i m ^ r čvuC m v k°ment"1n.«n«. tabi' dejavno- Sj£-^ 1 >,h T^S^koncertov.kt ’imeMfknS^a ptodukcja, amo, S^doaodkov.ane: v in dlXg'ViCoa tega posle) . narave. vw' pnij, na- ) več'? P11.P. in iz- ‘h' s '“‘""‘drogo svijo pto-,e lilroe «1 ^Sietjent tega s jo, s. bo '^'alV^gate. ,na le,eJ JTnat. da bo kaka note pa ra • alternativo aa ustanova preje ^uc mre na svo)' Mj potem brž to* * Antski kulturni S"^kttdrug kulturni ?-3=SKSn »-s-SS? stiiiss-- mladih-" vlAOl- profesor »r v MIR SRl)K> k* T^o v sklopu uni-or Boris Kra.gh : Iklorna skupma Sl« “ ^vokamo-in- ^Ч^ГогТ- "“„‘SSS “ ^^''кГрв'mnogokra' ^LCotakpn^ , oglettamo tak^ študentskega ah C*n kal de*a “n'verZ1'Cge. KO sem ne P011^”' univer/o, smo •*® hniW. aktiven pobbem tej pra- /e vseskort s»np ;aU) ja bi ksi in vseskoo ^,e ?veIe študentske org j „vele komunistov na um skrivljeni- naprezanja, “k']1^'^tniivcr*- v tem izumih cuds/ vvnc navaov. redki delavcev in Študento _ ‘ inHV uče- ^uvcljavljanjanačUK^ Vda m poučevanja, k. «n ,0aU čilni za ejh^Lpolitičnega '”v oblike drurbe^adiivanjc pred^ brazevanja. P posredovanje vateljskega Snovne Me«- podatkov,n/e"1 „vcijavljanjc ust-ture na sknpla. tekstov kot mh irp- nPsm anja ,n edine oblike pr ' organizira „ jevanja ^£ј££еп!о*«» m na praksa, ner ^.\0 študen- ^“kos^^v.to tov in v«oko*e*k.n Јап)а alavne značilnost „ačina poučeva-Poslcdica takcg Q slrokovno n ja so marstkdai i nesamo" ^Го^по ter socialno zavrti diplomonm a aposamez- sasaAsfc ■ ■ zavrti ov^r- ^njapo4an.v- Osamljena .^-iteliev za kva- nih visokošolski • 1/I)bra>evalm Utetnej^i vzgpj ncra/ri- oceszamre|Ov ozra l č,,cijeV mevanja večmek^ kon- man",ne /a_ htevnejših študent^« i7 ЉХсГ^га« razvo, un,- ^rlba O verze. -------- nad Jaz sem za- )eml,c crgto^’^,mi nalogam' posten s l^f. teto do vrh glave dva semestra na leto ^ /X.U) ma- To pomeni, da ^ ^giablja- ^eiavc. — lo časa za svoj štud l- nanslve- verie. ... dniea zgodba o nic za proučeva j - _ neka) se pnčen) same, njene no delo sploh mmam^^ko. p,, ^mih иП1а'"ап(Лч ali cekr večseukvarjam P dauniver^ ™,.ranie organ v; vsekakor Sfc^r^SS.^ . o šem sv°Jc. .i^.oh n ja nn- 7itetni učitcij . slabc knjige 'lavnem P^m'|°ob sobotah m med prazniki pa račun nedeljah, med P /dtav,a ,n dru-svojega osebja fc ,c ncTS vor ce'č'a-rra.:ora Rarriza Aoč-"a s rvovinaro-n V-a-ovičer, (sr. 4. 30-51- VIJ 1951). keji ^ :e ca sj za\š’~. i 5< i CK jer nisu sacecai što corosi tennclcsd razvoj. Preoožio je ča se ooje ocane ugo.ori o г.роргооај: Strane tehnoiogije, ko”i sadrže u mnogim točajevima nepnhvatjTve cauZiie za naše parinere, pačak i za orano suracr.je s organiza-cjama u zem ji lavna je tajna ca to š.e nje usTe-c.o iz čista neznan ja, tako ni to ne ot bSo opravda-r..e. več dobrim c je om zbog dobva- ja *ргсо.-л^-C-- za poječnce koji so u tom s^cjetovaS. Tcr-e raca pridodao i rasprostranjenj (nsil) prakso kod .mjsice trgovine da se proda jefdn je. a kuoi skop;e, ca ča cofe provizija r.a vlasto kot: j stranoj ba^ol £та!сга:огл je r.ecavna izjava jec-og upoie^og švioa-SKog b*“ zemsorti, ’>o c'£ii Co oče a ia c Medenica i sl Kad sč-п -.ječ spemenoo gene-sia AcsJije, skre-čen pairjj Г r.a jecnu nje-go.-j čvco izjav*-* (»PcJ-ti2*. 