m tt 4« »** I« *m Iffi Št. 108. V Gorici, t soboto dne 29. novembra 1913. \ Tečaj XLIII bhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. ur! popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane na leto K 10* - Vi lista*'. ;,j*v »^s*«*;*,'.. V* » • • • »» 2*50 Posamične številke stanejo 8 vin. 1» aarofilla brei doioilue aaročaiae te ne oziramo. Telefon št. 83. ^Vae za narod, svobodo in napredek !< Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi in poslanice se računijp po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-' godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Danes predavanje v ,»Trgovskem Domu". Predava dr. Pavel Grošelj: Na grobiščih prirode, slike iz življenjske preteklosti naše zemlje, PrUtetek točno ob 8. uri zvečer. Vse one p. n. naročnike, , ki še dolgujejo al! celo naročnino ali del i naročnine za tekoče leto, opozarjamo, da s prihodnjo številko nastopimo že decem- | ber, zadnji mesec feta 1913. Račune lista hočemo imeti urejene do konca leta, zato prosimo vse prizadete naročnike, nai nam gotovo tekom meseca decembra dopoš-Ijejo zaostalo naročnino. Sploh se mora uvesti tudi pri nas ta red, da se bo naročnina plačevala naprej! Vabilo na naročbo. Seda) je čas, naročati »i liste. Le poglejmo zopet enkrat v vrste drugih strank, kako skrbijo za širjenje svojega časopisja, j Tako socialni demokratje. tako novo« s t r u j a r j i, kako |e razširjen »Novi Čas« po deželi in kako malo >Soča« in »Primorec«! V tem pogledu se mora pri naših listih obrniti na bolje. »SoSa« je naš domaČ list, je glasilo Slovenskega političnega društva, je vodila letošnjo volilno borbo /a samostojne kandidate In netnala je niena zas!»jza glede zmage. Naši nasprotniki vedo ceniti naš list, premalo na je upoštevan v naših lastnih vrstah. Res se obilo č»»a »Soča« ?o »važnieto ntene besede. \U NAROČNIKOV .1F. PREMM.O. Ča*«ohde je velika moč. ?n če hočemo res dvfvnkl Goriško, da nrislicjo v njo fce-dai ooHšf dnevi, notrebuiemo v to svrhn titcU dobro Saloni««**, to »e Hobro f»0-MAČF časoolsSe. živimo V NOVIH ČARIH v deitelt in plasnlk 'eh novlb «\asov nai bo »Soča«, razširjena no celi deželi. Nova stranka n Borita Posvojiti so hoteli styro konservativno stranko na (ionskem, ki se je sicer zatekla pod streli« S. L. S. aH ni bila niti od daleč to. kar so h««tc!i imeti v njej nekateri zlasti mlajši elementi, ponajveč taki. ki so prišli iz Kranjske sem ali pa so bili sicer napojem' kranjskega klerikallzma iti so hoteli ra/ploditi ga po Goriški deželi. Posvojanje ni šlo tako od rok, kakor bi bili radt. Ker so imeli v osebi načelnika svojega nevarnega nasprotnika. Zato so se začeli odcepljati in končno so se odcepili. Odcepljcnjc se je izvršilo pri letošnjih de-/einozhorskih volitvah, temu je sledila ustanovitev nove stranke, ki pa je ostala pri starem imenu S. L. S. Dne 20. t. ni. je imela ta nova stranka svoj ustanovni občni zbor v Gorici v prvem nadstropju hotela -pri treh kronah«. Ne hotno poročali podrobneje, kaj so govorili na tem svojem zborovanju, nas zanima v glavnem načelni program nove stranke. Katoliški župnik Roječ, deželni poslanec, je razvijal načelni program stranke, ki je izzvenel sicer v postarno geslo: Vse za vero, dom, cesarja!, ali Roječ je „wv ffiL»inev&t» povdarjal in povdarjal »krščanski program«, vse za vero«, ; versko načelo v javno iti zasebno življenje«, pokorščina Škofom; Roječ je zaklical: n e (r p i m o več katoliškega 1 i b e r a I i z m a n e m o d e r u i z m a, o d v s a k e g a svojega pristaša p o s e b n o o d svojih voditeljev in z a s t o p-n i k o v t i r j a in o v r. a s e b n e m i n i a v n e m ž i v I j e u j u p r i z n a n j c katoliških načel in ust a n o v i n i 2 [> o 1 n j e v a nje k r š č a n s k i h dolžnost i.« V navedenih besedah tiči razlika med prejšnjo klerikalno stranko in sedanjo, med to novo in vrhovno klerikalno stranko na Kranjskem. Pred par leti še je dr. Brecelj v Centrali! ponavljal za vrhnim poglavarjem klerikalcev na Slovenskem, dr. Susferšičem, da: ti e g I e d ;; j o na t o, k a k o k d o i v r š i s v o j e v e r s k e d o 1 ž u o s t i, j ne gledajo na n i ego v o zaseb-n o ž i v I j e n i e. /. a d o š č a j i m, d a j e d o t i č n ; k d o b e r p r i s t a š strank c. Tako je govoril dr. Brecelj v Centralu pred pai leti, v tekočem meseni pa je na javnem zborovanju pritrdil drugim načehmi. da: firjajo od svojih lindi. velikih in malih, priznavanje katoliš-|-ih načel hi ustanov v zasebnem in javnem živlieuju in izpolnjevanje krščanskiti dolžnosti. Torej: vsi tisti, ki so bili doslej v klerikalni stranki na niso živeli preveč po krščansko in so jim bile krščanske dolžnosti deveta briga, pa so bili vsejedno Čislani volilci klerikalne stranke, ne morejo v novo stranko, ako se prav korenito ne spremenijo. Sedaj neha vodilna misel: samo da ste naši. pa drugače počenjajte kar hočete. Ce res krenejo na pot poboljša e v a n j a ljudi, ki so pod krovom S. L. S nove smtje. storijo le dobro delo. Pohujšanja so zasciali dovolj in izpriievanje ie rodilo /c preveč hudih sadov. Le preveč so se držali iz vestnega dela klerikalne stranke razbojniški dr. Krekovi nazori, da: na} spraša pošten pristaš klerikalne stranke, p redno 1 c že s p a t, s v o j o ves t. ali je zadosti zaničeval liberalca' čez dan. preveč so se opri j e m ali njegovih nalili o v. d a: je z a s l u ž n o del o, ako se liberalca vr?c v g r a-p o i n se k a p o b I j e. Preveč so se MI? ukoreninili v klerikalni mladini k r i-\¦ i T e r s e g 1 a v o v i n a u k i. ki jih le !<:i! v Mirnu. da: slovenska krščanska mladina naj z a g r e n-j a življenje s v o j i ni nasprotnike m. d a i i in sproti n o d e r e. k n r s e / i d a i o.< Nasproti razbojniškim naukom dr. Kreka in Terseglava blagodatni glas mirenskega župnika Rejca! Temeliit preobrat. Prej ko! in grapa, sedaj izpolnjevanje krščanskih dolžnosti, med katerimi je tudi ona: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe!..... Riba pri glavi smrdi. Potrebno je pred vsem, da se pa tudi tisti možje, ki naznanjajo nov politični evangelij, sami temeljito preustroje. Ako pa slišimo tako le- j pe besede iz ust kakega človeka, ki zna j maščevalno iz strankarske strasti tirati j svojega bližnjega v roko pravice z zavezanimi očrni, potem ne verjamemo dosti njegovi propovedi o krščanskem programu in izpolnjevanju krščanskih dolžnosti. Tudi slabo pristoja taki stranki, ako si postavi na čelo starega liberalca, ko je vendar pri njej pojem »liberalec« obseg vsega hudega in zavrženega in bi spreobrnjen liberalec, tako-le na videz, tikal kam v zadnje vrste ne pa na vodilno mesto. Krščanske dolžnosti, vera, Kristusovi nauki, to je nekaj vzvišenega, nekaj takega, kar po našem mnenju ne tiče na take preobračarske shode, kakor je bil oni »pri treh kronah« v Gorici. V tisti politični godlji se umažejo-taki lepi nauki in dobijo čisto drug pomen. Zlata so vredni Kristusovi nauki, govoti tistih, ki jih vlačijo po političnih sejmih, pa cesto niso vredni niti piskavega oreha. In kdo bo kaj verjel takim-le le pre-obračarjem? Enkrat kol in grapa, enkrat ukaz: mladina pobijaj in podiraj, potem pa ukaz: moli in vrši krščanske dolžnosti! Vprašamo: aH delajo tako možie ki imajo resne, plemenite namene z ljudstvom?! Tekom jeinega leta se ie marsikaj spremenilo v deželi. Preobrat v. »Soči«, nov tok v politiki, uspehi, to je uplivalo na snlob na deželo v vsakem oziru in to ie poboljšalo tudi... > izpeljančke« (kakor jih je hotel nekdo duhovito imenovati) konservativne stranke, da so bili ponižneiši kot no navadi ter so se zatekli h krščanskim dolžnostim. Slovensko liudstvo na Goriškem! Mi r-a ti kličemo: naredi konec premetavanju krščanskih dolžnosti po strujaiskih zbo-rovaniih, spolninj svoie krščanske dolžnosti, živi po zlatih Kristusovih naukih, katere imei v srcu. od koder te vladajo, obrni na hrbH kramarlem s tvojimi srčnimi čutstvi! Prava ljudska orgamVacija je h- na strani naše stranke, ki je izšla letos iz ljudstva in ki ima na svojem praporu zanihano: Delo za ljudstvo! To ic stranka, ki sloni no svoiem programu na dobrih eutstvili nagega liudstva in na poštenosti. V tej je bodočnost goriškega Slovenstva! Tržaffi magistrat in Italija triumfirata. Noy tal T Mrfi Tržaški magistrat in Italija triumfi-rva nad avstrijsko vlado. Najnovejši čini vlade kažejo nov kurs v primorskih deželah. - Ben Akiba je rekel, da se je že vse dogodilo na sveti. Če bi vstal in prišel v Avstrijo, bi vskliknil: Kaj takega pa