VESEL BOŽIČ IN' SREČNO NOVO LETO
LETO XIII.
10.DECEMBRA I960
ŠTEV.259.
ROMANJE V BETLEHEM
Od Jeruzalema do Betlehema je dobro poldrugo uro hoda.A že dol go nihče ni hodil po tej poti. Od ustanovitve Izraela je meja odse= kala novi del Jeruzalema od. starega in presekala cesto v Betlehem . Vzdolž meje se preko žičnih ovir srepo gledajo Judje in .Arabci, opa= zovalci Združenih narodov v belih jeepih pa nadzorujejo premirje.No va cesta se zvija v velikem ovinku po dragah in preko pustih skalna tih gričev, da bi se izognila izraelskemu ozemlju. Zdaj je predaleč da bi šel iz Jeruzalema peš v Betlehem k polnočnici in se pelješ z avtom. A pobožen Irec mi je odsvetoval, da bi šel v Sveto deželo za praznike. Prvič je zelo težko dobiti prenočišče, ker so hoteli inio marski domovi dolgo vnaprej rezervirani. Drugič pa je bil mož nepri jetno presunjen, ko se je v gnečo pri polnočnici vmešalo nekaj kra= jevnih pijancev, tako da so morali jordanski orožniki delati red.
Ko se bližaš Betlehemu, se množe terase na Pobočjih gričev in oljke ublaže puščobo. Končno se odpre Pogled na raztegnjeni skalna= ti hrbet, na katerem leži mesto Davidovo. Prevladujejo visoki kame= niti zidovi samostanov, zavetišč in sirotišč. Vodič ti kaže med zi = dove, ki zakrivajo baziliko Rojstva. Tam na koncu grebena proti le= vi, kjer se razprostirajo Polja, so Po izročilu čuli pastirji pri svojih čredah, ko so se prikazale trume angelov in prepevalo slovo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. Pastirji so tekli vkreber, vsaj četrt ure, predno so našli Dete, v jasli položeno.
Votlino Rojstva so krajevni kristjani ohranili v spominu skozi stoletju preganjanja, tako da so v Konstantinovem Času brez obotav Ijanja sezidali baziliko na svetem kraju. Pod Justinijanom 200 let kasneje so sezidali novo cerkev, katero so Popravili križarji in je preživela tudi dolga stoletja pod muslimani, čeprav se je ohrani lo malo Prvotnega okras j a Čuvaj ti z velikim ključem odpre pokloP v Podu cerkve, ki pokriva mozaik s tal prvotne Konstantinove bazilike. V sedanjo baziliko stopiš skozi nizka vrata v debelem zidu,tako da se moraš prikloniti do pasu in še butneš z glavo v kamen, če ne pa= ziš. Ta vrata So srednjeveška, iznajdba, ki je nevernikom prepreče = vala, da bi pognali konje v cerkev in ki je vsakogar prisilila, da se je priklonil, ko je stopil v božji hram. Cerkev'je večkrat menja vala gospodarje, kot se je menjavala politika carigrajske Porte. Končno je ostala v pravoslavnih rokah in zdaj je vsa razobešena s svetilkami na olje.
Tam, kjer bi po naših cerkvah vodila vrata v zakristijo,se spuš čajo ozke in temne stopnice v votlino Pod cerkvijo, kamor sta se za tekla sv.Jožef in Marija, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. To je bil prvotni hlevček naših božičnih pesmi. Še danes opaziš po Palestini , da uporabljajo votline na Pobočju hriba Pod skalnimi pre visi za preproste hleve, kjer so privezani potrpežljivi osli ali pa se gnetejo ovce. Hladno jo v takih hlevih in le v najglobljem kotu —nekaj zavetja pred vetrom. V takem najglobljem kotu te votline js /$^Jt^var mor n ata tla vložena srebrna zvezda z latinskim napisom, da se r üe%\ukaj rodil Jezus Kristus.
vLr.cč/
Vsi spomini Božioev iz mladih, dni, vsi občutki izpred jaslic in z božičnih maš se zgoste in te kljub svetni trdi koži primejo za gr= lo, ko stopiš v'votlino, i ko sem se razgledal po polmračni votlini, je žalost premagala vso druge občutke. Kajti na žalost prostor : act cerkvijo prvotni votlini sploh ni več podoben. Zazidali so prvotni vhod in votlino razširili, tako da je Podobna podolgovati kapeli, v katero prideš skozi stranska vrata, ki so jih izdolbli iz skale.Prav žaprav se mi je zdelo,da sem stopil v teman šotor, ker so stene za = grnjene z zakaj enimi, azbestnimi pregrinjali. Zakaj so pregrinjala Po trebna, mi ni jasno; a dokler ni menda Napoleon III. poklonil seda = nja iz azbesta, sp. se pregrinjala večkrat vnela. S., stropa visi c~l gozd oljnih svet:'Ik na sestavljenih škripcih. Na stenah je obešenih nekaj izrazito neumetniških slik. Edini prostor, ki ni izmaličen in kjer sploh opaziš, da si v skalni votlini, je pri katoliškem oltar = ju, ki zavzema mesto, kjer so po izročilu stale jasli. Skozi stole = tja so divjali hudi prepiri med Cerkvami, komu naj pripade kak del votline. Končno je prišlo do tega, da oltar nad mestom Rojstva pripa da pravoslavnim, ki pa ne smejo odstraniti latinske zvezde, a katoli čanom oltar pri jaslih, kjer frančiškani vsak dan berejo mašo.
Tik zraven bazilike-je frančiškanska cerkev, iz katere vodijo 'Stopnice v nekaj povezanih votlin. V vsaki je oltar, a sicer so vo =
. tl in e ostale kot svoje dni. V eni od teh je s v. Hier onim prevajal sv. Pismo in se spokorno tolkel s kamnom na prša, kot ga vidimo na sli = kah. Le zakaj niso votlino Rojstva ohranili v prvotni preprostosti, si misliš. A nek pater je pripomnil, da je prava vrednost itak v du= hu in ne v posvetni navlaki. Kljub vsemu in kljub trdi koži obisk v votlini le napravi vtis. Čudno me je presunilo, ko me je na vrhu step ni c, ko sem se vzpenjal iz votline, čakal zajeten pravoslavni pop s ■■ pladnjem za prispevke, ki.mi ga je pomolil Pod nos»	„ T
MISEL ZA BOŽIČ
Kmalu potem, kp je dal ek o vi dni Janez L-C'I II., "Pastor et Mauta", (J zasedel Petrov prestol, j e bilo slutiti, da se Cerkev pripravlja na velike dogodke. To je po.eni strani potrdila napoved o vesoljnem cerkvenem zboru, po drugi strani Pa prizadevanja za zbližanje med krščanskimi Cerkvami. Ne zdi sc le naravno am;; k brav nujno, da krščanske Cerkve formirajo skupno "božjo fronto", ko prvič v zgcdo= vini človeštva stojimo pred dejstvom, da so se združili kar celi narodi v svojem;sovraštvu Boga,kot je pred kratkim dejal liverpoolski nadškof msgr.Heenan. V takem globalnem okviru je needinost Cerkve nedvomno sramota .majhujše vrste in težko, se je upirati misli, da je sub speciae aeternitatis morda prav komunizem bič božji zaradi te sramote.
Čeprav je jasno,da ni mogoče na hitro'odstraniti vseh razlik, ki že s toletja dele Cerkve,j e vendar treba iz vsega srca pozdraviti vsako Pobudo ali dejanje v tej smeri;pa naj gre.potem za ustanovi = tev vatikanske komisije za pospeševanje krščanske iedinosti, za obiL: anglikanskega primasa pri papežu ali Pa za tako drobno delo, od člo veka do človeka, ki ga tudi med slovanskimi emigranti v ingliji o= pravi j a ipostolstvo sv.Cirila in Metoda.
Reševanje težavnih teoloških vprašanj,ki v prvi vrsti delijo krščanske Cerkve, sicer ni v domeni nas laikov, toda prav mi. vsak v svojem okolju lahko z ljubeznijo, razumevanjem in predvsem molita vijo podiramo kitajske zidove, ki se že stoletja in stoletja dvigajo med kristjani. "Naj bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi; da bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval,da si me ti poslal..."
UREDNIŠTVO
Štev.259.
MILAN KRAVANfJA:
AMERIŠKE VOLITVE. ■
Vsaka štiri leta zamegli vsa druga amieriška zanimanja volilna borba za mesto predsednika republike» Tradicionalno je tekma med dvema strankama^ čeravno se vsako' drugo desetletje, ali češče pojavi takozvana ‘'tretja stranka1'» Letos sta šli na volitve samo dve stranki: Demokratska in Republikanska» Socialistična stranka» ki je kandidirala 60 let - prvič leta 1900 pod Eugene Debsom - se je letos umaknila in njen nosilec Norman Thomas je izjavil» da stranka očividno nima nobenega izgleda» da bi pridobila zase vsaj minimalno število Američanov»
Volitve za predsednika so zanimive same na sebi» ker je ta urad najmogočnejši izvršilni urad na svetu» močnejši kot j e na primer položaj sovjetskega ministrskega predsednika (ki mora» vsaj teoretično in verjetno tudi v praksi»■deliti svojo oblast s člani Politbiroja) ali pa britanskega ministrskega predsednika (ki je odgovoren teoretično britanskemu vladarju» praktično pa je zavisen od parlamentarne večine in je izpostavljen velikemu vplivu ostalih članov britanskega Commomvealtha)» Ameriški predsednik je izvoljen za 4 leta in je odgovoren samo volivcem» Na to odgovornost ga•lahko pozove samo Kongres s posebno obtožno proceduro» poznano v ameriškem ustavnem pravu kot ''impeachement1'» Do danes ni bil še noben predsednik odstavljen» obtožen pa samo eden» pred sto leti» po tragični državljanski vojni.
