Žito se povezuje z jugoslovanskimi partnerji
Predstavnik živilskega kombinata Žito, Ljubljana, ki je glavni oskr-bovalec LjuMjane z okolico in drugih slovenskih občin s proizvodi mlinarske indnstrije, so 5. junija podpisali $ hrvaškimi predstavniki Poljoprivredno-prehrambenega kombinata iz kutjevega v Slavoniji samoupravni sporazum o združevanju sredslev in o skupnem >!aganju za razširitev in urejanje zemlji.šč za pridela' o koni/c. pšenice in drugih žitaric. Žitov delež pri sovlaganju znaša 75.000.000 din. S tem spora-ZDmom si je Žito zagotovilo surovine za oskrbovanje svojih mlinov z žitaricami. Le-teh potrebujejo letno 72.000 ton. PPK kutjevo se je obvezal. da bo vložena sredslva vrnil po 15 letih, leta 1985 pa bo do-bilo Žilo prvi priddek zitaric s 1000 ht-klarjev usposobljcn? /cmljc. ki je po sporazumu v tem obdobju namenjen Žitovim kaščam, bolje — si-losom.
Letos pa bo Žito dobilo 5000 fon pšenice in 7000 ton koruze, kar obojc tnelje vrhniški mlin 7'edvsem /a potrebe slovenske pivovarske industrije.
SOVLAGANJA — VELIKE NALOGE
Žito je od decembra 1982, ko je sklenilo z ABC Pomurko sa-moupravni sporazum o sovlaga-nju v melioracije za izboljšavo zemljišč za gojenje pšenice in vložilo 26.180.000 dinarjev pa do začetka letošnjega junija sklenilo še tri take sporazume. Z njimi se je zavezalo, da bo vložilo skupno 209.350.000 din v Prekmurju, Novi Gradiški in Kutjevem. Ta sredstva, ki jih proizvajalci pšenice zahtevajo kot neobhoden pogoj, da pšenico sploh izročijo živilsko-predelo-valni industriji. pa mora ŽK Žito dobiti od banke. Dolgbročne kredite je treba odplačevati po 25,5-odstotni obrestni meri.
Že pred petimi leti je vlagalo Žito velika sredstva za gradnjo silosov v Vojvodini, da bi si zago-tovilo potrebne osnovne surovi-ne. Lani in leto poprej pa so z oskrbo nastopile težave. saj je boj za devize dobival vse ostrejše oblike in so proizvajalci poleg sovlaganj in zajamčene pšenice zahievali pri vsaki toni pšenice še devizni d.elež.
Gradnja velike mlinarske in-dustrije v žitorodnih območjih pa jcnarekovala večjo nasloni-tev na domače. slovenske proi-zvajaice. Na velikih obdeloval-aih površinah Prekmurja, Ptuj-skega in Dravskega polja se že dolga leta povezujcjo z.adruge in zasebni pridelovalci žit. Živilski kombinat Žito pa je moral na tem področju zadnji dve leti zao-rati ledino in začeti s sistematič-nim pridobivanjem slovenskega kmeta za pridelek pšenice. Ker pa je ta slovenski kmet večinoma živinorejec. zlasti na Goren}-skem, kjer ni dovolj polj za žita-rice, so se kmetje z zadrugami obvezali, da bodo pridelovali do-govorjeno količino žitaric le. čc bodo v zameno dobili koruzo. Tudi to koruzo dobiva ŽK Žito iz iitorodnih predelov Jogoslavije.
V /adnjem času pa je postala ko-ruza slratcški proi/vud. ki mu raste cena. Kmctije je nočejo prodajati po uradno dogovorjeni ceni, živilsko-predelovalna indu-strija pa je ne more dati svojim pogodbenim kooperantom, ki jo rabtjo za pitanje živine. S pre-prodajo koruze so se pričele v Vojvodini pečati tudi neživilske veje industrije (celoelektroindu-strija!), ki ne morejo drugače dobiti devi7 ?a prepotrebni re-protlukcijski material.