še ne! Tu se godijo reči, ki se niso še dogodile. Vsak razsoden človek je odobraval znane odloke tržaškega namestništva proti regnicolom, ki so uslužbeni na višjih in nižjih mestih na tržaškem magistratu. Vsak razsoden človek je videl po razkritju, koliko italijanskih podanikov ima važne službe v Trstu, na tržaškem magistratu politično ekspozituro Italije. Toda čutili smo že tudi vihar. In vzrastel je v pravi orkan, ki je divjal po Italiji in segel v Avstrijo ter izpodbil tla namestniškim odlokom. Tako nas strahiije Italija, tla če!or v tako važni notranji naši zadevi odloči ona sebi v prilog. V nobeni drugi državi ni kaj takega mogoče, mogoče je to samo v ustrahovani Avstriji1. Ti naši ljubi zavezniki delajo z našo državo kar hočejo. Notranje ministerstvo nase je odbilo, rekurz tržaškega magistrata, naperjen proti namestniškim odlokom gledč regni-kolov, češ, da se odloki skladajo z določbami državnih temeljnih zakonov, ali kaj pomaga od strani notranjega ministerstva odbit rekurz, ko pa je hitro nato povedal Sturgkh, da je vlada povsem popustila in kapitulirala pred italijanskim pritiskom, kateri so podkrepili še dunajski sovražniki Jugoslovanov. Baron Gaufsch je vprašal, po naročilu seveda, kako je z odloki tržaškega namestništva glede regnikolov, r.ahajajočih se v tržaški mestni službi, in Sturgkh je odgovoril.da vlada se ie morala z ene strani prsncipijelno držati načela, da moralo, z omejitvijo, KU« podaja smisel zakona, tudi uslužbenci pri občinskih zavodih Imeti avstrijsko državljanstvo in da se torei za bodočnost pri novih nameščanjih uslužbencev vsekakor za-Kotove pravilne razmere v fesi pogledu. Kar se tiče že nameščenih, po odlokih prizadetih tržaških občinskih uslužbencev, je vlada v zadevi teh oseb pripravljena za največjo popustljivost, ki obstoja v tem, da se za te uslužbence z začasno neomejenim podaljšanjem roka, v katerem bi morali izstopiti Iz občinske službe, kolikor mogoče zmanjša gospodarska škoda, ki bi jo trpeli vsled tega ukrepa. Poskrbelo se je tudi, da se 39 uradnikom in služabnikom, ki so .navedeni v odlokih, če zaprosijo za podelitev avstrijskega-državljanstva — deloma so"io Že storili — dovoli sprejem, ker za &e^aj proti njihovemu sprejemu, kakor so dokazala tozadevna poizvedovanja, ni nikakih zadržkov. Enako popustljivo namerava postopati vlada tudi nanram ostalim, v odlokih navedenim nameščencem, ki so zaradi njih še odrejena pr^iskavaVda^' ali z ene stram'sploh spadajo pod dotične določbe državnega osnovnega zakoni^ z druge strani pa. ali ni zadržkov profT njih sprejetem v državno zavfczo.• ¦ -, .v".: "; V pihAtellek, dne I. decembra trg su. Andreja. Opozarjamc/deielane, da Imamo v Gorici slovenska trgovca In obrtnika I Vsled te obsežne obzirnosti se torej pred vsemi individualno za dotične ino-zemce posledice teh odlokov deloma bistveno "ublažijo, deloma pa tudi popolnoma odpravijo. Tako je govoril gospod minister ski predsednik. Vsa anomalija se je razblinila v to, da morafo bili nameščeni na tržaškem magistratu avstrijski državljani; če niso, pa naj se poavstrijanijo in vse bo dobro In prav. Hvala lepa! Cela Italija še smeje in smeje se tržaški magistrat in smeje se irredenta — poSterf avstrijski državljan mora škripati z zobmi in za glavo se prijeti ob taki modrosti avstrijskih visokih krmilarSev. Saj pojde v Albaniji vsejedno tako naprej, kakor bodo hotele velesile in Italija ne bo tam doli nič popustljivejša. Čemu pa? Če ustrahuje Avstrijo na nje lastnih tleh, kaj je ne bo na tujih! Vojne pa bi tudi ne bila napovedala radi onih regnikolov z magistrata v Trstu odslovljenih.....Po celi Evropi je šla vest o odlokih tržaškega na-mestništva, po celi Evropi gre sedaj vest o poraženi Avstriji. To bodo stikali glave skupaj in govorili o koncu avstro-ogrske države — Pa to Še ni bilo dosti. K tej dobroti je prišla: hitro še druga. Finančno minister-stvo je sklenilo pustiti tržaške davčne agende še nadalje tržaški mestni občini. Za denar gre in s tem denarjem so tržaški magistratov! mogotci tako gospodarili, da jim je vlada odvzela davčne agende in hotela otvoriti v Trstu svoj davčni urad. Vse je bilo že pripravljeno, te dni pa je došla vest, da je finančno minis-terstvo sklenilo pustiti davčne agende Trsta še nadalje magistratu. Slovenski denar jim je dober in s slovenskim denarjem so uprizarjali protislovensko gonjo. Oddahnili so se Slovenci in upali so na boljšo uporabo plačanih davkov — sedaj se vrne vse na staro. To je nova modrost v ministerstvih. Magistrat tržaški si mane roke, češ. še bomo pestili te proklete ščave mi, Italijani, izvoljen narod, pred katerim se klanjajo avstrijski ministri. Še bomo rabili zaupan denar, na milijone ga je. kakor bomo hoteli___ Nov kurs se obeta v primorskih deželah in pravica se odmika od nas. Italijan na površje, primorski Slovan, ščavo, skloni hrbet, da bodo padali po njem italijanski biči, da bo zadovolien San Oiuliano in bo dana avstrijski vladi prijazna prilika, zabiti še več milijonov v Albanijo kot dosle«! Primorski Slovani, kvišku! Trst, Goriška. Istra, na plan. v svojo obrambo, v obrambo naših interesov, našega življenja. Združeni bomo tak čiritelj. da nas ne premagajo italijanski pritepenci in nas ne vrže ob tla avstrijska vlada, ki tako popušča v škodo avstrijske mfsli na jugu. Volitve v cestne odbore. Ajdovski cestni odbor. Volitev se je vršila v sredo. V komisiji je bil deželnega odbornika namestnik d«-. K. Podgornik, župan Ignacij Kovač iz Ajdovščine in podžupan Krkoč iz Sela. Od 84 volilnih upravičencev je prišlo volit 81. Izvoljeni so: odborniki: Josip Čermelj, župan, Vrtovin 80 glasov; Josip Birsa, podžupan, Rihemherg, 78 glasov, Fran Gruntar, župan, Šmarje, 78 glasov, Fran Troha, župan. V. Zabije, 52 glasov, Ignac Kovač, župan, Ajdovščina, 51 glasov, Peter Medvešček, župan, Sv. Križ, 51 glasov, Ernest Čibej, podžupan, Lokavec, 51 glasov. Največji davkoplačevalec v okraju je Leopold Bolko v Črničah. Glasov so dobili še: Fr. Furlani, Kamnje 31, Bovcon Črniee 30, Rebek Ga-brije 29, Jos. Slokar Lokavec 24, A. Slo-kar 4. (Fran Birsa 2). namestniki: Maks Bovcon, Župan Gojače, 81 glasov, Ivan Bizjak, župan Dol-Otlica, 69 glasov, Fran Uhelj, župan Gabrije 51 glasov. Tolminski cestni odbor. Pri volitvi cestnega odbora za tolminski sodni okraj, ki se je vršila dne 25. t. m., so bili izvoljeni: a) kot odborniki: 1. Oskar GabrŠček, župan Tolmin. 2. Anton Vuga, župan Sv. Lucija; 3. Franc Podreka, župan Volče. 4. Ivan Torkar, c. kr. poštar Pod- j brdo. • I 5. Tomaž Laharnar, podžupan Pra-petno brdo. 6. Franc Rejc, podžupan Grahovo. 7. Ignacij Podgornik, župan Pečine, b) kot namestniki: 1. Josip Kovačič, Bača. 2. Cazafura Ljudevit, Tolmin. 3. Cenčič Ivan, podžupan Volče. Kot najvišji davkoplačevalec stopi v cestni odbor kot efektiven člen Ignacij Kovačič iz Sv. Lucije. Kanalski cestni odbor. Volitev se je vršila v četrtek. Od 61 upravičencev je volilo 59. I Izvoljeni so: j odborniki: ! L Pirih Matej, župan Kal 58 glasov, I 2. Lebau Martin, žunati Lokovec 55 ; glasov, I 3. Velušček Kristjan, župan Anhovo ' 51 glasov, I 4. Humar Štefan, župan Banjšice 41 : glasov, 5. Madon Andrej, župan Bate 40 glasov, 6. Bevčar Josip, župan Ajba 39 glasov, 7. Kovačič Karol, župan Avče 31 glasov. Namestniki: L Kodelja Tomaž, Deskle 33 glasov, 2. Pavšič Ivan, Lom 33 glasov. Pri ožji volitvi 3. namestnika oddanih 36 glasov in izvoljen kot tretji namestnik Tomažič Jožef iz Ročinja z 28 glasovi. Največji davkoplačevalec je g. Mihael Zega v Kanalu. Izid volitve cestnega odbora za Krminski sodni okraj. Vršila se je volitev dne 27. t. m. Izvoljeni so: Leghiša Josip, podžupan Krmin, glasov 47, Orzan Josip Ant., podžupan, Sv. Lovrenc pri Moši, glasov 39, Gall cav. Rudolf, Kopriva, glasov 47, Dubskv grof Henrik, Medea, giasov 47, Bodigoj Avgust, Dolenje, glasov 46, Jakončič Anton, podžupan Biljana, glasov 47, Zucchiatti Anton, župan Medaua glasov 47. Namestniki: Josip Sfiligoj, župan Biljana glasov 47, Avian Josip, podžupan, Krmin glasov 46, Kocjančič Ivan, župan v Moši glasov Brda imajo 3 odbornike. Volitev cestnega odbora za S e ž a n-s k i, ki se je imela vršiti včeraj, je odložena. Cestni odbor za Cerkljanski o kraj se voli danes. Bovški je volil včeraj. (Dalje v prilogi.) rVnll-ov Seidlifz-prašek je za na želodca trp?Le neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenflicami. Cena orig. škatlje K2'— Ponarejanje se sodnijsko »asleduje. Rollo-vo Franc, žganje in sol ta ribanje života — Bolestne olajinJoCe in olrepCuloJe sta-rornano sredstvo proti trganja la prehlajenja vsake vrste, Orig-.ateklenleaK 2*— Na prodaj po vseh lekarnsh : in miiodilnicah. Glavna lekarna 1, MOLI, e. in kr. dvorni talelnik, DonaJ, Tuchlauben 0. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironooll, G. Crifitofoletti. Ugodna prilika za Božič velika izber. Obleke za gospode, gospe iti otroke. Pelerine in gumijevi plašči. Športne jopice, gamaše in mnogo drugih predmetov po zelo nizkih cenah Iv. Felberbaum Gorica - Corso Jos. Verdi .1. - Gorica vis-a-vis izvoznega trga. »Tigouski Dom" u Gorici naznanjava si. občinstvu, da se bode pričela s 1. decembrom velika bOŽicna prodaja v Trgovskem Domu. POZOR! Flanelni forštanj meter od 20 vinarjev naprej. Velika partija volnenega blaga za ženske obleke, ilanele i. t. d. i. t. d. Redka prilika! Partija sukna za moške obleke se proda pod lastno ceno. He zamudite prilike! PREGRHD & ČERI1ET1Č, &ORKH. Rihatd Wagnetjeua stoletnica v filmu od 2. dec. naprej v Central Bio. Dne 3. dec. velik Wa0iwjev večer s spremljevalcem vojaške Godba. Priloga ,,SoiSe" $t, 108, z dne 29. novembra 1913, Nastop slsfienske sokoiske tekmovalne nrsfe iz mednarodne tekme v Parizu lil3 Vrsto vodi Dr. Viktor Murnlk. Mr ^Trgovskem Domu" 30. novembra. Začetek ob 4. uri popoldne. Nastop tekmovalne vrste slov. sokoiske zveze v Gorici, Tekmovalna vrsta naših vrlih Sokolov, ki se je vrnila še le pred par dnevi z bojišča, mednarodne tekme v Parizu, na draga domača tla, nastopi jutri v nedeljo 3 0. novembra ob 4. uri popoldne v Trgovskem do m. t«. Tesno nam je bilo pri srcu ob njenem odhodu na bojišče v srce svobodne Francije, da tekmuje z mogočnimi narodi, Francozi, Italijani, Belgijci, Čehi itd., ki nudijo svojim telovadcem vse le možne ugodnosti. Šli so sinovi malega, zatiranega in razdvojenega naroda, ali bolje na-rodiča, da pokažejo svetu, ki nas le maio pozna, kakšna sila tiči v nas; Šli so s samozavestjo, ki bi jo mogočni nasprotniki imeli najbrž za predrzno domišljavost, ako bi ne bi li že naši Sokoli prej dokazali, da so Sokoli. Šli so izvzemši br. Vidmarja, le novinci za mednarodno tekmo in tudi za to nam je bilo tesno pri srcu. Vrsta, ki jo je vodil br. dr. V. Murnik, je bila sestavljena sledeče: br. Stane Vidmar (Ljubljana I.), France Mik lave (Trst). Alojzij Pogačnik (Ljubljana), Alojzij Jerin (Celje), Vinko Rabič (Ljubljana), Jaka Sever (Ljubljana 11.). Egon Jezeršek (Trst sv. Jakob). Nestrpno smo čakali poročila in odleglo nam je. ko smo zvedeli, da se naši fantje niso dali potisniti iz svetovnega kroga najboljših med izvrstnimi. Vrsta je i ostala razmeroma na isti višini, kakor je bila v Turlnu in to z novimi močmi ob neštetih zaprekah, kojih največja bi pač bila ta, da se je Pogačnik že v Ljubljani pokvaril in je tekmoval mesto . njega namestnik. Priborila si je vrsta častno mesto, priborila si je II. darilo in ovenčala sebe in tnal slovenski narod z zmagonosno palmo. Slovenci in Slovenke v Gorici in okolici! Naša sveta dolžnost je. da napolnimo do zadnjega kotička dvorano v Trgovskem domu iz ljubezni do naših borcev, iz občudovanja do njih in iz hvaležnosti, da so zanesli našo slavo preko mej naše domovine in naše države. Naša navzočnost naj poplača najlepši cvet na cvetočem sokolskem polju za trud in napor mnogih mesec v in —•¦ naša navzočnost naj poplača tudi Slovenski Sokoiski Zvezi de! troškov, ki jih je imela / ekspedicijo v Pariz. Po dveh letih se nam le slučajno nudi zopet tak vžitek in kdo ve če se bo še kdaj. Možje in žene oglejte si Svoj naraščaj! Mladina, oglej si mogočne stebre sedanjosti! Jutri v nedeljo ob 4. popoldne! Na zdar! . Prišlo pa je ob jednem na dan tudi to, i da je italijanski goriški magistrat sezidal za avstrijske dragonce luksurijozno vojašnico. Vojaška oblast je rekla nasproti ogromnim troškom 800.000 + 400.000 za kavalerijsko vojašnico, da ni nikdo zahteval od mestne uprave, da naj sezida tako luksurijozno vojašnico, marveč da bf se bila postavila vojašnica lahko z manjšimi troški. Zato je neodpustljiv greh to, da je goriški magistrat zgradil vojašnico za en milijon in dvesto tisoč kron. Pa. mesto je že tako v dolgovih, da si mislijo modri mestni očetje: naj vse vrag vzame. Postavimo pa se le, če zgradimo tako-le nobel vojašnico avstrijskim vojakom. Še prikupimo se navzgor in tisti gori bodo nam še pomagali, da ostanemo še na krmilu! — Draginja velikanska, kakor v malo katerem drugem mestu, mesto do grla zadolženo, doklade neznosne, mesto polno potreb (vodovoda, kanalizacije), pa gre ob takih razmerah magistrat zapravljat denar! Kje ste vendar, davkoplačevalci, da protestirate glasno in poženete iz mestne hiše ljudi, ki hočejo vas spraviti na beraško palico in mesto gospodarsko popolnoma uničiti?! Balkan. ormep za leto 1914. i. Navadno je vse lepo tiho in mirno, kadar je izpostavljen na upogled na magistratu v Gorici proračun. Letos pa je završčalo ob tem času. Prišlo je na dan, v kake škripce je zašel naš slavni magistrat vsled tega. ker je nižjeavstrijska es-komptna banka zahtevala povrnitev zneska 800,000 K, posojenega po 3 in pol od sto, v svrho zgradbe kavalerijske vojašnice. Izvedeli smo, da ona banka zahteva denar do konca tega meseca brezpogojno in niti ne mara ponudenih večjih obresti; skratka: denar hoče nazaj in z goriško mestno upravo noče nobenega opravila več. Mestni svet si je pomagal. Dobil je zadnji hip posojilo 800.000 K pa pc. 5.50'/? obresti in 1.1'/ provizije; torej obilo dražje. In tako more vrniti neizprosni eskomptni družbi dolg 800.000 K. Opozicijo so v živo zadele te lepe novice in rnarsikedo se je poprašal: Pa mora biti lep tudi proračun za prihodnje leto! Lani so rekli, da morajo začeti š t e-d i t i. Rekli so, da so se postavili na stališče, da se potrebščine znižajo n a n a j p o t r e b n e j Š e. Potrebščin lani je bilo K 1,411.430, letos navaja finančni odsek potrebščin K 1,519.008. Kritja za leto 1913. je bilo K 1,389.976; za leto 1914. je preračunano kritje na K 1,479.482; torej bi biio primanjkljaja K 39.526; to je po iztirjanju davkov ostane še tak primanjkljaj. Upajo, da toliko p r i h r a n i j o tekom leta in tako bi se kril proračun končno brez primanjkljaja. Ali vprašanje je veliko, a 1 i pa bo m a g i s t r a t toliko i z t i r j a 1, k o 1 i k o r s i j e p o-s t a v i l za i z t i r j a nje? Brez iztirja-nja davkov izkazuje proračun potrebščin K 1,519.008, dohodkov pa K 613.538. Primanjkljaja je torej K 905.426. Pokritje je preračunjeno tako: redni dohodki K 613.582; doklade na direktne davke K 634.900; doklade na indirektne davke K 152.000 (I80'/r doklada na vino ima dati K 115.000, 84# doklada na meso K 37.000); izredne pristojbine K 79.000; kar ima dati skupno K 1,479.482. V proračunu pade v primeri z lanskim glede doklad na direktne davke v oči to, da so doklade proračunjene na K (»34.900, t o j e ka r za 4 0.0 00 K več od I a n i. Ustavi se vsakdo tudi pri postavki : p o kopališče: ki ima dati 20.000 K več od lani. V proračunu za 1914 ji- svota K 27.850. Ali le dobijo tak povi-šek?! Ce upoštevamo draginjo, denarne krize, propadanje trgovine in obrti v Gorici, potem si ne moremo prav misliti, da bi si ljudje špogali drage grobove in bi doklade na direktne davke mogle doseči v prihodnjem letu kar 40.000 K več. Ali proračun treba, po njihovem mnenju, priviti visoko tako, da se približa potrebščinam in je primanjkljaj kolikor toliko ne-znatnejš' Ali namesto navijati davkoplačevalce, bi bilo pametneje res začeti š t e d i t i. Uradništvo tako malega mesta kot je Gorica stane K 194.960, to je eno četrtinko vseh izdatkov. Kaj je res toliko dela? Pri ljudskem štetju ga je bilo obilo!!! »Javna varnost« stane mesto K 83,110. Čemu? Skupna uprava stane K 297.000; to je polovica dohodkov. Ali jih je res potreba. In slavna godba mestna z godbeno šolo vred bo stala mesto drugo leto K 24.718. K proračunu, tako v sili in težavah zbite-mu na kup, more zagosti le »Trauer-marscli«. Bolgarska. — Že večkrat smo omenili, s kako srditostjo zvaračajo bolgarski politiki krivdo ponesrečene druge balkanske vojne eden na drugega. Enako silna pa je sedaj na Bolgarskem debata, ali so Rusi ali Avstrijci zakrivili nesrečo Bolgarske. Značilno je, kar piše o tem bolgarski pesnik dr. Vazov. Pravi namreč: Nikakor niso zakrivili Rusi našega poraza, dasi so bili v resnici v drugi balkanski vojni manj nevtralni kakor bi pa morali biti. Ali pomislimo sledeče. Ko Še ni bila odločena prva balkanska vojna, so nam že priskočili Rusi na pomoč. Takoj so nam poslali 50.000 brzostrelnih "pušk. ki nas niso veljale niti vinarja. Pa ker smo imeli še premalo pušk, smo jih morali naročiti še v Nemčiji in v Avstriji, a jih nismo dobili niti proti plačilu. Rusija pa nam je na to takoj poslala 25.000 pušk. Sarno ob sebi se razume, da ni pozabila na potrebno strelivo. Ko smo mobilizirali svoje vojaštvo in je teh bilo mesto 300.000 skoraj 600.000 vojakov in ko nam je zmanjkalo gorkih oblek, nam je Rusija takoj poslala nad 200.000 gorkih jopičev in plaščev in tudi to nas ni veljalo niti vinar. Pri Bulairu bi naši vojaki poginili od gladu, da ni bilo ruskih parnikov, ki so skozi Dardanele vozili našemu vojaštvu živeža. Tn tudi to nas ni nič veluilo. Potem na vse številne ruske zdravniške eksnedicije. brez katerih bi poginila polovica naših raniencev.. Ruska nam Ie dejansko koristila več, ko vsaka druga država. Naša krivda je pa. da nismo poslušali njenega sveta, da nai ne začnemo dru^e balkanske volne. Ali mi smo bili gluhi in nismo hoteli poslušati priiateljskega nasveta. Odtod na naša nesreča.