Nova generaci j a
Volitve leta I960 pa so bite še posebno zanimive« Oba kandidata sta iz nove generacije» Kennedy je bil mlajši od Nixona (43 proti 47) in je najmlajši izvoljeni predsednik v zgodovini ameriškega naroda» štiriintrideseti predsednik po številu» Kennedy je prvi važnejši svetovni voditelj» ki je bil rojen v 20 stoletju in mnogi . Amerikanci vidijo v tem poroštvo bolj dinamičnega ameriškega političnega» gospodarskega in socialnega razvoja» V borbi med današnjimi svetovnimi nazori je važno» kako in kje se je kovala miselnost voditeljev» Vsi sedanji zäpadni nosilci politične moči so ljudje» ki so ne. samo po letih ampak tudi po izobrazbi ljudje preteklega' stoletja. V letih» ko se je izoblikovalo njihovo razumevanje sveta in nj egovih problemov».. so zamudili najvažnejše vplive» ki so danes glavni toki razumskega, ali družabnega razvoja» In to ni samo Lenin» Ko so še oni študirali» ni bilo še študij Freuda ati Einsteina ali Keynesa». V Europi je romanticizem počasi tonil» a'7Ameriki je vladal intelektualni vacuum» V'I9 stoletju se je politična in državniška modrost dobesedno nabirala z Teti» Zgodovina se je pomikala naprej aritmetično in j e v njenem enem obdobju delovalo več generacij. Prosvet-Ijenstvo je trajalo več rodov» romantika skoro celo stoletje» Toda danes je drugače» Zgodovina ni več mirno, se valeča reka ampak pravi hudournik,, ki nosi pred sabo šaro starih nazorov in podira vse kar je trhlo» zastarelo in nezmožno, življenja» Naša generacij a je videla in preživela zgodovino celih er: svetovna vojna» atomska bomba'in z njo zvezana tehnološka revolucija» komunistične revolucije» vodikova bomba» predor zvoka z raketnim letalom» vznik psihologije» streljanje satelitov» televizijski prenos slike nevidnega dela Lune in ni dvoma» da bomo v kratkem videli prvega človeka na Mesecu. Tak bliskovit in dramatičen razvoj je mogoče razumeti samo mlademu človeku in mnenje v Ameriki je» da je nova generacija mnogo bolj pripravljena na svojo vlogo v svetu» kot je bila generacija Trumana in Eisenhowerja. Slednji, ki se jev šoli učil da je varčevanje naj večja čednost in dolg pravi greh, ni mogel razumeti teorij Kevnesa» po katerem so privatne in državne investicije enako vazne m potrebne in nedeljive» ker se vzajemno spopolnjujejo. Eisenhower je upal, da bo Amerika ipso facto dokazala celemu svetu svojo resnično miroljubnost in dobro voljo in da bo tako razorožila komunistično napadalnost ir nakane» Izkušnia zadnjih sedmih let je dokazala, da je tak pogled na svet _ muo rečeno - naiven. To je jasno povedal tudi. Rockefeller v svo-iih iziavsfi ko se je z Nixonom pogajal pred čikaško konvencijo o programu Republikanske stranke.
Verska pripadnost
Druga zanimiva točka voiilne borbe je biia, da sta biia oba kandidata člana verske skupine, ki nima večine v Združenih državah»
Nixon je bil Quaker, Kennedy katoličan» Znano je da Quakerji ne dovolju' jejo svojim vernikom nošnje orožja in vprašanje je bito, da li Nixon more biti predsednik s takimi verskimi nazori» Toda ko j e vprašanj e pri; šlo na dan, se je ugotovilo, da Nixon, ko j e bil podpredsednik, sploh n' posečal quakerskega hrama, nego je hodil v metodistično cerkev» Tako se je vsa pozornost obrnila na Kennedyjevo katoličanstvo» V USA, ki je država s protestantsko večino, je ločitev cerkve od države popolna» Anti-katoličani so trdili, da je katoliški cerkvi že radi njene zgodovine, deloma pa tudi radi njenih dogem, nemogoče sprejeti tako politično ureditev kot trajno, in da bo cerkev poskušala vse, da preko predsednika uniči ločitev cerkve, od države in da bo nazadnje v Ameriki ''zavladal pa' pež"» Pastirsko pismo portortškth škofov nekaj dni pred volitvami, v kai terem so prepovedali pod kaznijo greha voliti za napredno Munoz Marinovo stranko, je dolila olja na ogenj verske nestrpnosti» Razni napovedovalci so trdili, da bo Kenedyjevo katolištvo preprečilo njegovo izvolitev, drugi so zatrjevali, da bodo ameriški katoličani tako masivno voli" li zanj, da mu bodo omogočili izvolitev» Opazilo se je namreč v zadnjih letih, da so katoliški glasovi vedno bolj prehajali na Republikansko stran, ki je bila bolj konservativna in da jih Demokratska stranka, ki je s smrtjo Roosevelta prišla v precejšnjo krizo, ne drži več» Obe napol vedi sta bili zmotni in j e versko vprašanje igralo mnogo manjšo vlogo, kot so mu jo pripisovati razni pisuni in prišepetovalci» Lahko dodam: na čast Amerikancem» K temu je pomagala disciplinirana nevtralnost ameriške hierarhije^ dejstvo, da je Kennedy vso svojo mladost preživel med protestanti (študiral je na primer na Harvard University, nato je bil pred vojno v Londonu, kjer je njegov oče bil ambasador in - zagovor" nik Hitlerja), da je odločno izjavil, da bo podpiral ustavno zagotovijo"' no ločitev Cbrkve od države in morda še najbolj z ponovno ugotovitvijo, j da ga ni nihče vprašal, če je katoličan, ko je bit med drugo svetovno vojno .ranjeri na Pacifiku, kjer je služil v ameriški mornarici» Ameriškaj ustava zagotavlja vsakemu državljanu pravico do predsedništva, če je bil rojen v USA'in če ima 35 let, ne glede na njegovo vero, (Člen VI Usta-. ve pravo dobesedno: "»..no religious test shall ever be requtred as a quältftcation to any office or public trust under the United States")» Tako je bilo vsem prosvetljenim -Amerikancem jasno, da bi kršili ''the highest law of the land" Če bi glasovali proti kandidatu radi njegove vere in da bi tako samo dokazali svojo politično nezrelost» Izvolitev Kennedyja je tako odstranila trn v peti ameriških katoličanov, ki je zastrupljat ozračje verske strpnosti, odkar je leta 1928 Hoover porazit Alfreda Smitha zaradi njegove verske pripadnosti»
Debate na televiziji
Tretja zanimiva posebnost letošnjih volitev so bile televizij" ske debate med obema kandidatoma» Zanje je trajalo tako zanimanje, kot je vladalo pred kratkim v Perziji ob bližajočem se rojstvu kraljevega potomca» Razne statistike nakazujejo, da je prvo debato gledalo preko 70 milijonov ljudi (40^ vsega prebivalstva), Vse debate pa preko 85 milijonov ljudi» Debate so bile zvečer a tako zvanih ''prime'' urah, ko največ ljudi gleda televizijske oddaje» Zgodovinarje so te debate spominjale na debate, ki sta jih leta 1858 imela Lincoln in senator Stephen Douglas, ki so kasneje leta 1890 pomagale Lincolnu do izvolitve»
Leta 1952 in 1956 sta Stevenson in Eisenhower sicer imela govore, ki jih je prenašaia tudi televizija, toda osebno se nista nikdar srečala med volilno borbo. Razlog je vec kot razviden vsem, ki so poslušali govore obeh: Eisenhower bi Stevensonü ne bil kos» Leta 1956 pa je bil razlog največ protokol: predsedniku se ne spodobi, da bi debatiral po televizijah z "navadnimi" državljani» Ni dvoma da bo ta razlog obdržal tudi leta 1964, če bo - kot je predvidevati - Kennedy spet kandidiral» (Tudi leta 1940 je Roosevelt ignoriral Willkie-jev poziv na debato).
Tako smo letos Ajnertčanl imeli izredno srečo, da so bili vsi pogoji lagodni s oba mlada kandidata sta upala, da jima bo debata pomagala dobiti več glasov, obema je protokol dovoljeval debatirati, oba sta upala, da bosta tako prodrla s svojimi argumenti v hiše ljudi, ki bi jih drugače nikoli ne bi slišali in vse to zastonj (;,tolevl sion time1' je bil namreč darovan od televizijskih družb)^ Debata je bila posebno važna za senatorja Kennedyj a, ker je bil ta manj poznan v USA, ker je nasprotna stranka trdila, da je neizkušen in premlad, in ker je televizija bila medium, ki je dobro prikazal njegovo močno osebnost» Nixon je verjetno ndredtl veliko taktično napako, da je sprejel idejo debat, ki so ga verjetno stale predsedniško mesto» To j e Nixon tudi sam uvidel in ni sprejel povabila na peto debato tik pred samimi volitvami»
n0O	(Se bo nadaljevalo)
Ne pačimo zgodovine!
Ali so Srbi krivi, đa smo izgubili Koroško ?
( " Slovenska država " je oktobra pisala v uvod= niku,da so Srbi krivi,da smo izgubili Koroško.
Pisec meni, d.a če bi šlo za Slovenijo in Avstri j o, bi bila zmaga na slovenski strani. V zvezi s teni stališčem je spodnji članek. Urednik.)
