Poštnina plaeana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petrk ob 14. — NaroČnina znaSa int'sft'iio p<> poSti 5 ilin, v Cclju z dostavo na doiu po rnztiaSalcih 5.50 ilin, za inozemstvo 10 din — Uredništvo: Celje, StroHsuiaycrjera ulica štev. 1, pritličje, dcsno; uprava: levo — Telefon štev. 6Ö — Kačuu prl poštnem čekov- nem itAvodu v Ljubljani štev. 10.C6G iefo XXII. Celie, petek 13. detembra 1940 Štev. 51. Zaieti ie treba! »Trgovski liat« je objavil naslednji aktualni članek, ki bo gotovo zanimal tudi našc čitatelje: Več kot enoletna izkušnja je že za- dostno dokazala, da se s samimi nared- bami in uredbami draginja ne more za- ustaviti. Če postaja vsakdanje življe- nje vedno bolj drago, če cene vsem predmetom rastejo, potem se draginja vedno bolj poostruje. Ta se bo šele ustavila, kadar se bodo začeli prvi predmeti pocenjevati, bodisi zzairadi preobilice blaga. bodisi zaradi manjših proizvajalnih stroškov. V vsa- kem primeru pa je jasno, da draginja ne bo popustila, dokler se nc bo začelo pocenjevanje, pa čeprav šc tako skromno. Začeti sc mora pocenitev in brez tega ne bo uspeha v boju proti draginji. Na- staja pa vprašanje, kdo naj začne k pocenitvijo. Tudi tu je odgovor jasen. Tisti, ki se bori proti draginji, tistl, ki kaznuje vsakogar, kdor podraži blago! Ta mora dati tudi prvi dober vzgled. In to je država. Ce zahteva država od vseh, da ne prodajajo po višjih cenah, potem tudi sama ne sme tega dolati. Kajti drugače je njena zahteva brez moraine podlage in zato tudi neučin- kovita. Pri vsem upoštevanju silno naraslih državnih izdatkov bi vcndar mogla drža- va začeti z dobrim zglcdom. Naj izda denar za narodno obrambo, ker ti izdat- ki so potrcbni, ker varujejo vsem držav- ljanom mir, to se pravi premoženje in tudi življenje. Toda vse druge izdatke mora država omejiti na minimum in po- tem bo imela takoj priliko, da zacne z dobrim zgledom. Država zahteva danes od svojih na- meačencev in od vseh državljanov, da se omeje v svojih osebnih izdatkih, da morejo tem več dajati za celoto, to je za državo. Če zahteva država to od državljanov, mora tudi sama ? '\"" \ 5&* &m*i ¦< s«& v*v§ m c*t h faM «m>"-:% ¦.<-. ,^v-<, • ¦:••¦ - <-. t^-^iffi^ *fa\\to//- I'M «0 «OfUAS HVj&ti, ku *M$iU fc> M\ tint» ^ifü,.i ¦:) $$*tki &vi>uvv •-:^i\' \\ i:fcU, W-> .• ~ t.U- ¦ »*/, <$, *«?% Država pa more dati tudi na drug na- čin dober zgled za pocenitev življenja, ne da bi pri tem sama imela kaj stroš- kov. Če bi se n. pr. pocenil kredit — in danes bi se pri obilici plačilnih sred- stev mogel -— bi se pocenila tudi proiz- vodnja. Zakaj se ne pomaga podjetnim ljudem, da bi s cenenimi krediti dvig- nili proizvodnjo ? Kredit pa je treba po- ceniti in poskrbeti, da se bodo mogli poslužiti tudi mali ljudje. Posebno dr- žavni denarni zavodi bi mogli v tem ozi- ru storiti zelo mnogo in bistveno pripo- moči k dvigu gospodarskega življenja. Seveda pa je prvi pogoj, da svoje za- starele predpise vsaj nekoliko moder- nizirajo. Če bi država, isto velja pa tudi za samoupravna telesa, zmanjšala svoje iz- datke, kar bi dosegla že z odpravo ne- potrebnih pisarij, bi mogla tudi črtati marsikatero takso ali pristojbino. Vsa- ka taksa pospešuje draginjo, vsako zmanjšanje taks pa poceni življenje. Mnogo prilik jc, da država zniža takse, ne da bi se zaradi tega zmanjšali njeni, dohodki. V prometu se to zlasti vidi. Koliko se n. pr. zapravi denarja za- radi nepotrebnega boja