« Tako nravi Vazov in ž njim najave večina Bolgarov. Kralj Ferdinand odpotuje v Sofijo. — To je najnovejše presenečenje z Dunaja. Berclitoldu prede huda, ker kaj, če se uresničijo vesti, da so doigrali na Bolgarskem Koburžaui, potem je tudi konec av-strofilstva na Bolgarskem. Zato mora oditi Ferdinand v Sofijo, da reši, kar se da rešiti. Ali veliko vprašanje je, če more rešiti še avstrofilstvo in še večje če more rešiti sebe. Razkritja o srbsko-bolgarski pogodbi. — Dobro informirani krogi v Belgradu niso čisto nič presenečeni, da je bila znana srbsko-bolgarska pogodba, po kateri bi morala poslati Bolgarska Srbski 200.000 vojakov na pomoč v slučaju vojne z Avstrijo, že kmalu po njenem nastanku tudi Avstriji. Trde, da vedo, kdo je informiral Avstrijo. V komisiji za ureditev severno-al-hanske meje so zooet nastali hudi spori. Ruski, angleški in francoski člani komisije so zagrozili, da odlože svoje mandate, če ne izpolnijo vlade njih želj. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Finančni vodja Engel je s pogledom angelske nedolžnosti predloži' proračunski provizorij za dobo od 1. jamarja do 30. junija 1914., in s tem proračunom je spojena nežna zahteva posojila v znesku 368 mifjonov kron, od katerega naj požre militarizem sam okrog 333 miljonov za same izredne izdatke. Zbornica je v drugem čitanju rešila zakon o davku na žganje. Zdaj je v razpravi reforma osebnega dohodninskega davka. Posojilo v znesku 368,969.830 kron naj se porabi: 6l/2 milijona za odplačilo splošnih državnih dolgov; 30 milijonov za zgradbe in za vozni material na državnih železnicah; 53,498.730 kron kot polletni prispevek za Izredne potrebščine armade in mornarice; 51,897.600 kron kot polletni donesek za Izredne potrebščine armade In mornarice, ki so bile dovoljene v delegacijah oktobra 1912, 227,129.500 kron kot prispevek za izredne vojaške ukrepe v dobi balkanske krize. Od 368 ¦: miljonov naj se torej 332 miljonov porabi za same izredne vojaške stroške! V četrtek je govoril dr. Laginja med drugim o položaju Jugoslovanov v državi. Posebno naše Primorje je še dandanes politično, jezikovno in gospodarsko pod umetno vzdrževanim gospodstvom Italijanov. Znano je, da obstoja med Avstrijo in Italijo v zvezni pogodbi kot dodatek neka tajna klavzula, koje vsebina je sicer neznana, a se Jugoslovani upravičeno boje, da se nahaja v tej klavzuli obljuba avstrijske vlade, da bo pospeševala v Pri-morju italijanski živelj na škodo slovanskega. A če bi se tudi nahajal princip enakopravnosti, bi bila ta stvar jako opasna, ker bi Avstrija s tem priznavala Italiji pravico vmešavanja v avstrijske notranje razmere. Govornik opozarja, da je italijanska diplomacija že opetovano vplivala na ureditev notranjih razmer v Avstriji v prid italijanskemu elementu. Zahteva točnega pojasnila od grofa Berchtolda, ali se res nahaja v zvezni pogodbi med Avstrijo in Italijo tajna klavzula, ki se tiče njegovega domnevanja. Poslanska zbornica. —. Rusinska ob-strukcija je zaenkrat zopet odložena do 5. decembra. Tudi pasivna rezistenca poštnih uslužbencev ne grozi več. Vladna barka jadra torej še. Zbornica je nadaljevala debato o osebno dohodninskem davku in bo ta zakon v kratkem sprejet. Pridno so. delovali tudi razni odseki. Delegacije. — V delegacijah se nadaljuje debata o Berchtoldovem ekspozeju. Sicer ni ravno Berchtodov ekspoze tako sijajna stvar, da bi bila vredna tako dolge debate, ali v državi, kjer je toliko "narodov in strank je pač naravno, da pove svoje stališče vsaka stranka. Nemci se odlikujejo po neverjetni nedoslednosti. Ostro napadajo Berchtolda ali glasovali bodo za vse zahteve skupnih ministrov. Naše skromno mnenje je, da je dolžnost poslanca, če vidi tako zavoženost, kot je ravno Berchtoldova politika, da odreče vsako podporo. Nemci p« pravijo, da je Berchtold nesreča Avstrije, dajo mu pa vseeno vse pripomočke, da more še nadalje vršiti svojo pogubonosno politiko in vse to delajo Nemci iz patriotizma, kakor pravijo. Le tega ne rečejo, da je tisti patriotizem pravzaprav le klečeplazenje. Poljaki so že od nekdaj tista stranka, ki dela iz narodnostnega boja najlepše kupčije in dobičke. Zato se ni treba čuditi, če ne delajo skupnim ministrom nobenih težav in se oadovolje, da gre sistem propadanja lepo naprej, saj imajo od tega le največji dobiček. Zato more tudi poljski delegat grof Pininski nemoteno odobravati vso zavoženost politike. Famozni rusinski delegat vitez Vasiljko je čutil zopet potrebo, da slovesno povdarja svoje sovraštvo do Rusije. Gospod vitez, ki se rad ponaša s svojim kavalirstvom bi lahko ve-f del, da besede sovraštva do naroda ne ' pozna kulturni gentleman. Pa morebiti izvira tudi to sovraštvo Rusiie iz dobršne porcije klečeplazema. —• Prijetno se je ' razlikoval od drugih govorov, govor dr. Kramafa. Predvsem se je bavil z Albanijo m z znanimi Prochazkovinami. ki so se S zlagale v dunajskem časopisiu. Grof Berchtold je sicer to odločno dementiral, ; ali če mu je kdo veroval je drugo vprašanje. Brambni odsek dslegacije je imel tudi že več sej. Slika delovanja je ista, samo, da so tu vspehi zunanjega ministra vse bolj občutni. Ker tu je treba plačevati ogromne stroške mobilizacije/ Precejšnjo zadovoljnost je vzbudila vest vojnega ministra, da stopi novi vojaški kazenski ršd prihodnje leto v veljavo. ' Justlčnl odsek le soglasno izjavil, da je prekoračil justični minister meje svoje nadzorovalne pravice in pričakuje, da se kaj sličnega ne zgodi več. Obsodba je sicer izrečena milo, zato pa pomeni ^glasnost tem več. . .. Demonstracije na univerzi v Gradcu. t- Skofaj bi minil november proti vsem akademičnim trr-dicijam brez nemirov, da niso rešili v zadnjem hipu nemški in laški študenti čast novemberskih pretepov po univerzah. Najlepše pa je to, da niso pretepi nastali vsled kakih hudih prepirov, temveč laški študenti dokazujejo s palicami v roki, da rabijo univerzo in Nemci se poslužujejo istega dokaza, da so samo oni vredni univerze. Taka je mladina najbolj kulturnih narodov. Laški študenti so zahtevali od rektorja graške univerze, da ustavi predavanja, ker še ni laško vse-,učiliško vprašanje rešeno. Ker tega rektor ni hotel izvršiti, so napadli laški študentje nemške študente in nastal je pretep, v katerem je bilo 15 Italijanov in 8 Nemcev ranjenih. Potem je bilo zopet vse mirno. Rektor je nato izdal poziv, v katerem naj-ostrejše obsoja laške izgrede. Italijansko vseučiliško vprašanje. — Italijanski študenti so izjavili pri rektorju dunajske univerze, da začno zopet z gibanjem na akademskih, tleh (to se pravi s pretepi)' če. ne bo rešeno vprašanje laške univerze. Njih gibanje, da ni naperjeno proti drugim narodom. Istočasno so se posvetovali glede laške univerze tudi laški poslanci in so sklenili, da morajo vsi vstrajati,\da se vladna predloga čimprej reši. . Tržaški mestni svet. — Na včerajšnji seji tržaškega mestnega sveta so laški poslanci vehementno protestirali proti zavlačevanju rešitve laškega vseučiliškega vprašanja. Pri tem so seveda napadli Slovence. Dobro jih je zavrnil dr. W i 1 f a n, da dokler niso ni toliko lojalni, da bi dali Slovencem saj eno ljudsko šolo, toliko časa tudi nimajo pravice pošiljati proteste. Nato se ie debatiralo o najemu hidravličnih del reke Timava. Socialisti govore proti. Ob pol enajstih Je interpeliral obč. svet. dr. Ara župana vsled ravnanja policije ob povratku laških dijakov iz Gradca, kjer da je policija rabila sablje. NatG je. bila izvoljena tričlenska delegacija, ki je šla na poiicijo — po dolgi nos. Ker tam so zvedeli, da je vse grozno pretirano. Ostanejo od vsega »dogodka« le Piccolo-ve čenče. Darovi. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neimenovana št. 7 5 K, gospa I. Urbančič 2.06 K, preostanek »Kegljaškega kluba« pri Jelenu po g. dr. D. Puc-u 2 X, obitelj Urbančič-Gruntar 20 K, gospa Josipina Fon 10 K. — Na račun mesečnine je prišlo 141 K. V nabiralniku »pri jelenu* v točami je dobil g. blagajnik C. M. D. Sila 30 K, v nabiralniku v salonu pa 10 K. Hvala! Domače vesti. 65 tet vladar. — V torek 2. dec. poteče 65 let, odkar vlada v naši državi naš cesar Fran Josip I. Pač redek jubilej. Poroči! se je gospod Fran Vuga, c. kr. sodnik v Podgradu, naš rojak iz Kanala, z gospodično Ivanko Z e g a iz Koprive. Obilo sreče! Smrtna kosa. — Včeraj popoldne Je zatisnila svoje oči za vedno gospodična Marija F a j t. Pokojnica -je imela šele 16 let Podlegla je sušici. Bolehala je kake štiri mesece. Po zdravnikovem nasvetu so jo odpeljali v neki sanatonj blizu Milana. Pa tudi to ni ni5 pomagalo. V Gorico so jo pripeljali v ponedeljek jako oslabljeno in včeraj je umrla. Pogreb se bo vršil jutri v nedeljo ob 2. uri pop. Preostalim naše sožalje! Za pisarniškega oficijala je imenovan sodni kancelist Josip Kariš v Pogradu. Vprašanja in odgovori. — O p o z ar -jamo vse naročnike »Soče«, da s prihodnjim mesecem uvedemo nov oddelek »Vprašanja in odgovori«. Vsak naročnik »Soče« ima pravico se poslužiti tega oddelka in vprašati za svet ali pojasnilo v vsaki poljubni stvari. Odgovori bodo v »Soči« vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Za pismene od- govore Je treba priložiti znamko. P r i vsakem vprašanju naj bo navedeno ime in šifra, pod katero se prijavi odgovor. Inženirski izpit je napravil na dunajski zemljedelski visoki šoli kulturni tehnik Karol Fux, starešina akad. društva slovenskih agronomov »Kras«. Slovenke, ki bi želele iti služit v Beli-grad dobe tamkaj prav lahko službe za pestunje, hišine, kuharice, pa tudi za natakarice. Plača je mesečno 40—60 kron. Ker naša dekleta le prerada hodijo v take kraje, ker se potem svojemu narodu odtujijo, priporočati je, da bi se začele obračati na slovanski jug. Skrb zanje in za njihovo nameščenje v službe prevzel je v Belemgradu »Srpski narodni ženski sa-vez«, Čegar predsednica je gospa Milka Svet. Vulovičeva. Do nje se je torej obračati. Poročil se je v sredo 26. t. m. gosp. Franc Gabrijelčič, učitelj-voditelj v Goljevicah pri Plaveh, z gospodično Marijo Valerijo Stanič, hčerjo občeznanega posestnika g. Valentina Staniča iz Bat pri Grgarju. Slovesna blagoslovitev deželne vojaške bolnišnice se bo vršila prihodnji torek ob 10. uri dopoludne. Deželni odbor je povabil k tej slovestnosti zastopnike raznih oblastev, da si obenem ogledajo to lepo in moderno zgradjeno vojaško bolnišnico. Zakasnitev blagoslovitve so preprečile nepričakovane ovire. Sodnijski izpit v slovenskem oz. hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku so napravili gg. avskultantje: Milan Bogataj, dr. Hedvik JeluŠič, Senen Mogoro-vič in Paskal Višin. Vodopravna razprava glede napeljave vodovoda iz tfublja se bo vršila na licu mesta v Šturijah dne 2. decembra t. I. To na razpis Postonjskega okrajnega glavarstva. Zastopan bo tudi goriški deželni odbor. Naslov cesarskega svetnika je dobil višji davčni upravitelj R. Thedrez v Gorici povodom svojega umirovljenja. Zimski šport v Bohinjski Bistrici. — Za letos se prerokuje zelo strogo zimo katero bodo pa prijatelji zimskega športa gotovo z veseljem pozdravili. V Bohinju so vse priprave za zimsko športno sezono dogotovljene, sankališče »Belvedere« popravljeno it! prirejeno. Ob nedeljah in praznikih bode vozil posebni vlak iz Gorice, ki bode odhajal ob 8'fi zjutraj v Bohinj, kamor dospe od 9'47 zjutraj. Vračal se bo ta vlak ob šestih zvečer iz Bistrice in pride ob V48 zvečer zopet v Gorico. Za Goriške športnike brezdvojbe krasna iu pripravna zveza. Vozna cena HI. razred za tja in nazaj K 3. Vremenska poročila se bodo ob sobotah objavljala v goriških listih in afiširala v izložbenih oknih tukaj-Šnih trgovin kakor tudi na drž. kolodvoru. Poziv. — Pevsko in glasbeno društvo v Gorici poživlja onega, ki si je izposodil od tega društva 4 knjižice za kvartet, naj jih nemudoma vrne, da se izogne event. neprijetnostim. »Goriška Slovenska Mladina« naznanja, da se prične plesna vaja jutri, v nedeljo 30. t. m. točno ob 5 in pol uri popoldne in bo trajala do 9 in pol zvečer, to pa vsled popoldanskega nastopa slovenske tekmovalne vrste iz mednarodne tekme v Parizu v Trgovskem Domu. Damski odsek »G. S. M.« vabi svoje članice k II. redni odsekovi seji, ki se bo vršila jutri ob 3. uri pop. v sobi pri »Jelenu«, in ne kakor pismeno obveščeno v ulici sv. Ivana. »G. S. M.« Slovenskih odvetnikov v Gorici je sedaj 12; so ti-le: dr. Franko, dr. Levpu-šček, dr. Puc, dr. Treo, dr. Pavietič, dr. Dermota, dr. Turna, dr. Oab-šček. dr. Sket, dr. Novak, dr. Podgornik, dr. Stani. Italijanskih odvetnikov je 13. Izpred sodnije. — V četrtek in petek se je zagovarjal pred tukajšnjo sodnijo že večkrat predkaznovani zidarski pomočnik Walter-Feliks Fischer, rojen v Steinach-Irdningu na Gornjem Štajerskem. Služba zidarskega pomočnika ni ravno najlepša na svetu, vendar se da pri njej živeti. Ali Fischerju ni nikakor zadostovala. Po gla-^ vi so mu rojile druge misli in na vsak na-j čin je hotel postati kaj več. Zidarski mojster to seveda njemu ni bilo zadosti, hotel je postati več, biti je hotel inženir. Kaj zato če ni imel za seboj niti nižje realke, temu se da odpomoči si je mislil in pona- redil vse potrebne dokumente Ih tako Je postal inženir. Tisti čas pa je rabila vodna zadruga »Prima Bonifica Austriaca« v Ogleju za svoja dela, ki so bila proraču-njena.na 800.000 kron inženirja in je zato razpisala službo. Na podlagi tega razpisa se je ponudil VValter Fischer in navedel, da je maturiral z odliko, dovršil inženirski izpit, da ima koncesijo kot geometer in da je dosedaj služil le pri velikih prvovrstnih podjetjih. Njegovi dokumenti da se nahajajo pri namestništvu v Inomostu in svoji prošnji je priložil potrdilo namestništva, da se nahajajo v resnici tam vsi »njegovi« dokumenti. To potrdilo je bilo seveda ponarejeno. Vodna zadruga v Ogleju pa ni ponudbe preiskovala, temveč verovala in nastavila Walter Fischerja kot prvega inženirja s 500 kron mesečne plače, prostim stanovanjem in drugimi udobnostmi. Tako je postal zidarski pomočnik v kratkem inženir. —- Ali slava novega inženirja ni trajala dolgo. Prekmalu se je izkazalo, da česar se Janezek ni naučil, da tega tudi Janez ne zna. Vsi so kmalu spoznali, da Fischer ne more biti inženir, ker ničesar ne zna. Sledila je preiskava, ki je dognala vse, tudi kako je Fischer bosensko vlado na isti način potegnil. Pri obravnavi se je brani! Fischer na vse načine, ali dejstva so govorila preglasno in tako je bii obsojen na dve leti ječe. Njegov zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. Trije železničarji iz kraljestva obtoženi žaljenja veličanstva. — V Cervinjanu ob meji so aretirali tri italijanske železničarje, ki so naslikali na vagonih našega cesarja v karikaturi. Pripeljali so jih v goriške zapore. Imenujejo se: G. Trentin, L. Casarsa in A. Bisatto. — Kar dan na dan se vršijo take aretacije, dan na dan razprave radi žaljenja našega cesarja od strani regnikolov! Čez mejo pošljejo Antona Martinija iz Italije, ker ni spoštoval naše države, v kateri je gostoljubno živel in ni spoštoval vladarja, marveč zagrešil žaljcnje, ki mu je prineslo 3 tedne zapora. Zapor je v preiskovalnem zaporu že prestal, proti izgonu pa se je pritožil, kar mu pa ne bo nič pomagalo. Vse polno takih tičev iz Italije se klati po naših deželah! Samomor častnika. — V Gradišču ob Soči se je ustrelil nadporočnik Fran Gr-mac iz Segedina. Star je bi! 3t let. Zakaj se je pravzaprav usmrtil, se ne ve. CENTRAL BIO. — Danes, jutri in v pondeljek se bode prednašal velik film s poljsko legendo »Sendomirski samostan«, v kateri nastopijo poljski »žlahčiči« v krasnih nošah starih časov. — Jutri popo-ludne spremlja predstave od 4. do 7. ure vojaški orkester. — V torek se prične prednašati velik film »Rihard Wagner«. V sredo se bo spremljal film z Wagnerjevimi skladbami, ki jih bo prednašal vojaški orkester. — Ta film mora zanimati vso inteligenco, ki zna ceniti velike može na glasbenem polju. Dvorana v »Central Bio« bo odslej vsaki dan zakurjena s centralno kurjavo. Dezerter. — V sredo je našel Alojzij Brajnik, posestnik pri Barki, ko je šel na polje, celo obleko vojaka-hribolazca. Bila je vsa umazana, bajonet rjav, pas pa že na več krajih gnjil. Naznanil je to hitro v vojašnico. Proti večeru sta prišla dva planinca po obleko in sta povedala, da je oni že o vsili Svetih zginil in sicer z -......ljubico v Italijo. Imenuje se Rudolf Spanger. Padel je z voza blizu Sv. Ivana De-vinskega 52 letni kmet AL Marega iz Sta-rancana. Pobil se je nevarno in obležal pod vozom. Pozneje so ga dobili in pripeljali v Tržič, kjer je podlegel poškodbam. Prispevek od kavine primesi. — Ko-linska tovarna je izročila družbi sv. Cirila in Metoda od prodane cikorije letos že drugi tisočak. Uvažajte, častiti rodoljubi, ta znameniti prispevek in ob nakupovanju dajajte prednost izvrstni kavini primesi Kolinske tovarne. Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odorti v Gorici lekarni Gironcoli-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba od 30. t. m. do 6. decembra 1.1. ________ Domača politika. Na Kranjskem prično v ponedeljek 1. decembra deželnozborske volitve. Ta dan voli splošna kurija, potem ulede druge, december bo na Kranjskem volilni mesec. S. L, S. upa na nove pridobitve v mšstib, tako, da bi napredna stranka ostala le pri poslancih iz Ljubljane in trgovsko-obrtne zbornice. Idrija ima tri kandidate: naprednega (Gangl), socialdemokratičnega (Kristan) in klerikalnega (domaČi dekan Ar-ko). Volilni boj je hud; strupeno se bori zlasti klerikalno časopisje in tako vehementno bije krog sebe, kakor da bi ne bilo glasnik zmagujoče stranke! To pomeni, da Število samostojnih glasov na kmetih pri teh volitvah najbrže mogočno naraste. NaprcJnjaki kažejo ljudstvu zlasti, kako katastrofalno za Kranjsko deželo je gospodarstvo S. L. S. v deželni hiši. Posebno znamenje Časa: med kandidati S. L. S. je tudi — dr. Krek. In pa revizija na ljubljanskem magistratu! Nemška kolonizaeaja ob Adriji se vrši lepo tiho pa vstrajno. Danes se pojavi in nastani nemški človek v tem kraju, jutri v drugem. Splitska »Sloboda« piše: »Poleg nemških ljudskih šol za »oficirske otroke«, poleg nemške gimnazije v Pulju, za Kupelwieserjem na Brionskih otokih, za nemškim »Kurortom« v Rebu sedaj še kolonizacija! Iz nekega celovškega dnevnika posnemamo ta entrefilet: ,U s p e h i naseljevanja S 0 d m a r k e: V nekem napredujočem zdravilišču in kopališču v Primorju — imena-glede* na na*e narodne sovražnike ne navajamo — so MM v zadnjem tednu naseljeni trije nemški obrtniki: zidarski mojster, čevljar in kro-iač; z družinami 18 oseb. Sudmark se pogaja še za druga dobra mesta, sprejema pa samo dobro opisane in gmotno dobro nodprte ponudnike'.« Tako raste moč Nemštva ob Adriji. Imenovanje predstojnika davčnega urada v Gorici se ima izvršiti menda v kratkem. Neobhodno potrebno je. da "rt-de na to mesto slovenski uradnik. N;ti-brže ie med slovenskimi davčnimi uradniki dovoli za tako službo sposobnih tno?! Davčni okra! ie skoro nrav vs slovensM, saj ie samo Ločnik laški in Gorica mešana. Z;i nredstoinika takemu davčnemu ttr.'t izvajale le lene nesmi, temveč da se tudi dobro izvajam. Vstopnina h koncertu je zelo znižana, da se more koncerta udeležiti vsakdo. Prepričani smo. da nagradi občinstvo trud marljivih pevcev in da napolni koncert dvorano Trgovskega doma. saj vlada že danes povsod veliko rmimanje za koncert. DOPISI. Iz Gorice. --- Storimo kaj za svojfc časopisje! Tako klicem Slovencem v Gorici I in našim rojakom na deželi. Ali ni naravnost krivično, če vidimo po deželi po gostilnah skoro povsodi kričaški »Novi Čas«. >Soče« in »Primorca« pa ne dobiš! «Novi Čas« po eni strani zabavlja na krčma rje, po drugi pa se Km prav po židovsko vsiljuje. »Soča« in »Primorec« sta gtasili vodilne stranke na Goriškem, zato pa se morata tudi primerno razširiti. Socialni demokratje prirejajo svoj rdeči d a n, na kateri agitirajo za svoj list in mu nabavljajo naročnike, novostrujarji priredilo svojo »b e 1 o« n e d e 1 j o v nabirati!«1 naročnikov za Novi Čas — priredimo mi svoj n a r o d n i d a n. na katerem naj se naroČi na »Sočo« in »Primorca« par stotin oseb v mestu in na deželi, zlasti še na deželi. — Pristaš samostojne narodne stranke. """""fT* Iz goriške okolice. Iz Dornberga. —• Dne 22. t. in. se je poročila vrla gospodična Matilda Mozeti-čeva, z žel. uslužbencem g. Sever-jem. Pri tej priliki se je nabralo za »Družbo sv. Cirila in Metoda« 12 K. Obilo sreče! -~ Denar se je izročil tukajšnji podružnici. V Dornbergu je umrl Viktor Buditi, učenec pripravnice v Gd^ci. Pokojnik je sin g. J os. BudlnaV ' poscštriilfci r»*ffc>rH-berga. Pogreb se vrši v soboto ob 3. uri popoldne. Iz Solkana. — Poročil se je danes 29. novembra v Solkanu gospod Ivan Sre- ^ brtiič, c. kr. oficijal pri gozdnem uradu v~r (iorici, predsednik »Slovenske čitalnice« v Solkanu, z gospodično Mici Mozetičevo. Bilo srečno! Za Ciril-Metodovo podružnico v Pod-gori je nabral g. I. Trpin 11 K 80 v med starešini občine Podgora po seji dne 21. XI. O. K. Dietz daruje 1 K 20 v --dobiček pri igri. Rodoljubnim darovalcem srčna hvala! Renče. — Naše delavno društvo »Svoboda« nam je v nedeljo 23. t. m. priredilo veselico, ki se je sponesla v vsakem oziru. Na odru, na katerem smo videli igre že vsake vrste, smo to pot videli žalosten odlomek človeškega življenja, f!. Oanglova drama »Sin« je pretresljiva. Nekateri prizori proti koncu te žaloigre so do solz ganili poslušalce, culo se je ihtenje. Vrli igralci, ki so to dramo dvakrat s polnim vspehom vprizorili v St. Aiidrežu, so igrati tudi pri nas izvrstno, o tem je le eno mnenje. Prizor za prizorom je bil gladko igran, da smo se čudili in tako smo tudi vživali lepoto Oanglovega sloga; krasno govori Oang v svoji drami! Hvaležni smo gg. igralcem za to prireditev. Glavni vlogi Cirila ii Helene sta igrala gg. Skrabar imenitno. Zavedala sta se, da je vspeh drame pač nj ju vspeli. Tudi druge vloge so bile izvrstno zastopane. Sploh je cela skupina srečno izbrana in upamo, da nam bode prilika videti jih še na odru. Dvorana g. 2nidarČiča je bila polna. Naše preprosto občinstvo se pa kaj rado smeje tudi najžalostuejšim prizorom — škoda — tragika pač ni za vsakega. — Po igri so imeli zabavo mnogobrojni plesalci, katerim je Sokolska godba iz Pr-vačine res izborno svirala poskočne komade. Društvu Svoboda« želimo še na-daljnih uspehov. Kakor smo slišali vpri-zori društvo sredi januarja narodno igro Domen. Le tako naprej na polju prosvete, vspeh ne izostane. Na Martinovem večeru Ciril-Metodovo podružnice v Mirnu dne 15. XI. so pre-plačali vstopnino sledeči: g. Jakil. tovarnar v Rupi 12 K, g. Pavletič. veleposestnik H K, gg.: Uršič. župan. Černetič, Lenart. IvanČič in N. N. po 3 K, Praprotnik, Klančič. Pavletič Rudolf po 1 K. g.čna Mira Paganeli 60 v, g. Besednjak 40 vvg. Drdih 20 v. g. Besednjak 30 v, Henrik Vuk 20 v: in ker se nista mogla udeležiti zabavnega večera sta darovala g. Rudolf Devetak 5 K in Dominik Pahor 2 K. Za paviljon so pa darovali sledeči: g.a Pavletič pecivo, sadje in perutnino, družina Praprotnik kremo, g.a Ana Sandrin pecivo in malinovec. g.a Kraus torto, družina Paganeii torto, g. Makuc in Mozetič torto, družina Marmolja kavo in sladkor, g.a UršiČ perutnino, družin;« Pavlin pecivo, družina Beltram 4 steklenice vermuta. Hvala darovalcem. Posebej se Še zahvaljuje odbor g. Marmolju za brezplačno prepustitev dvorane in prostorov, ki so se rabili oni večer v ta namen, in g. .lakilu za posoieni glasovir. Odbor. Pri Martinovi gosi se je nabralo v Mirnu dne 16. XL v veseli dru.tbi 15 K za Ciril-Metodovo družbo. Denar se je odposlal družbi v Ljubljano. Iz ajdouskeaa okraia. Iz Sv. Križa. — Vabimo k Miklavževi veselici, ki bo v nedeljo 7. decembra v j dvorani g. Ferjaučiča. Priredi jo šolska ' mladina. Na vsporedu je 15 zanimivih j točk. Zadnja igra »Sv. Miklavž« v dveh dejanjih. Začetek ob 3. uri in pol popoldne. \ Vstopnina 40 v za osebo. Dobiček se uporabi za šolsko potrebščine revnim otrokom, zato se preplačila hvaležno spreje- , majo. Pričakuje se obilnega obiska. Iz Ajdovščine. — Po volitvah v ajdovski cestni odbor smo se zbrali por poldne pri Bratini na sestanek, kjer se je unel prav živahen razgovor. Navzoči so bili mnogi župani in podžupani in poslanca dr. Podgornik in Kovač. Razgovor se je razvijal o raznih gospodarskih, občinskih potrebah. Govorili so poslanec Kovač, župan Troha, Župan Medvešček, župan Oruiitar in poslanec dr. K. Podgornik. Prav