Dekan Matija Škerbec piše v svojem Pregledu,da je pripeljal prof. Ba juk po razsulu 1918. oborožen bosanski polk v Ljubljano.Ko se je po nudil poverjeniku Narodne vlade za vojsko dr.L.Pogačniku,ga je ta zavr nil: "Mi sedaj potrebujemo profesorjeve pa vo j akov.Po jdi domov in v šo lo, vojake pa odpusti domov!" Bajuk je to storil,Bosanci so odložili o rož j e in šli domov. Lahi pa so tedaj prodirali proti Ljubljani in jih je srbski, major Svabid ustavil pri Logatcu. K0roško bi bili novembra’ 1918. lahko brez boja zasedli,pa smo naivno mislili,da bomo lahko vse dobili,kar bomo le hoteli. Amerikanci so nam (Slovencem v celoti) pozne je rekli:"Zakaj se pa niste borili za-Koroško,če ste mislili,da je va= ša?" Z drugo besedo: zakaj pa niste Koroške zasedli? - Decembra 1918 so Nemci (koroški Deželni zbor) sklenili,da se bodo z orožjem borili za Koroško. Posledica tega boja je bila ameriška MileSova komisija.Po na= vodilih te komisije je Wilson pozneje'določil za Koroško plebiscit.Za= radi sistematične germanizacije je bilo slovensko ljudstvo na Koroškem že tako ponemčur j eno,, da smo plebiscit morali izgubiti. Z določitvijo plebisci ta jj^e bil a Koroška za nas I z gubi j~eh a.
Dne 29 • flP.r II š~l 919. so pod vzel e slovenske čete na Koroškem ofenzivo, ki se je ponesrečila,ker so bili Nemci tedaj že močnejši. 2.majmika so Nemci sprožili ofenzivo in pet dni pozneje ni bilo na Koroškem nobene= ga obroženega slovenskega vojaka več. Toda tri tedne pozneje (28.Y.)je začela ofenzivo jugoslovanska vojska Pod poveljstvom gen.Smiljanida( in ne Milenkoviča,kot trdi L.Jamnik v "Državi").Nemci so bili’poraženi in 6.junij a je Milenkovič na čelu svojih čet vkorakal v Celovec.
Kljub naši zmagi je Wilson trdovratno vztrajal pri plebiscitu.Naša vojaška zmaga pa je imela to posledico,da je plebiscitno ozemlje pri= šlo Pod jugoslovansko upravo .Brez'tega bi bili mi dobili pri plebiscitu nedvomno še precej tisoč manj glasov; za nemško državo je glasovalo 22.o25 ljudi,za slovansko pa 15.279.
Zakaj smo plebiscit izgubili? Glavni vzrok je ta,ker je bilo naše ljudstvo vsled načrtnega in brezobzirnega ponemčevanja že preveč po = ttemčurjeno,t.j.zastrupljeno z nemškim duhom.Zmotno je misliti, da bi bi= li ponemčurjeni Slovenci glasovali za Slovenijo,kaj ti nemčur ne mara ne Slovenije ne Jugoslavije. Saj je zmeren nemčur tedaj dejal:"Mi sami vemo, da smo Slovenci,pavnismo hoteli,da bi nas ti Kranjci komandirali."
Ponemčeni Vincenc Sumi je zapisal,"da s0 se srbske čete v Celovcu odnašale skoz in skoz korektno!! Nemec dr .S teinacher je ugotovil, da je bil v Celovcu na čelu čet "pravični in redoljubni polkovnik Milenkovič/.1 In Trunk piše v svojih Spominih, da sta Srba Cvijič in Jovanovič v ple= biscitni komisiji v polni meri izpolnila svojo dolžnost.
E j en izmed 15.279~ili.
POSLANSTVO EMIGRACIJE
Osebno se ne želim aktivno udejstvovati v poli tiki,pan pa z zani manjem zasledujem razna politinna mnenja slovenske emigracij e.Prav ta ko me zanimajo mnenja drugiH jugoslovanskih narodov, predvsem proTole= mi med Hrvati in Srhi, ki so pan bistvene važnosti za obstoj Jugosla= vije. Zdi se mi, da ima KLIC TRIGLAVA pravilno mnenje v tem oziru, da ne pripisuje prevelikega pomena mnenju kakih emigrantskih politikov , ki se izražajo za ali proti obstanku Jugoslavije. Moramo pa" seveda Slo venci toka mnenja zasledovati,ker je obstanek ali propad Jugoslavije za Slovence tako velikega Pomena.
Moje osebno mnenje o Jugoslaviji je, da je Jugoslavija po svojem značaju za vse narode Jugoslavije Potrebna in koristna, še Posebej pa za Slovence. Seveda bi morala biti tako urejena, da bi bila pravična za vse narode, ki so jo izbrali za skupno hišo. Razlogi so bili pač v preteklosti različni, da smo si izbrali tako politično tvorbo. Kar se Slovencev tiče, nas je vsekakor vodilo v Jugoslavijo prepričanje, da nas more samo Jugoslavija zavarovati pred pohlepnostjo sosedov. Da nas Jugoslavija leta 1941» ni mogla zavarovati niti za eno uro, ni no ben razlog proti Jugoslaviji, ker je tedaj Hitlerjeva Nemčija že po = mandrala celo večje-države, med njimi Francijo, ki je veljala za vo = dilno evropsko silo. Brez dvoma ne bi kakršna koli manjša politična tvorba vzdržala niti do leta 1941., saj vemo, da so se vršila med 1= talijo in Avstrijo Pogajanja za razdelitev Slovenije. Dejstvo je, da je Jugoslavija kot politična tvorba vsaj to razdelitev pred letom 194L preprečila in s tem omogočila Slovencem, vsaj v omejenem obsegu, raz voj univerze in drugih kulturnih ustanov, ki jih ne bi imeli v nobeni drugi državi. To so zgodovinska dejstva, ki jih bo moral" priznati vlak zgodovinar, kljub temu da bo moral ugotoviti poslabšanje slovenskega življa Po razpadu habsburške .monarhije v Primorju in tudi na J-oroš = kem.
Zgodovinsko dejstvo je tudi, da so bile vse politične stranke le ta 1918. in 1919. nesporno v bistvu za sodelovanje z drugimi južnimi Slovani, čeprav so si konkretne oblike takega sodelovanja'vsaj nekate ri politiki drugače predstavljali. Tudi v dobi Jugoslavije ni bilo nobene 'politične stranke, ki bi v svojem programu nastopila proti ob = stanku Jugoslavije, vse debate so se vršile izključno samo v tem,kak= šna naj bo uprava te države oziroma kakšno obliko samouprave naj Slo= venci uživajo. Prve debate o tem, da bi bilo treba ustanoviti drugač= no državno tvorbo, so se začele šele med krščanskimi socialisti (Sta= novnik v Akademskem Orlu) in med komunisti, kjer so različne osebe o= čitale politikom, da je bila jugoslovanska usmerjenost napačna. Toda vse to so bile le manjše stvari,ki jih nihče ni jemal resno.
1' “ Politične stranke zame niso nekaj trajnega, ampak organizacije, ki se razvijejo med narodom za določene Potrebe v določenem času.Zato ne moremo pričakovati, da bodo trajale večno, ampak pri vsakem narodu obstoje samo toliko časa, dokler imajo svoj raison d’etre. KomunistiČ na revolucija je Po svojem bistvu zabrisala prejšnje spore med vodilni ma slovenskima strankama, iztrgala pa je iz njunega organizacijskega jedra tudi mnoge, ki so se ali priključili ali rdeči fronti ali pa so zaradi razmer ostali popolnoma"ob strani. Razočaranje nad' rdečo fron= to, ki je privabljala ljudi z gesli narodne osvoboditve in narodne e= nakopravnosti, bi vsekakor v demokratskih razmerah v domovini nujno vodilo v ustanovitev neke nove demokratske stranke. T© ni bilo in je ni v domovini samo zaradi nasilja, ki vsako nekomunistično organizaci jo Popolnoma preprečuje. Ljudje pa so zanjo pripravljeni in organizi= rala'se bo v tistem hipu, ko bo odpadlo najhujše nasilje. Najnujnejša naloga slovenskih politikov bi torej bila, boriti se za osvoboditev od rdečega nasilja, kakšne pa bodo bodoče politične tvorbe, o tem je danes težko govoriti, ker bomo imeli na eni strani razočarane mlade ljudi, na drugi pa stare spore, ki pa bodo počasi le odmirali. Kljub temu, da položaj ne bo lahek, pa upam, da bodo mlade slovenske sile
le še našle dovolj idealizma, vsaj neko jedro se Too našlo, ki Lo ka= zalo drugim pot. Kako bodo te sile gledale na jugoslovanske vpraša = nje je vse veš je važnosti kot pa to, kako gleda emigracija na Jugosla vijo. Dejstvo je, da je med Slovenci doma samo odpor proti obdavčeva nju za podporo manj razvitih dežel Jugoslavije in proti naseljevanju srbskih oficirjev v Sloveniji, drugače pa ni kakega resnega odpora proti Beogradu. Ila novo se je razvil odpor v zadnjem času samo v vpra šanju jezika, saj je komunistična "federacija" kot vse kaže bolj so = vražna slovenskemu jeziku,kot je bila katera koli beograjska diktatu= ra pred vojno. V bistvu so' torej to točke, ki so obstojale že pred' vojno, toda te so Politične stranke reševale s tem, da so Postavile program samouprave ne Pa program.kake odcepitve.