med železnica- mi in avtobusnim prometom, ko bi mo- gel ves avtobusni promet biti ena sama velika dovozna cesta za povečanje že- lezniSkega prometa! Draginja se more zaustaviti le, če se vsaj nekje poceni življenje. Zgled za pocenitev pa morajo dati država in sa- moupravna telesa. Zato bi moralo ob- veljati načelo, da država v bodoče ne uvede nobenih novih davščin in ne po- veea nobenih dosedanjih. ki bi mogle Pogodba o večnem priiatelistvu med Jugoslaviio in Madžarsko Moskva /e zadovoijna — Pred podpitom prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Madžartko 1 Grško prodiranje v Albaniji — Uspešna angleška ofenziva v zapadnem Egiptu Madžarski zunanji minister #rof Csaky je prispel v sredo tlopoldne v Beograd, kjcr ma je bil prirejen svečan sprejem. Kmalu po svojem prihodu so se pričeli raxgovori mLade« in pale: »Albert Sirk je z nekaterimi olji vno- vič dokazal svcjo nenavadno sposobnost za slikanje marin«. * Mojstcr Albert Sirk se je v tem letu udeležil dveh razstav: V decembru ia januarju je na ljubljanski razstavi slo- venskega dela »Lade« razstavil četvero del. Spomladi pa je zastopal na jubi- lejnl razstavi srbskega dela kluba »La- de« Slovence. To častno nalogo mu je poverilo druätvo in umetnik jo je tudi z vsem uspehom izvršil. Raz3tava »La- de« v Beogradu, ki je bila v paviljonu Cvijete Zuzoric, je dosegla velik uspeh in Sirkova dela so bila zelo toplo spre- jeta. Slikar je bil ob tej priliki edliko- van z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje. Na svoji celjski razstavi bc razstavil Sirk blizu 50 svojih pomorskih slik. Otvoritev razstave bo v nedeljo 15. t. m. ob 11. dopoldne. Ob otvoritvi bo imel umetnostni zgodovinar g. prof. dr. Fra- njo Šijanec uvodno besedo. čan, so lovci pogrežili dr. Sadnika. Hi- I teli so ga iskat in so ga našli na kraju nesreče. Bil je že mrtev. Na kraj ne- sreče sta prispela pozneje mestni fizik dr. Podpečan in višji stražnik GašperiČ. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo z avtofurgonom na dvorišče mestnega poglavarstva od tod pa na mestno pokopališče. Pokojni zapušča že- no in sina, ki študira v Pragi madicino. Pokojnikov brat dr, Rudolf Sadnik je prav tako zobni zdravnik v Celju. V to- rek ob 16. so na mestQßm pokopališču blagoslovili truplo ob prisotnosti pokoj- nikovih prijateljev, znancev, stanovskih tovarišev, lovcev in drugega občinstva. Corkveni obred je opravil celjski pastor dr. May. V sredo so prepeljali trup- lo z avtofurgonom V Gradec in ga v tamkajšnjcm krematoriju upepölili. EOKA& se odda v Kapucinski ulici, gostilna Berger. c Žetev srarti. Na Dobrovi pri Celju je umrla v nedeljo 18-letna delavčeva hčerka Josipina Kolarjeva, V Aškerčevi ulici 5 v Celju je umrla v ponedeljek S3-letna mestna rtva Jožefa Gorjupova. Istega dne je umrl na Zg. Hudinji 54- letni posestnik Franc Jezernik. V torek je umrl v Gaberju 62-letni tovarniški ,! mojster Anton Lavrinc, v Pečovniku pa 74-letni posestnik Martin Vrečer. V Prešernovi ulici 22 je umrl v sredo 28- letni progovni delavec Vincenc Divjak. V celjski bolnici so umrli: 4. t. m. 47- letni dninar Karel Resec iz Zg. Gruso- velj pri St. Petru, 6. t. m. 36-letni pro- govni delavec Martin Ocepek s Slatinc pri Šmartnem ob Paki, v ponedeljek 66- letni občinski revež Franc Guček iz Lo- ke pri Zidanem mostu, 34-letna dnina- rica Antonija Rakova iz Grobelj pri St. Pavlu in 20-letna dninarica Stanislava Hermanova iz Šmartnega