Zadnigam in zasebnim proi-zvajalccm jc treba za dobavljeno pšenico dati koruzo. delno denar. saj so pretežno živjnorejci in bi sicer s pšenico pitali živino.
Kakšen pa je boj /a koru/o. ve vsak. ki ima doma vsaj kokoši. Lanska/ujamčcnaccna I7dinst jc letos povzpela na tržišču /e do 27 din /a kilogram!
t cnc kruha so se i>d \seh i/-deikov \ industriji ne/natno po-večale, medtem ko so npr. v če\-Ijarski indiisiriji. gradbeništvu in \ beli tehniki, elektriki. mazutu, lcsni industtiji in drugod porasle do vrtoglavih višin.
Pod istimi pogoji kot pšenico pa je treba plačevati tudi kakao-vec. olje, sladkor, margarino in druge dodatke — tudi uvoženc. ker naših ni — za ostale veje de-javnosti tega 2400-članskega ko-lektiva z dvanajstimi tcmeljnimi organizacijami. Zgodilo se je. da so za daljše obdobje obstali mlini. ker nkbilo pšenice z.a mlet-je. nekaj dni ni obratovala to-varna bombonov Šumi. edina slovenska tovarna čokolade Go-renjka pa je dobila \i tujine starc stroje za proizvodnjo, ker za nove ni bilo denarja...
Žito oskrbuje s pekarskimi iz-delki in i vsemi vrstami mok 26 slovenskih občin, zlasti Ljub-ljano z okolico, s svojimi izdelki pa tudi ves jugoslovanski pro-stor. Zlasti )c perera oskrba 17 Žitovih pekarn — od Tržiča, Lesc. Kranja. Kamnika. Ljub-Ijane, do Trbovelj, Kočevja, Kr-škega. Novega mesta... ker kva-liteta prispele moke niha.
Da dobijo Ijudje teh krajev
svoj vsakdanji kruh. jc neizbcžna taki) rckoč vsakodnevna bitka za surovinc in dobro jc. čc vcmo, da je do dišečega vsakodnevncga hlebca trda pot.
Desft, petnajst lct prepozno srno /ačcli biiko za več hrane! Mnogo jc zdomcev, ki so zbežali / zemlje, še več je primcstnih na-selij kjer so se nastanili nekdanji kmečki prebivalci in se — po-meščanili.
Tc dni potekajo \ Žitu pri-pravc za odkup v Slovcniji pre-detane pšenicc. ki jo bo po po-godbah lc 10.000 do 58.000 ton. kolikor jc v Žitu letno rabijo za svojc potrebe. kar pa je le del od 72.000 ton žttaric, ki v letu dni napolntjo Žitove kašče. i
Živilsko-predelovalna indu-strija \ Slovcniji je torej na pragu novega obdnbja. Kmctu daje scme. umetna gnojila. skrbi za rezervne dele strojev ob žetvi. tvcga z njim točo in sušo, dobro in slabo letino. Dafeč so že časi. ko smo dobivali z jugoslovanskih žitnic suho. prvovrstno-zmje po nizkih cenah. Veliki žitorodni predeli so si / našo pomočjo zgradili svojo mlinsko industrijo in devizne zahteve obvladujcjo tržiSče.
Slovcnskiživilci.zlastimlinska industrija (Intes v Mariboru, Mlinotest v Ajdovščini in Žito v Ljubljani) pa so na pragu med-sebojnega povezovanja. Posa-mezne regije so za pridelavo več
hrane še premalo povezanc. zla-sii pri spodbujanju kmetov. Pri nabavi surovin v večjih količinah pa bodo morali veliki predelo-valei nastppati skupaj in doseči
enotne nabavne cene ob nakupu pšenice, sladkorne repe in drugih osnovnih surovin — brez dinar-skega ali deviznega izsiljevanja. IVAN CIMERMAN