prisrčno pa je govoril na tem sestanku naš notar Ar tur Lokar. Taki se-^'^44° 'aiLP Potrebni, na teh še pogovo-«r4»rio o razn1hrsvoj1n^p6treb1flnn povemo poslancem, kaj naj vse store v prid našega ljudstva. k Immenskega okraia. Iz Vojščice. (Izvrsten te;an.) — Ker ni bilo v tem letu raznih vremenskih nezgod (razven mraza in slane v spomladi) smo imeli letos precej obilo trgatev in pridelali smo prav izborno in dobro kapljico. V občini se dobi okoli 500 hI izvrstnega terana; dali bi ga prav po nizki ceni, ker se denarja potrebuje. Priporočamo se najtopleje gg. restav-raterjem in krčmarjem iz mesta in z dežele, da si blagovolijo naš dober teran okusiti in ga obilo nakupiti; bodo gotovo tako zadovoljni. Gospodarske vesti. Trgovine v Gorici bodo v nedeljo 30. t. m. in ob nedeljah med 17. in 24. decembrom odprte od 8. do 12. ure predpoludne. Električna centrala v Kobaridu. — Listi iz Trsta poročajo, da se obistini načrt za napravo velike električne centrale pri Kobaridu; od tam se napelje elektrika v Trst in po celem Primorju. Prihodnjo leto začno potrebna dela. Več prihodnjič. Nov državni dolg v Avstriji po 4.5/1, plačljiv v zlatu. — Vlada pokrije del kredita poleg bilance prihodnjega leta s posojilom 250—300 milijonov. Ni še določeno, kake obresti se bodo plačevale; uajbrže 4.5'}, plačljivo v zlatu. Petrolej se podraži. Z Dunaja poročajo, da v seji zastopnikov petrolejskih rafinerij se je povišala cena petroleja za eno krono in pol. Prihodnji teden se ponovijo poskusi za sestavo kartela. Nova železnica v Srbiji. — Iz Soluna: Omrežje železnic v Novi Srbiji se pomnoži z novo važno progo: Skoplje-Patovo-Mavroko-Dibra. Trgovina z železom gre v Avstriji rakovo pot. ~~ Tovarnarji sicer od časa do časa znižajo cene železu, a kljub temu se trgovina noče povspeti na isto visočino kot je bila pred leti. S svojo dosedanjo zunanjo politiko je avstrijska trgovina zelo trpela. Naši avstrijski državniki so vse preveč sledili Nemčiji in ta >e v zahvalo izoodrinila v zunanjih deželah avstrijske trgovce. Sedaj hoče vlada železninarjem odpomoči s tem, da pritiska na prometne družbe, da znižajo prevozne cene za avstrijsko železo. Kmetijska predavanja pri vojakih. — Vojno ministerstvo je odredilo, da se bo odslej pri aktivno služečem moštvu naše armade skrbelo za gospodarski pouk. Častniški zbor bo imel nalogo, skrbeti za dobre predavatelje, kateri bodo predavali in tudi primerno razkazovali razne važne novosti in predmete, ki se tičejo kmetijskega gospodarstva. Za vojaštvo v Bosni in Hercegovini so se taka gospodarska predavanja po zimi že pred leti vpeljala. Vojna uprava se je prepričala, da so gospodarski tečaji pri bosanskem vojaštvu že do sedaj pokazali velik uspeh. Vojaki, ki so se udeleževali pri armadi predavanj, rostanejo doma kot kmetje vzorni gospodarji, ker se jim je že pod cesarsko suknjo vcepilo veselje do naprednega gospodarstva. ________ Sokolski vestnik. Miklavžev večer »Sokola« v Gorici. — Kakor druga leta, tako priredi tudi letos »Sokol« Miklavžev večer, le da je letos program še raznovrstnejši in zabavnejši. Godbene točke, burka, telovadni nastop, petje, ples, to je le del obsežnega programa. Predvsem je treba omeniti nastop Miklavža, z njegovim krasnim spremstvom in bogatimi darili. P<> še vsa druga presenečenja čakajo obiskovalce Miklavževega večera, ki se vrši 7. decembra v Trgovskem domu. A o tem prihodnjič, ni dobro, če se pove vse ijakrat. Le toliko izdamo, da bo tudi muzej, aktualen, poučen in zabaven. Darila za Miklavžev veSer v Gorici se sprejemajo v nedeljo od 10.—12. dopoldne in od četrte ure naprej v Trgovskem domu. Vsako darilo mora imeti narodni kolek. Miklavžev nastop za otroke se vrši že ob petih popoldne in se sprejemajo darila za ta nastop od ene popoldne naprej v Trgovskem domu. — V nedeljo, 7, decembra, vsi na Miklavžev večer! Razne vesti. Velike tatvine pri Avstrijskem Movdu. — Že dalje časa sem so se razne avstrijske tvrdke pritoževale pri L1oydu, da so bile razne njihove pošiljatve odprte in da je manjkalo blago. Pred par dnevi je opazil ključar Mihael Bajt, da so nalagali na Llovdov parnik »Helouan« velik zaboj za strežnike na tem parniku, nekega Ar-manda Premovitza. To je pobudilo v ključarju sum in naznanil je stvar svojim predstojnikom na Llovdu. — Poizvedovanje je prevzel nato policijski kontrolni inšpektor Titz, ki je dognal, da je bilo v Llovdovem hangarju, r-spedicijskem oddelku v stari prosti luki odprtih več po-šiljatev. Nekaj zabojev je bilo celo popolnoma izpraznjenih. Zaboj, ki so ga naložili na »Helouan« so seveda zaplenili in so našli v njem same zimske suknje, vredne okrog 1000 K. Ukradene so bile v imenovanem hangarju. Strežnik Premovitz je bil aretiran. Končno se je dognalo, da sta bila glavna tatova skladiščnika v imenovanem hangarju, 48 letni Rihard Bidoli, stanujoč v ul. Eremo št. 4 in Gvidon Gasparo, star 40 iet, stanujoč v ul. Lavatoio št. 3. — Aretiran je bil potem tudi 46 letni težak Anton Sorn, ki je bU poleg Premovitza gla-ni pomagač. Število ljudi na zemlji. — Mednarodni števni urad je na podlagi zadnjega ljudskega štetja od 31. 12. 1910. izračunal, da je na zemlji 162S milijonov ljudi. (Popolnoma natančno število ni, ker se ljudsko štetje po nekod ne more vršiti.) Na posameznih delih sveta živi: Azija 851, Evropa 437, Amerika 161, Afrika 126 in Av- stralija 51 milijonov. Evropa, ki Je razen Avstralije najmanjši del sveta, je z Adamovim rodom najbolj gosto naseljena; na 1 km8 živi povprečno 43 ljudi, v Aziji 20, Ameriki 5, Afriki 2, Avstraliji 3. Dosti nas je pač na tej nad 5 milijonov um8 veliki krogli in ni čuda, če so ti različni boji za obstanek napeti, napolnjeni s trudom, upi, prevarami, veseljem in uspehi, z vzdihi in solzami, a vendar je še dosti zemlje, ki čaka pridnih rok. Vedno več vojaštva na jugu. — Listi poročajo, da pride na jug, zlasti v Bosno in Dalmacijo, še več vojaštva. Vojna uprava nakupi v kratkem v svrho Jtgra-deb vojašnic potrebna obsežna zemljišča ali primerna poslopja. Londonske dame in šoferi. — London ski šoferi so imeli te dni skupščino, na kateri so konstatirali, kako. londonske dame oškodujejo šoferje na leto za okroglo en milijon kron. Dajo se peljati take dame z avtom v velika skladišča blaga pa pravijo Šoferju, naj počaka. Revež- čaka in čaka, ali dame ni več iz skladišča.... London ima 11.000 avtomobilskih kočij. Odgovorni urednik In lzda]atei| Ivan-KivCIL v Oorid. Tisk*: »OorilkaTUVnrnac A. OabrISelc (odgov. |. PabJli), Zalaga: Družba xa izdafanle listov >SoSa« in »Primorec, Malt oglasi. Hajmanjli pristojbin* stane 60 tU. Ako Je oglu obsefnejll «e radona za mko besedo S rit. lajprtpravnejle lnsorlranje la trgovce in obrtnike. Kolibo Je manjSlh trgorcav In obrtnikov v Gorili, iiienn na dalall (In celo v mMtni nthia nt poina, kar nikja* na imatirafo. škoda nI majhna. - Proda se : v Št. Petru pri Gorici, tik postaje vipavske železnice hiša s pol njive zemlje, pripravna za vsako obrt. Nadalje se proda na Volčjidragi kmečka hiša s zemljiščem in vinogradom ali brez. — Poizve se pri Andreju Uršiču, na Volčjidragi. PC9 hf9af9 B0 Pro(ta takoj. Je Čiste isterske lofl Ulimd pasme, IV,let star, rujave barve, srednje velikosti. — Poizvedbe pri Valentinu Makarovič, Vrh št. 20, p. Kanal. Stalni krajevni aaeirti.T$^SE$a- pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ograki. Ponudbe pod »Merkur," Brno, Heugasse 20. 