Politični realizem
Kdor koli bo namreč postavil med Slovenci program odcepitve od Jugoslavije, se bo moral vprašati, kako bi na tak program reagirale sosedne sile. Politika, vsaj' realna in ne sentimentalna, mora računa= ti na dejstva. 2a pa so za ustanovitev kake samostojne Slovenije zelo nerealna prav zaradi geopolitičnega položaja Slovencev. Italija od ze dinjenja dalje skuša razbijati vsako Politično tvorbo na vzhodnem de= lu Jadrana, v smislu te Politike je razbila Avstro-Ogrsko leta 1918. in Jugoslavijo leta 1941. Avstrija nujno teži na Jadran in težko si je misliti, da bi se zadovoljila s kakimi gospodarskimi koncesijami v ka kem pristanišču ali pa bi jih izrabila za Poznejša ekspanzijo. Nacio= nalizem v Avstriji, in to nemški nacionalizem, postaja zopet močnejši, prav tako Italija še.vedno teži za raztegnitev proti velikemu delu Slo venije in Hrvatske. Vse zgodovinske izkušnje kažejo, da so se ekspan= zije kakršne koli vrste mogle izvršiti samo v političnem vakuumu, ki je nastal, ko so se razbile države. Nekoč smo verjeli v pravičnost za Padnih zaveznikov, danes celo verjeli ne bomo več in celo lepih besed o demokraciji ni več toliko za nas na zapadu. Razlogi, ki so vodili Slovence v Jugoslavijo, torej v bistvu še -vedno obstojajo, raznarodo= vanje se v modernem Času, ako je namd oropan najnujnejših:kulturnih ustanov, vrši še veliko hitreje,kot se je"moglo vršiti v "času stare mo nafhije. Kljub porazu držav Osi, ki je bil za Slovence ogromnega pome= na, niti nismo v Jugoslaviji združile vsega ozemlja,- ki nam pripada. Danes pa so sosedje Slovencev na zapadu že zavezniki Amerike, ki jih podpira na vse načine. Ali ne bi bilo zato razbitje Jugoslavije za Slovence najstrašnejši polom, ki bi Slovence razkosal, tudi ako bi zahtevali svojo politično tvorbo?
Naše naloge
Ko sem na kratko ugotovil,kaj je moje mišljenje o političnih strankah in o bistvenih vprašanjih Jugoslavije za Slovence, bi rad po= vedal, v kakšnem delovanju vidim najpozitivnejšo postavko naše emigra ci j e. .	:	v
1)	Emigracija ne more zrušiti obstoječe politične tvorbe,pač pa lahko informira ZaPad o mnenje naroda. Nesmiselno se mi zdi v da.naš= njih časih napadati katere koli osebe ali pretekle skupine ali metati odgovornost na kogar koli. Prenehati j e treba s prepiri, ali srno za Jugoslavijo ali proti njej. V tej točki danes, kot kaže, ni sloge.Na noben način se ne bomo predstavili kot zrel narod, ako bomo burno ob= ravnavali spore in. jih celo kazali tujcem. V demokraciji ima seveda lahko vsak svoje mnenje, toda to svoje mnenje naj. Pokaže na dostojen način in se izogiba napadov, ki nas kažejo v neresni luči.
2)	Druga točka našega programa pa naj bo v.aktivnem sodelovanju v stvareh, v katerih ni nobenih sporov. Pokažimo stvari, v katerih smo vsi Slovenci istega mnenja, poudarjajmo jih in ne poudarjajmo vedno stvari, ki nas ločijo! Istega mnenja smo si vsi Slovenci v tem, da je treba reševati slovenski' narod izpod diktaturein ga rešiti za bodo= če življenje v svobodi. Bistveni slovenski' problemi so obstojali pre=
den je "bila ustanovljena Jugoslavija in bi obstojali prav tako, ako Jugoslavije ne bi bilo. V teh. bistvenih problemih smo si lahko edini in to od nas pričakuje,narod v domovini. Ta bistven:, problem je,pred= staviti naš narod z vsemi problemi svetu, ne z vpitjem, ampak z resnim znanstvenim delom na: področju slovenistike. Kakor nam je vsem znano, nismo v preteklosti skoro ničesar napravili, da bi izdajali knjige o Slovencih v svetovnih jezikih. Le tu pa tam smo, kakor nam je voda tekla v grlo, sestavili kako brošuro za;obrambo mej in to navadno sa= mo takrat, kadar so se vršile mednarodne konference. Drugače pa so tujci zaman iskali znanstvena, nepolitična dela o Slovencih. Vsak,še tako spreten politik, bo težko, branil Svoje stališče, ako ne, bo imel za seboj informirane javnosti, Italijani in avstrijski. Nemci imajo ogromno literature, imajo svoje univerze in svoje centre za razisko= vanje zgodovine in kulture, ki informirajo tujce o velikem predelu slovenske zemlje , ako ne o celi Sloveniji. Toda te knjige so v veli= ki večini pisane z njihovega: s tališča; pišejo navadno o Slovencih s prezirom ali omalovaževanjem, na noben način pa niti tisti, ki so ho= teli biti kolikor toliko nepristranski, niso Povedali o slovenski kulturi v takem smislu, da bi imel tujec o nas lepo mišljenje. Vedno srno se sklicevali na svojo kulturo, pa .smo žal pogosto ostajali na stopnji ljudske prosvete. Danes je skrajni čas, da tq. popravimo.Mož=. nost imamo, da lahko izdajamo znanstvena dela o Slovencih, ne dela,ki bi poudarjala politične zahteve z besedo kričača, ker taka dela nihče ne bo! vzel resno, ampak dela, ki bodo z znanstveno temeljitostjo po= kazala, da so nekje sredi Evrope Slovenci in da so ti Slovenci kul = turni narod, ki si je ustvaril svojo kulturo v najtežjih okoliščinah. Vsaka taka knjiga bo za mnoge odkritje, za nas pa bo najpozitivnejša Postavka v narodnem programu. To delo bo zahtevalo seveda nesebičnost, zahtevalo žrtve v času in denarju, toda vredno je, da ga postavimo na Prvo mesto. Po tem delu nas bo sodila tudi domovina in nihče nam ne bo mogel očitati neresnosti. Ako bomo imeli take knjige in ako bomo te delo v redu izvrševali, Potem šele lahko pričakujemo uspehov od na^ ših politikov, ako pa tega dela ne bomo izvrševali, nas ne bo reševala nobena politika, še tako spretna ne.
Za to delo, ki sem ga opisal v drugi točki, ima naša emigracija, ako le hoče, lepe možnosti. Ne samo lepe možnosti, mislim, da je na= ravnost poklicana k temu delu, ker ga domovina ne more izvrševati. V tem, mislim, je poslanstvo naše emigracijei ako tega poslanstva ne bo izvrševala, bo ostala suha veja na narodnem telesu. In v teni' poslan = stvu smo si lahko vsi edini, brez razlike, kakšni skupini smo pripada li, oko bodo seveda taka dela na znanstveni višini. Od takih del Pri= čakujemo samo kakovost in znanstveno dokumentacijo, ne bomo pa se spraševali, kdo jih je napisal. Vsakdo, ki se bo lotil tega dela,naj bo dobrodošel med nami* njega ne bomo vpraševali Po politični pretek= los ti in političnem mišljenju, zahtevamo Pa od njega samo eno - resnico in znanstveno dokumentacijo.	PETER K0V.AÖ
( Washington, D. G.)
NOVO!	NOVO;
V Založbi Slovenske Pravde dobite:
E.Erjavec:	"SLOVENCI NA MIROVNI KONEERENCI 1919-20"
V.E.arkaš:	"LIK DEMOKRATIJE"
Vsak zvezek stane 3/- v Angliji, 3/6 v Avstraliji, 50cv USA in Kanadi, 2.50 NE v Eranciji, 220.- v Italiji, 1.75 v Nemčiji
Brošure so na prodaj: Sava Service Agency, 198 Balsam A ve.S ., HAMILTON Ont. Canada; - Mrs .P .Miladinovič, 12 Oxford Rđ ., ING-LEBURN,NSW, Avs tra= lija; - Savremenik, 47 rue Adam-Ledoux, COURBEVOIE, (S eine)Franci jaj - Katoliška knjigarna,Piazza Vittoria 11,GORICA,Italija; - Dr.Dr.Ru= dolf Trofenik,Elizabethstrasse 18, MÜNCHEN 13,Nemčija.
BM/PRAVDA L0ND0N,’W. C.l ♦
PISMA UREDNIKU
3? OR MUL A, EKONOMIJ A, SPOMINI:	Q.urednik! Eo Le-era Sirceve spomine,ki
jih objavljate v j -u, se bolj inbolj-vprašujem, ali g.Sire namenoma bljuje ogenj in	^ na vse,kar diši
po oetniško,Mihailovi<5evsko in domobransko, da . upravičil svojo last= no partizanšeino.Ali pa morda z ozirom na to,da bljuje žveplo tudi na Partizane,ki mu intelektualno niso bili ravni,da bi se postavil na ne= ki visoki piedestal,kj er bi lahko sodil živim in mrtvim na levi in na desni? Pri tem se mi zdi še bolj čudno,da se v raznih spisih zavzema za restavracijo onega,kar je privedlo komuniste na oblast. Ali se g. Sire zaveda, da ni dosleden? Dogodkov ne presoja z nekega splošnega ob= jektivnega stališča,ko bi moral nujno tudi sam priznati svojo nePopis= no medvojno zmedo,ampak - vtis imam - s stališča še vedno te trajajoče zmede. Škoda je v tem, da tako plo'đen javni delavec kot je g.Sir c ne pr e misli svojih postavk nekoliko bolje in pri tem doprinese v maso popisa nega papirja tudi več zdravega smisla. Občutek imam,da je z vsakomur v nasprotju in da nima trdega stališča,kaj dejansko hoče. j_YAN STANIČ
nneđnik!| Če kdo iz slovenske emigracije napiše nekaj,kar ni Popolnoma v skladu z liberalnimi teorijami g.Sirca, se le-ta razburi in pokaže s prstom na"krivca": "Glejte nekoga,ki je za planifikacijo, za socializacijo", ali pa ga kar naravnost,kakor je to storil v predzadnjem KT z nekim dopisnikom iz Trsta, imenuje "marksističnega učenca".