22. Vii 1923. str. 6). kad kaže ca se i až močenj ten.no j re meze povečat prod-'«“-vrcst. £ nje osccne 1 Medur-arocu n r^da^e ooocn 00cezed »dot optioaji i c*ži ne sanke }jgot sažem s prpc« Ved-JČP*. ■"-«čt r »a*J g*sdane ris Im 1 siim ca je vaš 1 »Bogat se ne meral preocže^ taj pcseorj| nima. osod-:em se 1 r^rim kaočaisoočm i Tj svej. pomao h< cb^azci-č Ozrimo za cca/nc za ooorezvatj tsksre tzr-ue s-^ge. ^az-ee ra *’cj se form: . . . U „Večernjem listu" nedavno je objavljen razgovor generai- majora Ramiza Abdulija s novinarom Vlahovičem, (st. 4, 30. VII. 1983), koji ističe, da su zatajili i SK i CK, jer nisu sagledali što donosi tehnološki razvoj. Predložio je, da se objelodane ugovori o kupoprodaji Strane tehnologije, koji sadrže u mnogim slučajevima neprihvat-Ijive klavzule za naše 'partnere, pa čak zabranu suradnje s organizacijama u zemlji. Javna je tajna, da sve to nije usljedilo iz čista neznanja, iako ni to ne bi bilo opravdanje, več dobrim djelom zbog dobivanja „protivusluga" za pojedince, koji su u torne sudjelovali. Tome treba pridodati i rasprostranjenu (našu) praksu kod vanjske trgovine, da se proda jeftinije, a kupi skuplje, pa da dodže provizija na vlastiti konto u strani banci. Simptomatična je nedavna 'izjava jednog upučenog švicarskog bankara (,,Kad bi vaši bisnismeni i političari povukli svoje depozite iz naših banaka, situacija vaše zemlje bila bi odmah riješena!") Mi imamo izvanrednu službu državne sigurnosti, samo joj treba dati nalog, da ovo kategoriju bankovnih depozita razčisti. Nije teško ustanoviti, tko je potpisivao ugovore, tko je kupovao i prodavao, kome se djeca školuje u inozemstvu, tko gradi palače a la dr. Medenica i sl. . . . 1 (Vjesnik — pisma bralcev, 5. avgust 1983) ČEPRAV JE MINILO ŽE VEC KOT MESEC DNI, SE VEDNO NI NIHČE KOMENTIRAL TEH PODATKOV. ALI PRI NAS RES NIMA NIHČE DEPOZITOV V TUJIH BANKAH, ALI SE RES NIHČE NE SOLA V TUJINI . . . Naši milijonarji žive tukaj, denar pa hranijo tam. Proletarci odhajajo tja, denar pa hranijo tu. Vlada Bulatovič-Vib Iz zbirke aforizmov,, Ta pametne" SEZNAM PREDAVANJ MARKSISTIČNEGA CENTRA UNIVERZE V MARIBORU DO KONCA LETA 26/10-83 - vati 9/11-83 -grafi ja 16/11-83 - za 23/11-83 - nas 7/12-83 -14/12-83-21/12-83 neostalinizem - Emica ANTONČIČ, Junaki hočejo sodelo-Stojan KERBLER, Starejša slovenska foto- - Luka MARKOVIČ, Razvojna politika in kri- - Janko PRUNK, Ljudsko frontno gibanje pri Vanek ŠIFTAR. Odmev AVNOJa - o ustanovitvi SZDL (v fazi dogovarjanja) - Ciril. BAŠKOVIČ, Pota socializma in DOKAZ. DA IMAJO LJUBLJANČANI 8* Ф O “ JC n - ® — t C i ' — ± Ф « c — uj «.i § S = & 'Г5® b z o i ES? C — N oJ3 e E •- o. jc cc MARIBOR ZA PROVINCO - č■* 8-g«. l<-2 ii Ug »5-**»SaS ts ‘g ® geciu ■» 5 I 5 tL ..•'ir® j£N 's— c NAROČILNICA Naročam se na KATEDRO, časopis študentov mariborske univerze. Ime in priimek.................................................... Naslov............................................................ Naročnino 100 dinarjev (za študente) bom redno nakazoval na vaš žiro račun, katerega številko bom prepisal iz kolofona na zadnji strani. Podpis............................................................ Ker bi razen skript želel prebrati tudi kaj konkretnega, mi zraven Katedre pošljite še ........ izvodov knjige ZA SAMOUPRAVNO UNIVERZO, ki jo je napisal vaš sodelavec Ivo Soče. 30 dinarjev (za izvod) bom plačal poštarju. Ime in priimek ................................................... Naslov ....................?..................................... Podpis....................i.......................................