343-2 Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni sin, brat in svak VIKTOR BUDIN uJenec pripravnice za srednje Šole v Gorici v četrtek ob 11. uri zv., po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 29. nov. ob 3. uri pop. izpred hiše žalosti v Dornbergu na tamkajšnje pokopališče. V DORNBERGU, dne 29. nov. 1913. asi -i Žaln|aLl ostali. Trgovina z mešanim blagom o Solkanu Fran Prencis (prej Toroš.) Priporoča najnljudneje si. občinstvu razno blago, po najnižjih cenah. Obleke, čevlji, klobuki, dežniki, perilo, rute, vezenine. Kuhinjska posoda, steklo, barve, olje laneno in mineralno, več vrst žganja, špirit. Kolonijalno blago, jestvine i. t. d. Postrežba solidna In tofira! V 8 dneh okolo sveta. Posebna poročila za »PALMA" tisk Dr. FRITZ KAUTSCHUK. V. dan; Brzojav iz Kamerun-a: Že tukaj? Gospod doktor dober dan M[ Napredek tukaj kaže se na vsak korak^ Med črnce niste prišli zdaj zaman. Ker PALMA nosi otrok, žena in možak!! VELIKO SKLADIŠČE == OBUVALA = Svetovno Jianžh tovarn „ Ovp-viop 44 'jam** (ioollj & ^votw" ln domalega izdelka. Fasone elegantne, blago trpežno, cene solidne. J. Drufovka - Gorica, Gosposka ulica 3 nasproti „Monta". Vsakovrstno manufakturno blago spi hi« „monfa") se prodaja s 50°|o popusta. trgovine BISHIL o Gorici, f*""1* Kinematograf „Edison" - Gorica pri ljudskem vrtu Prednaznanilo. Od torka, dne 2. decembra do četrtka, dne 4. decembra se bo predvajal vekanski film 1500 metrov ZMAGA ali SMRT pretresljiva drama doživljajev v 4 dolgih delih. Prvovrstno delo tvrdke Itala-Fiim iz Torina. Pretresljivi begi. — Zasledovanje z zrakoplovom. — Ukradene bombe. ~~~ Požar na krovu ladje. — Strahovita eksplozija. .MEDVED GORICA Največje skladišče izgotovljenih oblek. Z današnjim dnevom se otvori novi oddelek trgovine, ki je namenjen prodaji z najmanjšim dobičkom. Vsled velikanske zaloge izdatno znižane cene. V pondeljek trg Sv. Andreja, dobijo vsi oni, ki so kupili tudi najmanjši predmet v trgovini MEDVED, listek za prost vstop u Kinematograf Central -Bio. Obleke za gospode in gospe od kron 20 naprej. Zimske suknje za gospode in gospe od kron 25 naprej. Pelerine za gospode in gospe od kron 14 naprej. Klobuki za gospode in gospe cd kron 3 naprej. Čevlji iz najboljšega usnja za gospode in gospe od kron %% naprej. Mrotafte se ns ttSOČD in Primorca". Priporoča se, pod novim vodstvom,, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotaktn se sprejemalo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah. Razglas. S prosincem 1914. se odda zalaganje goriške posadke z mesom in drugimi živili za celo lelo. Trgovci, kateri reflektirajo na tako zalaganje, naj pošljejo svoje pismene ponudbe do 10. decembra!. 1, na naslov: „GARNISON5MENAGE, Gorica vojašnica na Travniku", Ha zakasnele ponudbe se ne ozira. Ustmena pojasnila sd dobivajo na istera naslovu. 378-2. Zobozdravnici in zodotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Utrdi telurtliCe Steo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaucukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o malem ateljeju od 9. are doi. do 5. ara pop. JAKOB SULIGOJ, Gorica Gosposka ulica štev. 19 urar c. kr. dritavne železnice priporoča svojo novo veliko trgovino ur =¦ Slovenci! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivnL-e v Gorici, Gosposka olJca it«v. 1 (nasproti Konta). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča) EMU NOVAK, brivec in lasniCar. vseh vrst, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov. Vse po nizkih cenah. *"^4I 0BM Zdravniki ¦¦^ fpriporoCajo kot izvrstno zdravilo proti kaSIjo^^ Kaiserove prsne karamele s znakom „3 jelke" llliliOlti uporabilo prgtj A. vi Berini Gorica, Šolska ulica 6t. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste i&m lw# te hH Wi* NMfcM h II« ¦ prodalo n« drobno In debelo. Prodaja na drobio: Eroa -'96,1*04, 112 i m l'28, i-36, tU. 1-60, 1'80, 2-, 240 u lati po 72 tul ------- N« debelo cene ugodne. ------- PoSilJR poStnine prosto na dom. Posodo se puSča kupen do popolne vporabe olja; po vportbi se spet zameni a polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------ mu« in sveč.------------------ Zdravnik Dr. JustBačar ordinira v ulici Tre Pe štev. 9. Franc Nemec (prej Cigoj & Remec) ulica Municipio štev. 1 Gorica priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo naj- boljili istrskih in domačih vin. Pošilja na dom. ——>—— Kašelj zagrljenosti, zasliZenosti, oslovskemu kaSlju, | katarju, boleznim v vrata in obvaruje proti prehladu. i 4S4Iflffc notarsko vid. sdravniSldb. spri-VllIU feval in od privatnikov jamčijo za golov vspoh. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako oknsni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin. — Dobivajo se: G. Cristofoletti, o. kr. dvorni salagatclj, L. Glinbich, lekarnar G. B. Pontoni, Rugfiriero Kurner, A. de Gironcoh, E. HaKoli, mirodilnica, A. Zavadil, lekarna pri Matiii pomoC. v Vipavi, L. .lursclie, : lekarnar V Ajellu. Maks Kozowor, lekarnar v AjdovSCini, G. Corbatto, lekarnar v Tržiču, Robert Kastner, lekarnar v Tolminu in v vseh dragih lekarnah. Postrežba točna. Cene zmerne, Sedlarska delavnica lwan Krauos-Gorica _____ na Koran St. it Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakoi tudi velika izber usnjatih torbic, kov&gov za potovanje, -—- #-—¦•¦_ stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za p«e itd. Barvanje in tape--=«=aE=«^ ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se PSSgg^ izvršuje točno. - Nahrbtniki za planince. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici ' ' nnliilfilra »lavni** V R nflfl fl Centrala podružnice; Celfe, frelOBBC, SOTl«MI. SpMt, TfSK |0, v tekočem računu po dogovoru. Dolnifika glavnica K S.OOO.OM Rezervni zakladi K 1,000.000. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naroČila. Proraese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Vloge na knjižice po 4f%° Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemal je vrednot v varstvo in oskrbovanje. Shfes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. Odlikovana pekarija in sladčlčarna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) " zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.. Prodaja različna fin« vina in likerje na drobno aii v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo BgT* po Jako zmernih cenah Kemična tvornica Traiskirchea pri Dunaju LIEBLEKV & C.o Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STBARIT (obl. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. riepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmerna s Stearitora ima 50—100 # večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno). | Edina prodaja in zastopstvo: F. P. Vidic & Komp. — Ljnbljana, Glavna zaloga Palma podpetnikov Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Ha sredi Raite^a 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Rajcen$]e kapovaliSCe nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin preje In nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. I POTREBŠČINE. za krojaŠB in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje, Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. A. Dmfovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Ljubi moj kan k BATJEL-U v Gorico Stolna ulica 2-4 po>jik sadne9a tr^ Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno in debelo. j^M^^L Kupujte samo dvokolesa Nfierice" in JM ena*-, 1 "MsBg^^ K so n^bolP francoski sistem in najtrpežnejše v9p|Hfl^ vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. J[^B^ Šivalni stroji Ortffllll VlCtOllfl so najprak-__________ 4V ti&>ejšij8i vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno* Šivanje' in Itikanje (vezenje)" Stroj : teče brev&tmroo In je Jako trpežen. Puške, samokrese, slaraoreznice in vse v to sfroko spadajoče predmete se dobi po to-1 varniški ceni pri tvrdki Kersevani & Čuk GORICA, h Stilnem trnu it. g. GORICA. - Češko-Budejouicfcjj papfroujj prutnysl ¦ m m m m m m m m m Č. Budejouice. KUPUJTE LE ČIRI L-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA — IN METODA V LJUBLJANI. -------- EiieliflstoKrais TRST, Via S. Nlcold štev. 2 Tehnični biro urfeu'tev kompletnih industrijskih * naprav vseh vrst in električne luči| in moči. ^ii§^. Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej Moric Hille v Bresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v Oberttirkheim pri Stnttgarln. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnično informacije gratis in franko. Prvo Vacuiim goriška čistilno podjetje Gorica, Via Ascoli št. 20. Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, t !!, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. -— Natna-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. —. V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-16 Posluži se s proračuni in prospekti. IfeteftOrlSfllf!, za vsakega posestnika senožeti neutrpljive p hOSllne Sfrale vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske »DEERING« w ^44 ki so priznano najboljši, dalje: 9 „JDhnston", Osttorne „Cor- j I ter flraUfe m OtfTJREllInlfeC aa seno, čistilne in navadne mlatilnice, [gj I slamoreznice^vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse w I druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih © I cenah edina domaČa tViPdka te stroke na Kranjskem ® FR. ST1IPICA V LJUBLJANI f Marije Terezije cesta št. 1. (gj j, HflIoeC]a zaloga OlOdia In 2eleZlf1ne ter stavbnega materijah. Bj gj Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na [gf f3l______________ razpolago, fSI