Tak način polemike me zelo spominj a.na prakso žurnalistov iz nekaterih držav,kjer si nihče ne dela iluzij glede demokracije.
G.Ljubo Sire očividno Pozablja, da na svetu niso samo überall in marksisti,da je med anarhij o, v katero se je tako često sprevrgel ta= kozvani liberalni sistem, in med policijskim načinom planifikacije prostor za demokratični red, ki si prizadeva ustvariti najboljše pogo je za. vse proizvodne faktorje, ki pa hkrati ne Pozablja,da je ekonomi ja namenjena ljudem, vsem članom naroda in ne samo bogatenju 'nekaterih. In samo tu, med te dve skrajnosti lahko uvrstimo moderne demokratične države na zaPadu.
Vse države v večji ali manjši meri usmerjajo svoje gospodarstvo. Na osnovi večletnih programov. To "planiranje" se pa ne izvaja v na= menu, da se vrže uzda na vrat slehernemu državljanu in da se ga tako naveže na voz maloštevilne politično klike,kakor se to dogaja v komu= nismu, ampak zato, da se zagotovi rodovom, ki prihajajo iz šol, kruh in .delo, da se pospešuje in vsklaja razvoj, nerazvitih predelov, v izc = gib nezaposlenosti itd, itd. francoski komisariat za plan- izdeluje Petletne načrte za razvoj in modernizacijo, gospodarstva.B0mo mar zaradi tega imenovali vlado,ki je organizirala tako dejavnost, marksistično usmerjeno ali boljševiško?
Izraza " socialna pravičnost" je po mnenju g.Sirca nesmiselno u= Porabljati, ker da zanju pač ni definicije? Nam on lahko navede defi= ničijo svobode? Ali definicijo pravičnosti,ki je tako često uporablja na v pogodbi o Evropski skupnosti za premog in jeklo? Socialne in ekonomske vede pač niso matematika in fizika. Pa še tam obstoje poleg aksiomov tudi hipoteze.
Skoro ves referat g.Pflimlina na zadnjem zasedanju francoske kršč.demokracije je bil posvečen vprašanju in zahtevi po uvedbi tkzv« "ekonomske demokracije". Po visokem mnenju^g.Sirca bi ga zato bilo treba imenovati menda najmanj za marksističnega učenca.
G.Sire se radikalno moti,ko istoveti vsakogar,ki si prizadeva za izboljšanje odnosov med delom in kapitalom, za pravičnejšo delitev dohodkov, z marksistom. Kot profesor ekonomskih ved pač ne more igno= rirati,da se moderna krščanska sociologija bori ravno za te zadeve. Toda s popolnoma drugačnimi sredstvi kot marksisti. In tu, predvsem tu, je razlika med marksističnimi in demokratičnimi sociologi. Prvi oznanjajo,da je edini način izboljšanja družbenih odnosov mogoč z zrušenjem obstoječega sistema in z uvedbo novega, reda; demokratični
sociologi so mnenja?đa so izboljšave mogoče brez težkih pretresov družbe, brez revolucij in brez krvi. - Realnost v modernih državah da je vsekakor prav nemarksistom.
Zapadni gospodarski sistem nam prikazuje g.Sire kot red,v ka= terem se vse odvija po potrebah posameznikov. - Kaj takega je mogo= če trditi samo, če se popolnoma ignorira realnost v zapadnem svetu. Tu namreč samo še branjevci usmerjajo svoje poslovanje izključno Po stanju svojih mošnjičkov. Odkar CECi obstoja, se še ni zgodilo,da bi eno samo podjetje, ki pripada evropski skupnosti za premog in jddo, začelo z investicijami brez ali proti soglasju Visoke komisije. Pa noben podjetnik ne živi v strahu, da bo proglašen za saboterja, Če
ne bo spoštoval obstoječih načel! Demokratične države in ustanove Posegajo v gospodarstvo z demokratičnimi sredstvi, preko institucij, ki so dostojne demokratične družbe.
Tega, kar se danes dogaja v zapadnih demokratičnih državah pač res ni mogoče več soditi preko zaprašenih teorij nekaterih še bolj zaprašenih profesorjev, ampak edinole Po obstoječih ustanovah,zako nodajah, prizadevanjih vlad. teh držav itd.	MILAE ŽiGAP
JUGOSLAVIJi, DEMOKRACIJI ITD:	G.urednik! Brez dvoma zasluži KLIC TRI
GL .A V. A veliko priznanje v tem, da da itak svoj skromno odmerjen prostor vsakomur,ki svobodno izrazi svojo mne = nje ne glede na to,ali se to mnenje strinja z mnenjem Izdajateljev a= li pa ne. V tem je gotovo napravljen v slovenski publicistiki velik korak naprej. Zato, g.urednik, po tej Poti naprej!
Osnovno in glavno vprašanje, s katerim se Slovenska Pravda bavi - kot imam vtis - je.očividno vprašanje obstoja Jugoslavije.Moje mne nje, v nasprotju z Vašim, je, da moramo Slovenci stremeti najprej za to,da dosežemo svojo narodno in državno suverenost,da se bomo mogli Potem razgov rj ati z drugimi narodi Jugoslavij e,kakor tudi z narodi izven današnje Jugoslavijo, kot enakopravni partnerji. Načelno Pa. ni= sem proti obstoju Jugoslavije, toda samo pod. gotovimi pogoji.
Öe se postavimo na stališče Jugoslavije,se moramo nujno vpraša= ti, kakšna mora ta država Postati, da bo sprejemljiva za Slovence.
Fred daljšim časom je v KT pisalo,da je dal Tito Jugoslaviji federaci jo, demokrati pa bi ji morali dati demokracijo, ili res mislite,da je to vprašanje tako enostavno? Mnenja sem,da federacija,kakršna obsto= j a.danes v Jugoslaviji ali kakršno najdemo Po drugih evropskih drža = vah z demokratično obliko vlade Pa narodnostno enotnim prebivalstvom, za Jugoslavija še'zdaleka no zadostuje. Preveč različnih narodov,z različno preteklostjo,različno tradicijo in zgodovino,različnim kul= turnim nivojem in še drugimi različnimi lastnostmi živi v državi.Ee= derativna Jugoslavija Pa bi morala zagotoviti vsem narodom v njenem okviru nemoten kulturni, politični in gospodarski razvoj,posebnosti vsakega naroda pa skrbno čuvati in negovati. Za .Slovence kot visoko, kulturen narod je namreč popolnoma nevzdržno,da sc kjerkoli v Sloveni ji uradno uporablja srbohrvaščina, da o nameščanju uradnikov v Slove= niji ne odločajo samo Slovenci, da mora slovenski davkoplačevalec pla čevati davke direktno ustanovi izven Slovenije (davke bi morale pobi= rati samo slovenske oblasti in del teh oddajati sporazumno z drugimi narodnostmi v skupno blagajno za skupno potrebe),daljo, da mora slo = venski častnik poveljevati slovenskim vojakom v tujem jeziku itd,itd. Ce hoče Slovenska Pravda postati pozitivna postavka za slovenski na= rod,potem se mora s temi in podobnimi vprašanji pečati temeljiteje in kolikor mogoče na znanstveni osnovi. Za mnogo pravic smo bili v bivši Jugoslaviji prikrajšani in morda se ne motim, če trdim, da smo za večino od teh krivi mi Slovenci sami oz. vodstva naših slovenskih poli= tičnih strank. Žalostno dejstvo jo n,pr., daje velika večina bivših slovenskih aktivnih častnikov in celo višjih častnikov kar se tiče pismene slovenščine gorostasno - nepismena.
Mnogokrat Poudarjajo KTjevi člankopisci demokratično obliko vla= de v demokratični Jugoslaviji,nisem pa še zasledil nekaj,kar se mi zdi tudi zelo važno poudariti z vso jasnostjo: demokratična oblika
-Jugoslavije Lo lahko dosežena samo, ce ho to odgovarjalo volji večine vsakega naroda Posebej. Pri tem pa se že vsiljuje praktično vprašanje ali hi bilo to v danih razmerah možno in verjetno. Po letu.1945. sem n,pr. govoril z mnogimi Hrvati, pa nisem našel še niti enega, ki hi bil jugoslovansko usmerjen, razen onih seveda, ki so prišli iz JugosLavi= je kot turisti ali športniki,ki si pa po veliki večini he upajo izra= •žiti svojega mnenja. Zdi se mi,da je prehitro označen kdo za demokra= ta, in še mnogo bolj prehitro,da ne rečem samovoljno kdo za totalitär ca. Katero politično stranko v bivši Jugoslaviji pa bi mogli označi= tl za res demokratično v današnjem žapadnem smislu? In o kateri bivši totalitarni stranki bi mogli še danes reči,da se je demokracija v be= gunstvu ni prav nič prijela?