ob Dreti, v sredo 55-letna dninarica Ursula Mast- nakova iz Celja in 70-letni dninar brez stalnega bivališča Gašper Hladin, v ce- trtek pa 9-letna posestnikova hčerka Milena Znidaršičeva iz Kaplje pri Sv. Juriju ob Taboru. N. p. v m.! c Nova razprava proti Enianuelu Ze- linki. Kakor znano, je okrožno sodišče v Celju 4. junija obsodilo 44-letnega Emanuela Zelinko, prokurista kemične tovarne v Hrastniku, ki je 15. aprjla pred tovarniško pisarno v Hrastniku ustrelil 39-letnega odpuščenega delavca kemične tovarne Vilka Gačnika, na 2 leti strogega zapora, izgubo častnih pra- vic za dobo 2 let in plačilo povprečnine v znesku 1.000 din. Poleg tega hi moral plačati Gačnikovi vdovi 2.182 din, celj- ski bolnici pa 64 din. Zelinkov zagovor- nik je prijavil revizijo in priziv. Vrhov- no sodišče v Ljubljani je sodbo pred kratkim razveljavilo in odredilo novo razpravo, ki bo v ponedeljek 30. t. m. ob 8. zjutraj na okrožnem sodiiču v Celju. Ali 3t« /.(" itoükuäili l(?r*(i n a m i x n i g o t 11 c Dodelitev ««emenskoga krompirju ia ovsa. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Kr. banska uprava dravske ba- novine bo, dodelila kmetovalcem izbolj- šano seme krompirja in ovsa v prvi vr- sti iz posevkov, priznanih po Okosemu. Prijavljenci bodo za seme plačali polno tržno ceno, ki bo naknadno določena. Prijave se sprejemajo ob sredah in so- botah do 24. t. m. na mestnem pogla- varstvu v sobi št. 47. Spomini na"prof. Antona Bezenška Ob 25-letnici njegove smrti Žalec, 11. decembra. V sredo 11. t. m. je minilo 25 let, od- kar je umrl v Sofiji naš ožji rojak s Frankolovega pri Celju, vseučiliški pro- fesor Anton Bezenšek. Ob tej priliki sem zbral nekaj oseb- nih spominov. Pokojni moj oče je bil nadučitelj na | Teharju in v prijateljskih stikih s svojim tovarišem J. Kodermanom, nadučiteljem na Frankolovem. Ob priliki Kodermano- vega odlikovanja z zlatim zaslužnim krücem — bilo je okoli 1. 1890. — je Koderman povabil tudi mojega očeta na svoje slavje na Frankolovo. Oče se je temu vabilu odzval in vzel tudi mene s seboj na voz starega celjskega izvo- ščka »Sechsunddreissigerja«, ki je vozil kamor je bilo treba, za 36 krajearjev. Na Frankolovem je bilo vse v slav- nostnem razpoložcnju, Vas v zastavah — krasen dan. Pred župno cerkvijo se je zbiral občinski odbor, duhovščina, šol- ska mladina z učiteljstvom, gostje od blizu in daleč in doniače prebivalstvo. Sredi odlične družbe sem zapazil za- stavnega, črno oblečenega gospoda s ati- rimi inozemskimi odlikovanji. »Kdo je to?« sem vprašal očeta. Oče mi je po- jasnil: »To je bolgarski profesor Anton Bezenšek, domačin, ki prihaja vsako leto domov na počitnice.« Številno občlnstvo je čakalo celjskega okrajnega glavarja, ki se je kmalu pri- peljal v kočiji iz Celja. Ne vem, ali je bil Wagner ali grof Atems. Srečanje odnosno rokovanje celjskega glavarja s profesorjem Bezenškom je bilo skoraj dramatično. Silno nezauplji- vo sta se spogledala, kajti številna odli- kovanja prof. Bezenška nista šla celj- skemu gospodu v račun. Po slovesni službi božji je bila iz- ročitev odlikovanja Ln diplome častnega občanstva nadučitelju Kodermanu. Po oficielnem delu pa so dvignili na mizo v slavnostnem prostoru 10-letnega nad- učiteljevega sina Karla, pozncjšega od- vetnika dr. Kodermana, Jci je neustra- šeno deklamiral prigodno pesem. Ta dan mi je ostal v lepem spominu. Drugič sem vidcl prof. Antona Bez-in- ška v 2alcu ob 25-letnici