Pred časom je g.idin v nelem članku zapisal nekako takele (citi ram po spominu, zato bo kaka beseda morda spremenjena, gotovo'Pa ne bo spremenjen celoten pomen): ,Komunistično ideologijo je mogoče tol či samo z boljšo ideologijo. In ta boljša ideologija je čista demokra cija.* Demokracija je oblika vlade,ki odgovarja volji ljudstva, pod čisto demokracijo moremo razumeti n.Pr. direktno- ali neposredno obli ko vlade (v Švici) v razliko od parlamentarne demokracij e.Nikakor pa ni demokracija kakršnakoli ideologija. Pač pa, lahko neko ideologijo ali pa tudi več različnih ideologij označimo za demokratične, Če nji= hove ideje niso. v nasprotju z načeli demokratične oblike vlade. Nika= kor pa ne potrebuje demokracija nujno kako ideologijo za svoj obstoj.
V istem članku g.lcin označi generala Rupnika za totalitarca in fašista in ga uvrsti v trojico jugoslovanskih to talitarcev ter jo pri morja s trojico Hitler-Mussolini-Pranco. Ne da bi.hotel gen,Rupnika kakorkoli poveličevati in tudi ne opravičevati,jo treba o njem pove= dati le resnico.Ni mi znano,da bi bil gen.Rupnik kak ideolog, tudi državnih in politik ni bil5 bil je . vojak,ki se je v kritičnem tre= nutku izpostavil in sodeloval z Nemci,kar je po mojem mnenju bilo v tistih časih slovenskemu narodu v korisr. Krivično je, označiti ga za nekaj, kar ni bil in tudi ni hotel biti, na mestu pa bi bilo,njegovo delo kritično oceniti.	P,L,
IZMENA GENERACIJ: G.urednik! Torej 43”letni Kennedy je predsednik Z.
---	■' D.A. in kot pravite (KT 257), "ta priliv nove, sveže
krvi v včasih nekam čudno oslabelo telo je prav dober znak." Kaj.pa boste rekli, če bo 1.1964 izvoljen za predsednika 65“letni stari gcfpodž
Zadnje čase se v emigraciji nekam precej razpravlja o izmeni ro= dov. Eni utegnejo zdaj izrabijoti Kennedyjev primer kot dokaz,da naj zavzame "vodilna mesta" v naši emigraciji mlajša generacija. Drugim pa bosta Adenauer in. De Gaulle najboljši dokaz, da so starci še zmorom ■dobri,boljši kot pa mladeniči, T demokratičnem političnem življenju nista niti mladost niti starost kvalifikacija za "vodilna mesta." »Kot se mi zdi neumno,da stara generacija zahteva ta mesta zaradi svojega "izkustva", tako je neumno,da mladi zaradi svoje mladosti zahtevajo ista mesta. In vendar.ima vsak posameznik v demokraciji samo en glas.
Y.P.
Uprava Socialnega sklada Klica. Triglava se prisrčno zahvaljuje izvrš= nemu odboru Dobrodelnega združenja svobodnih državljanov Jugoslavije za '- darilo v znesku L 15 •
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaj a ga "Slovenska Pravda", katere mnenje predstavljajo le tisti prispevki,ki so podpisani od iz= vršnega odbora. Letna naročnina: Anglija 24/-; Sev.Amcrika: 3.50; Ita lija 2000.-; Francija 1200.-; Nemčija 13.-; Avstralija 30/-;Avstrija 40 Poverjeniki: za Sev.Ameriko : Mr.V.Kremžar, 11010 - 109A Avenue,ED = MONTON,Alta, Canada; za Avstralijo:Mrs.P.Miladinovič, 12 Oxford RoOd, INGLEBURN, N.S .¥.	BM/TRIGLAV, London U.C.l.
RAZGLEDI
"Gb.priliki slovenske iz,iave" je naslov "Apela jugoslovanski e= migraciji", ki je L £I~~ novembra *ob j avl j en v pariškem SAVKEIIMUCU. Ta apel jezdne 29*oktobra I960, podpisalo 26 Srbov, javnih delavcev de= mokratične jugoslovanske emigracije,od katerih večji del živi v Pran ciji. Med temi, da navedem samo nekatere, so gg.dr.Ž.Topalovid,dr.M, Purid, Omer Kajmakovid, dr.B.Miljuš, dr .A .Vukčevič, 3?*I)jurovid,B .Tra= čarevid,D.Lazarevič in drugi.
Apel začenja:"Podpisani javni delavci demokratske emigracije Ju goslavije Pozdravljajo izjavo Narodnega odbora Slovenije,s čemer se Potrjuje volja slovenskega naroda,da se bori za vzpostavitev demokra tičnega reda Jugoslavije. Ta slovenska izjava pomeni novo in odločno vzpodbudo za dogovore med demokratičnimi silami o ureditvi naše skup ne države Jugoslavije." APel nato naglasa potrebo Po Jugoslaviji,ki je "plod večstoletnih naporov in borbe naših narodov za svobodo";za= govarja federativno ureditev, "obliko, ki so jo sprejele vse'srbske demokratske stranke in večina jugoslovanske demokratične emigracije" in odločno nastopa proti centralizmu; smatra, da so se vse srbske stranke v emigracije izjasnile "proti tronarodni federaciji države Jugoslavije ih trem narodnim zavestim" ter kritizirajo one, ki so od "dovčerajšnjega stališča odstopili in zahtevajo, da pridejo vsi Srbi skupaj v eno edinico (dr.Gavrilovid, Trivunac in dr. - moja opomba) in Hrvati v drugo, a niso mogli naznačiti pot, po kateri bi do take rešitve lahko prišlo." Apel nato naglaša Potrebo, da se Bosna in Her cegovina ne razbije, ker je "razbijanje Bosne in Hercegovine pot, ki vodi k razbitju jugoslovanske državne skupnosti in s tem tudi srbske narodne celote." Opozarjajo hrvatske separatiste, da med Srbi in Hr vati ne obstoja mednarodno priznana meja, da so oni v mnogih oblasteh etnično izmešani. " Edinstvo vseh Hrvatov,kakor tudi edinstvo vseh Srbov je lahko ohranjena samo v skupni federativni državi Jugoslaviji". Potem se apelira na emigracijo, da računa s politično stvarnostjo.A= pel se končuje: "Kot Srbi in pripadniki jugoslovanske emigracije se obračamo na našo demokratsko javnost, da pozdravi iniciativo bratov Slovencev za skupne razgovore. Demokratične sile naše emigracije mo= rajo ustvariti demokratsko skupnost Jugoslavije in voditi skupno akci jo. To je pot prave borbe proti komunistični diktaturi in za vzposta= vitev demokratičnega reda v naši domovini".
Apel sam po sebi predstavlja minimalni program jugoslovanske demokratične emigracije in zato ga je treba iskreno pozdraviti. Resni ci na ljubo v samem apelu ni nič novega, o čemer ni bilo govora preje ali■o čemer se niso že desetletje izjavljale mnoge politične orgcniza cije kot n.Pr. Slovenska Pravda, Zveza srbskih zadrug Oslobodjenje -da navedem samo nekaj mladih moči. 0 istih stvareh je pisalo tudi več demokratičnih političnih časopisov in več politično neodvisnih demo= kratskih posameznikov. Lahko pa se mirno reče,da jo ta apel sinteza vsega tega, celo več: da Apel vsebuje v sebi vse ono, kar je zares bistveno,a ne vsebuje tistega, kar ni povsem važno in specifično za to ali ono demokratično politično organizacijo,'časopis ali Poedinca. Zato,ko človek prebere ta Poziv, mora reči: "Dobro, zelo dobro.Kaj pa zdaj?" Apel brezdvomno predstavlja odlično osnovo za nadaljno akcijo, ako bo do te prišlo. Se bo mar tudi ta poskus tako končal kot šo se prej drugi? Saj jih je bilo že več, počenši z odlično Poruko Jugoslo vanskega narodnega odbora. Bo tudi ta Poziv ostal le mrtva črka na papirju kakor se je zgodilo s tolikimi memorandumi, deklaracijami, Pozivi in deklamacijami? Gotovo ni treba pričakovati,da se bo z njim začelo nekaj posebnega, izrednega, kajti o tem si moramo biti na ja= snem, da bo delo zelo težko in naporno, če se bo prešlo na akcijo.
V.A. FARKAŠ
Uprava Klica Triglava se zahvaljuje slovenskima tvrdkama SAVA SER = VICE AGENCI v Kanadi in PICA PRINT BURY v Angliji, ki sta Podarili našemu listu žepne koledarčke za prihodnje leto.
LJUBO ŠIRC;
OBSOJEN NA SMRT
(Po angleškem rokopisu priredili sodelavci KLICA TRIGLAVA)
Ljubo Sire j ki se je 1941 pridružil odporniški skupini dr.Magodeta Pravdi in je 1943 zbežal v Švico, se je 1944 pridružil partizanom in 1945 dosegel Slovenijo, kjer je bil dodeljen v štab VII»korpusa NOV»
KAKO SEM VKORAKAL V LJUBLJANO,,»
❖ $ * * Si! s;- s;: Sr S»: ffi KSo t;:s;.: s/, fj; % * >;• ^ ^ K: !•-. K'- % v sjs s;. & * sl' V ft: siss;- $ * ;;; *v, s;; % # ij: ^ * $ s!; *
Naš štab se je nastanil v Ponikvah pri Velikih Laščah in vsak čas smo pričakovali novice, da so partizani zavzeli Ljubljano» Nekdo je prinesel ljubljanski časopis, ki je naznanjal, da.so domobranci ustanovili začasno vlado» Zaželel sem si, da bi ta vlada res uspela in nam preprečila vstop v Ljubljano, čeprav bi to pomenilo, da ne bi mogel domov» Toda spoznal sem, da so bile to le pobožne želje in da je bilo ustanavljanje vlade v tistem času nespametno»
Zgodaj zjutraj 9»maja smo zvedeli, da so partizani v Ljubljani» Propagandna sekcija je takoj odropotala na motornih kolesih, da bi prevzela radio postajo» Tudi ostati štab se j e pripravljal za premik,a do desetih se ni nič zganilo. Postajal sem vedno bolj nestrpen in končno dobil dovoljenje, da grem v Ljubljano sam» Pridružit se mi je še en partizan in v prelepem majskem dnevu sva urno stopala mimo Turjaka po cesti proti Ljubljani» Cim bolj sva se bližala mestu, tem bolj so bili ljudje navdušeni» V Pijavi Gorici so naju še postrani gledali, a.blizu Škofljice sva srečala kmečkega fanta s partizansko rdečo zvezdo na kapi, ki je vzdignil pest in naju pozdravil z ^Zdravo N' Fant je zazijal od začudenja, ko sem odvrnil ‘'Bog daj11 Ob Dolenjski cesti proti Rakovniku so stale množice ljudi, ki so pozdravljale in obsipale s cvetjem vsakega partizana, ki se je pojavil.
Bil sem silno jezen» Toda zakaj naj se ljudje ne bi veselili, da se je končala štiriletna okupacija? Niso vedeli, kakšno svobodo jim prinašamo partizani» Zadnji dnevi domobransko-nemške oblasti so bili taki, da je vsakomur odleglo, ko so minili» Še so iežala trupla pobitih ljudi v Turjaškem gradu, kjer so mučili Vita Kraigherja, prof »Mesesnela in dr.Neubergerja, Morda so nekateri od f eh bili komunisti, toda kdo ima pravico moriti brez pravične sodbe? Cerk'ev pri Sv.Urhu je postala mučilnica. Politična policija je ubijala do zadnjega» Kako naj ne bi bili ljudje veseli, da je tega konec?
V mestu sem pričel skoraj teči» Na oglu sem kupil šopek cvetlic» Branjevka ni imela drobiža, meni pa se je mudilo, tako da sem jo pustil z bankovcem za 100 lir» Kričala je za mano, da ne mara denarja, a nisem se oziral» Doma me niso pričakovali, kajti švicarski prijatelji so po dogovoru sporočili, da sem v Angliji in ne pri partizanih» Mati je odprla vrata in me za trenutek ni spoznala, ko sem stal v prašni uniformi, ožgan od sonca, z brzostrelko preko rame in s šopkom v roki»
Ko sem kasneje sedel v sobi, sem opazil angleške in ameriške zastave v oknu. ‘’Kaj se ne bojite, da Vas bodo zaprli?il sem vprašal domače» Začudeno so me pogledali» ‘'Zdaj se pa le pripravi te N' sem rekel. Kljub zlim slutnjam je bila osvoboditev čas veselja, a se le ni dala primerjati s 27»marcem 1941. Ni bilo enotnosti in navdušenja kot takrat» Slovenci smo bili zdaj razdeljeni na bele, modre in rdeče, kot naša zastava.
Popoldne okrog petih sem na cesti zaslišat vzklikanje. Mimo se je peljal sprevod avtomobilov, v katerih so sedeli partizani-oficirji iz našega štaba VII»korpusa» Nisem se mogel vzdržati smeha» V Ponikvah so čakali, dokler niso prišli ponje zaplenjeni avtomobili iz Ljubljane. Zato torej se štab ni premaknil celo dopoldne!
o«. In osvobodil Kranj.
Takoj, naslednjega dne sem se napotil v Kranj navsezgodaj sda me s štaba ne bi prišli iskat. Prepričan sem bil, da so partizani zased' li Kranj istega dne kot Ljubljano, posebno še, ker se j e vojna uradno končala že pred dvema dnevoma. S kolesom sem se podil po betonski cesti proti Kranju, srečaval partizanske oddelke in prehiteval partizanske transporte. Onstran Medvod sem naletel na dva partizana na kolesih, ki sta mi povedala, da pred nami ni več partizanov in da ni jasno, kje se še drže Nemci in domobranci. Zavedel sem se, da sem v Medvodah opazil zadnjo skupino partizanov, ki je počivala v senci. V okolici so pokali posamezni streli.
Moža na kolesih sta bita trdno odločena, da osvobodita kak kraj, p§. naj bo katerikoli. Vpraševala ste me, ali je bližje do Kranja ali do škofje Loke. Ker sem bil itak namenjen v Kranj, mi je njuna osvobodilna vnema prav prišla in odločila sta se, da se mi pridružita. Počasi smo kolesarili po cesti mimo skladovnic nemške municije in raztresene opreme. V hiši ob cesti so nas posvarili, da so Nemci še v Kranju. Previdno smo nadaljevali pot. V Stražišču smo opazili razobešene zastave. Povpraševali smo, kje so Nemci, nato pa smo se zapeljali po klancu proti Savi. Ustavil nas je klic in pogled na naperjeno puško. Trenutek kasneje se je napetost končala z vklikanjem in trepljanjem po ramenih. Naleteli smo na terence, ki so zasedli kranjske tovarne in so stražili cesto. Ko so videli tri kolesarje. So hoteli streljati, ker so mislili, da smo četniki. V zadnjem hipu me j e eden od terencev spoznal o
Ločil sem se od svojih tovarišev osvoboditeljev in šel narav" nost k stari materi, ki je bila kajpak silno vesela, da me je po štirih letih spčt videla v Kranju. Nato sem se'napotil po Kranju. Pozdravljal in poljuboval sem se tisti dan z neštetimi prijatelji, znanci in neznan" ci. Pred občinsko hišo sem naletel na predvojnega župana, ki ni bil posebno Židane volj e, kar me ni nič presenetilo. Sina je imel pri partizanih,- pa so ga likvidirali, ker so ga osumili, da j e ‘'plav11. Vprašali so me, ali naj razobesijo zastave in tako sem se na lepem znašel v vlogi režiserja za sprejem partizanov, ki so vkora1 ali v mesto okrog dveh popoldne. Pred uradnim vkorakanjem so prišli partizanski šoferji z nalogo, da rekvirirajo avtomobile za to slovesnost.
Obiskal sem tudi tiskarno, ki je bila pred vojno očetova.Delavci so me debelo gledali, ker so pač pričakovali kakega komunista kot predstavnika nove oblasti, ne pa sina prejšnjega lastnika. Očetovo tovarno pa sem našel v kadečih se razvalinah. Sosedje so mi povedali, da je bila v tovarni spravljena municija in jo je vojska zažgala pred umikom. Tažko je bilo povedati očetu o tej izgubi, ko sem se vrnil v Ljub-lj ano.
Kmalu po povratku sem tudi obiskal dr.Nagodeta, Pripravilo me je do smeha, ko sem na njegovi hiši videl rdečo zastavo. Mož je imet svoja načela in se mu je vsekakor zdelo bolj častno, da razobesi sovjetsko zastavo, kot pa jugoslovansko z rdečo zvezdo. Najbrže je bil še zmeraj prepričan, da so komunisti ZSSR popolnoma drugačni od tistih,ki so. zrasli na našem zelniku. Prvega dne sem zaman zvonil na vratih.Drugega dne so mi odprli in naletel sem na nekaj članov nekdanje :'Pravde;!, ki so bili zbrani pri dr.Nagodetu. Nekdo me j e vprašal, ali ne bi bilo primemo, da^poskusimo sodelovati s komunisti.
"Še ne veste, kakšna svinjarija je to", sem odvrnil."Jaz nočem imeti z njimi nobenega opravka".
Kasneje v maju je Tito obiskal Ljubljano in je v hudem nalivu govoril na Kongresnem trgu, kjer se je trlo ljudi. Zavezniki.so takrat že potisnili jugoslovanske čete iz Trsta, Tito pa je naznanil, da se bodo morale umakniti tudi iz Koroške. Oboje je med Slovenci povzročilo precej zagrenjenosti do Angležev in jih približalo komunistom, ker se je" zdelo, da branijo narodne pravico.
Prihodnjič: Uradni prevajalec.	Copyright
TANJUG (Tiskovna agencija Nova Jugd= slavija) je pooblaščen izjaviti, da ni res, kar poročajo italijanski časopisi, da obstoja med Avstrijo in Jugoslavijo sporazum, po katerem bo Avstrija zasto= pala jugoslovanske interese v Evropski zvezi za svobodno trgovino (zvezi sed= mih zahodno-evropskih držav), Jugoslavi ja.pa ne bo vztrajala na rešitvi vpraša nja slovenske manjšine na Koroškem.
Tale je bil uvod k obisku državnega sekretarja Koce Popoviča Avstriji in Italiji. Pred Popovičevim prihodom na Dunaj, je zunanji minister Kreisky tudi sprejel slovenske manjšinjske voditelje Zwitter ja ih Inzka in z njima obravnaval izpolnitev cl.?• avstrijske državne po= godbe, ki se tiče slovenske manjšine in njenih pravic. Temu sestanku sta priso= stvovala tudi koroški.glavar Nedenig in avstrijski konzul v Ljubljani.
Po Popovičevem obisku je bilo izdano uradno pomočilo, v katerem je bilo izra ženo ''prepričanje'1, da bo pripravljenost avstrijske vlade, da izpolni določbe dr žavne pogodbe, in stiki med predstavni= ki manjšine in avstrijskih oblasti omo= gočiio dosego zadovoljive rešitve, tako da bodo manjšine lahko postale element dobrih sosednih odnošajev. Rečeno je tu di bilo, da so bili medsebojni finančni problemi zadovoljivo rešeni. Koča Popo= viš je izjavil, da je njegova delegaci= ja naletela na razumevanje avstrijske vlade, kar se. tiče manjšinskega vpraša= nja in da so že bile podvzete nekatere mere za rešitev tega vprašanja, Vpraša= nje Evropske zveze za svobodno trgovino je omenil samo mimogrede, češ, da je Ju goslavija "naravno'’ zainteresirana v razširitvi gospodarskega sodelovanja z drugimi državami. Avstrijski minister. Kreisky je poudaril, da se odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo razvijajo na o= snovi nevmešavanja v notranja zacbve in da trgovina povoljno napreduje.
(Pod črto: Joža Zemljak, bivši jug. veleposlanik na Dunaju, je bil sedajvi= menovan za jug.poslanika v Izraelu. Cio vek se pri tem vprašuje, ali je res, kar so zlobni jeziki svoje čase trdili, da je bil Zemljak na Dunaju preveč vnet in da je Beograd raje poslal, na njegovo me sto nezainteresiranega Bosanca Iva Saraj Šiba, kateremu je trgovina, bolj pri sr= cu kot pa naša manjšina.)
Za časa ameriških predsedniških voli tev so se jugosl.časopisi v glavnem ome= jili na poročila o kampanji in posamez=■ hih izjavah, ki so padale z Nixonove in Kennedy.jeve-. strani, toda opredelili se
DO MbSECA
niso ne za enega ne za drugega,ker je bilo pač očividno, da bo Jugoslavija še vedno potrebovala prijateljsko raz položenje v Beli hiši, pa naj bo njen gospodar kdorkoli že. Zato se jugosl. komentatorji tudi niso spozabili, da bi izjavljali podobno svojim vzhodnim tovarišem, da ni nob ene razlike med Nixonom in Kennedyjem in njuno imperia listično politiko. Po volitvah so po= zdravili Kennedyja kot dinamičnega človeka in ugotovili, da so bili dose danji odnosi med ZDA in Jugoslavijo dobro in da ni vzroka, zakaj se ne bi celo izboljšali pod novo administraci jo. Ugotovili.so tudi, da se bo vmeša vanje države v gospodarstvu povečalo , ako bo Kennedy hotel sprovesti svoj program gospodarskih in socialnih re= form. Tito je Kennedyju uradno česti= tal k izvolitvi.
Edvard Kardelj je na osemdnevnem uradnem, obisku Združeni arabski.repu= bliki na Naserjevo povabilo (10, - l8. decembra).
Jugosl.parlamentarna delegacija je obiskala Mexico in Venezuelo.
V	Beogradu so odprli visoko šolo za politične vede, v kateri bodo !isi= stematiČHD vzgajali marksistične po= litične kadre za delo v političnih organizacijah, tisku, diplomatski slu žbi itd." To bo najvišjaustanova za znanstveno marksistično vzgojo v Jugo slaviji. Letos se je vanjo vpisalo 73 rednih slušateljev.
GOSPODARSTVO: Jugoslavija je letos pridelala nekaj čez 35800.000 ton pše niče in rži in 6 milijonov ton koruze. V pogledu koruze je Jugoslavija na pe tem mestu na svetu.
Petletni načrt gospodarskega razvo ja Jugoslavije je bil izpolnjen v šti rih letih. Število zaposlenih je letno naraščalo za povprečno 195-OÖO ljudi. Nova petletka se začne z Novim letom,
Nikola Minčev, državni sekretar za finance, je izjavil v skupščini, da ni govora o zamenjavi sedanjega denar ja.(v zvezi z denarno reformo)
V	ZDA je odpotovala delegacija ju= goslovanskih poslovnih ljudi na čelu s Tomo Granfilom, direktorjem Jug.Ban ke za zunanjo trgovino, ki bo vodila v Ameriki razgovore o možnostih pove čane trgovine med obema deželama.Vred nost jugosl.izvoza v ZDA se je poveča^
la od 240 milijonov -dolarjev 1.195^ na L76 milijonov dolarjev v 1.1959* Delega cija Lo tudi vodila razgovor® o sodelo= vanju med posameznimi podjetji,.o izme= njavi tehničnih informacij in o reorga= nizaciji nekaterih jugosl.podjetij,kar bi bilo plačano z izdelki teh podjetij. Novi sporazumi so potrebni zaradi nove= ga padanja jugosl, izvoza v ZDA, ki je bil doslej osnovan na uvozu žita in dru gih prehrambenih izdelkih iz ZDA. Kot je poznano, je Jugoslavija prenehala u= važati žito in drugo hrano iz tujine, ker jo sedaj izdeluje doma v zadostnih količinah.
S Turčijo so se sporazumeli, da bo Jugoslavija "pohitela" s prvim odplaci= lom odškodnine za turško imovino, ki so jo prizadele ''omejitve".
Senator Allen Eilender, predsednik ameriškega senatnega odbora za poljdelj stvo je bil nekaj dni v Jugoslaviji in razgovarjal z raznimi funkcionarji. Obi skal je tudi nekaj državnih posestev.
Na kongresu Socialistične zveze za Bosno-Hercegovino je Djuro Pucar pove= dal, da se investicije ne smejo več zni žati, ker bo to sicer resno 'zavrlo na= daljni razvoj republike. Osem od 12 sre zov v republiki je "nerazvitih". Medten ko so se mesta še nekako razvila,so 0= stali predeli republike, kjer živi 58% vsega prebivalstva, ostali v zaostalem stanju.
Delavsko samoupravo bodo uvedli tudi v PTT službo. Namesto sedanjega general nega in republiških direktoratov bo ob= stojalo 15 raznih centrov in 72 ‘"omrež= nih skupin" z osnovnimi "gospodarskimi edinicami" v občinah. Te edinice si bo= do pridržale lastne fonde in se sčasoma razvile, v podjetja v sklopu komunalnega sistema.
IZ SLOVENIJE: V poskusni^pogon so spu= stili termoelektrarno v Šoštanju.
Tovarna za izdelavo belega cementa brez uporabe bele gline bo sezidana v Zidanem mostu. Trenutno Jugoslavija uva ža povprečno 50.000 ton tega cementa iz tujine in ga uporablja za gradnjo auto= niobilskih cest.
V dravski ^odni:elektrarni Ožbalt so spravili v pogon drugi agregat.
Prvi automobili znamke Citroen, ki jih bo izdelala koprska tovarna TOMOS, sebodo pojavili na tržišču na spomlad. Vsega skupaj bo TOMOS izdelal prihodnje leto kakih 600 Citroenov.
Gradnja novega ljubljanskega letali= šča blizu Kranja se bo nadaljevala na spomlad, ko bodo začeli polagati 60 me= trov'široko betonsko pris tajališ č e.
V papirnici jfOIJCEVO pri Ljubljani so spustili v'.pogon nov oddelek za iz= delovanje lepenke, ki bo zadovoljil vse jugosl. potrebe. Letna proizvodnja bo dosegla okroglo l^.000 ton»
Asfaltirali sp cesto od Radgone'do Benedikta, dolgo 13 km.
Letos je obiskalo Slovenijo 6L0.000 turistov.
Stane.Kavčič, predsednik glavnega odbora slovenskih sindikatov, je obiskal Dunaj in razgovarjal z avstrij = skimi sindikalnimi voditelji.
Vodno, elektrarno bodo zgradili pri rudniku svinca v Nežicah. Elektrarna bo 200 metrov pod zemljo in bo uporab IjaTa vpdp iz .Mežice, ki bo tekla do elektrarne skozi osem kilometrov dolg predor.
Slovenske elektrarne bodo letos proizvedle 2]4 milijard kilovatnih ur električne energije.
Mariborska tovarna brusnih kamnov je stavila v pogon novo električno peč, ki peče mlinske kamne pri vročini 1.7C0 stopinj celzija. Proizvodnja tovarne se bo na ta način povečala od 108 na 600 ton letno, kar bo zadovoljilo ju= goslovasiske potrebe.
Mariborska automobilska tovarna TAM je povečala proizvodnjo svojih to vornih automobilov od S-L6 1.1950 ha 3.200 letos (vključno z autobusi).
Na slovenskih cestah so vpeljali letečo službo, ki pomaga automobiliston s popravili.
RAZNO:	Prihodnja eklipsa sonca bo 15•
februarja. Najpremernejše mesto za opa zovanje eklipse bo Split. Domači in tu ji znanstveniki bodo imeli svojo opazo valno postajo na otoku Braču blizu Spli ta. To bo popolna eklipsa, ki se je za dnjič pripetila pred 93 leti. V sluča= ju oblačnega vremena, bo jugosl. letal stvo stavilo:znanstvenikom na razpola= go posebno letalo, ki bo letelo nad 0= bi alti.
Švicarske ure bo začela izdelovati po licenci zemunska tovarna ur.
Koprska tovarna motociklov TOMOS je prodala Švedski 3*000 mopedov, ki so bili izdelani po !iPUCH"-ovi licenci.
Jugoslovanske radio reklame: Nekaj privlačnih znamk:"YE-mad Rapid"(za či ščenje mastnih "flekov."); !,For Jui?(You) šminka; nSchv;artzkopf" za lase; RIVIE= RA diterdžent; EXPRESS Krema "EMA";TEH SUN proti sončnim opeklinam.Itd^	-