Bcaede sloven- skih dijakov in prvem shodu slovenskih stenografov v nedeljü 13. avguata 1809. V Žalcu so je osnoval slavnostni odbar z županom Josipom Širco na čelu, Slavnost je bila na vrtu znane Hau- . senbichlerjeve goctilne, ravno tarn, kjer je bila 30. avgusta 1874 prva Beseda — dijaska veselica. Ob 9. je bila v župni cerkvi služba božja, ki jo je opravil šolski svetnik prof. Ivan Krušič iz Celja. V bivšem salonu pri Hausenbichlerju se je začelo nato zborovanje slovenskih stenografov. Popoldne so prihajali go- stje z vozovi in z vlaki. Zbrali smo se pred občinsko hišo od koder je krenila množica s celjsko narodno godbo in žal- sko požarno brambo na čelu na kolo- dvor, kjer je bil sprejem številnih go- stov. Po prihodu vlaka je krenil slavno- sten sprevod po žalskih ulicah do občin- ske hiše, kjer je goste in domačine po- zdravil žalski župan Josip Širca s celot- nim občinskim odborom. Zlasti je po- zdravil prof. Antona Bezcnška, ki je bil takrat profesor v Plovdivu v Bolgariji. Ob 5. popoldne se je začela ljudska veselica na združenem Hausenbichler- jevem in Flajsovem vrtu. Kot prva toč- ka dnevnega reda je bil javljen slavno- sten govor prof. Antona Bezenška. Go- vor pa je bil prepovedan. Celjska godba pod vodstvom Frana Koruna je zaigrala Jcnkovo »Naprej zastave slave«. Nasto- pil jo prvič združeni pevski abor Zalča- nov in Gotovljanov pod vodstvom Rajku Vrečerja. Zbor je imel 7 tenoristov. Prvačila sta pokojna Vinko Vabič in Fran Goričan; kot basista pa sta se zlasti uveljavila odlična Fran Pikl in Kotov Anza (Janez Aniloga) iz Goto- velj. Nastopila sta tudi diiaški pevski zbor in dijaški tamburaški orkester. Oglasili so se govorniki, zlasti dr. Ivan Dečko, ki so ga nosili dijaki na ramah. Govoril je tudi takratni žalski občinski tajnik Ivan Kač. Po končanem sporedu je nastopU ae živeči kmetovalec iz Gotovelj Ivan Vizo- višek, oče žalskega župana I. Vizoviška, in v dovtipnih pesmih, ki jih je sam zložil, razveseljeval vse posluäalce. Po vrtni veselici je plesala mladina v Hau- sen bichlerjevi dvorani do rauega jutra. Žalsko proslavo je popisal pokojni prof. Anton Bezenšek v posebni, 84 stra- ni cbsegajoči brošuri, ki je izšla I. 1900. v celjski tiskarni Dragotina Hribarja v Celju. V tej knjižici je uvodoma objav- ljena tudi fotografija 38 udeležencev I. slovenskega stenografskega shoda v Žalcu in slika sprejema gostov pred ob- činsko hišo. Tudi ta proslava je dokument nezlom- ljive narodne zavednosti Žalca in Sa- vinjske doline, Kronist. Štr&n 4. »NOVA DOBA« 13. XH. 1040 ßtev.1»l. c Dijaški kuhinji v Celju je glede na njeno slabo gmotno 3tanje in glede na izredno visoko število dijaliov, ki jih Dijaška kuhinja podpira, nakazalo Združenje trgovcev za mesto Celje pod- poro v znesku 750 din. Dalje je darovala trgovčeva soproga ga. Valerija Loibner- jeva v Celju Dijaški kuhinji 200 din v počastitev spomina svojega umrlega očeta g. Antona Gornika. Gosp. Pranjo Vrečko, uradnik cinkarne v Celju, je daroval Dijaški kuhinji 100 din name- sto venca na grob g. Otona Schindler- ja, direktorja Metalnega akcijonarskega društva v Beogradu. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- Ije kupite, prodate ali zamenjote v trgo- vini Josip UrSič, Celje, Narodui dom. c Nabava moke, kvana in slada. Pe- kovski mojstri v Celju so ustanovili na- bavno in prodajno zadrugo, ki bo skr- bela, da bodo peki pravočasno dobivali moko, kvas in slad. Za predscdnika no- ve zadruge je bil izvoljen pekovski moj- ster g. Rudolf, Mlakar, predsednik Zdru- ženja pekov v Celju. c Obdaritev revežev. Tekstilna tovar- na »Elka« v Celju, last gg. Leona Ku- diša in Franca Dobovičnika, je obdari- la z lastnimi izdelki 80 revežev in poleg tega podarila vsakemu revežu 2 kg pšenične moke. Za ta velikodušni dar iz- reka mestna občina celjska v lastnem in imenu obdarovancev iskreno zahvalo. Banovinske rvezke ima stalno v zalogi knjigarna Karl Goričar vdv., veletrgo- | vina s papirjem, Celje. ( c Združenje rezervnih podoficlrjev, pod(Klbor Celje, ima uradne ure vsak petek od 17. do 19. v klubski sobi Celj- skega doma, kjer dobi članstvo potreb- ne informacije. c Zdravniško dežurno službo za elano OUZD bo imel v nedeljo 15. t. m. zdrav- nik dr, Drago Mušič na Cankarjevi c. tok olstvo SokoSsko društvo Celse-mattea Božičnica. Društvo priredi v nedeljo 22. t. m. ob 14.30 v veliki dvorani Na- j rodnega doma božičnico za revno deco. j Kakor prejšnja leta, bo deca tudi letoa j Oibdarovana in pogoščena. Pripravlja se božični prizor v treh dejanjih. Naše vaem dobro znane sestre bodo skrbele, da bo sokolska deca spet doživela lep popoldan. Prireditev bo poživil dru- štveni orkester. Ob tej priliki moramo s pohvalo omeniti vse one dobrotnike, ki so prispevali darila in navzlic nešte- tim sličnim prošnjam, ki ae množijo. zla- sti ta mescc, izkazali svojo naklonjenost sokolski deci. Silveatrovanje. Poslovilni večer lctu 1940. priredi društvo v torek 31. de- cembra. Uvodoma bo društveni dramski odsek uprizoril šaljivo enodejanko »Za- rubljena zaročenca«, člani in članics bo- do nastopile s telovadnimi točkami, od- hajajočega leta se bo predvidoma spo- j minjal v posebni kroniki društveni pro- svetar in naštudirana bo tudi polnočna alegorija. Po vsem tem sklepamo, da bo prireditev na višku. Dnižabna prireditev. Pod nazivom »Vesela telovadna ura« je prednjaški zbor priredil v soboto 7. t. m. v telo- vadnici zanimiv družaben večer, ki je bil posebno po mladini prav dobro obi- skan. Brat dr. Savo Zužič je predstavil sv. Miklavža in na duhovit način opi- sal življenje v društvu. Sestre so poskr- bele za obdaritev poedincev in poedink, ki se je ravnala po »zaslugah« obdaro- vanih. Večer je nudil vsem udeležencem prijetno razvedrilo. x Župni dclovni scstanek elanic. V nedeljo 15. t. m. ob pol 9. dopoldne ae pričnc v telovadnici Sokola Celja-matice v mestni narodni šoli v Celju delovni zbor društvenih in četnih načelnic in vodni.c ženskih oddelkov celjske sokol- ske župc. Predelale bodo redovne vaje, nadalje proste vaje za članice in ženski naraščaj, snov za orodno telovadbo in prikazana bo telovadna ura brez orodja. Sestre naj uredijo svoja dnevna opra- vila tako, da bodo mogle prisostvovati zboru ves dan in v celoti izkoristiti vajri in nauke, podane na zboru. Pridite vso brcz lzjeme. Zdravo! Smrt dveh liudi ie zakrivil Obaodba felojza Clmpermana s Pofzele Celje, 13. decembra. Pred pstčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 32-letni posestnik, gostilničar in mesar Alojz Cimperman s Pclzele, ki je bil ob- tožen umora, zločinstva zoper obco vr.r- nost ljudi in imovine ter prestopka zo- per varnost javnega prometa za ljudi in imovino. Obtcžnica navaja: Sinrtna nes»reča v Parižljah Alojz Cimperman je bil v nedeljo 22. septembra popoldne s Francern Cajn- kom po opravkih v Braslovčah. Zveeer sta se oba vracala v trdi temi z eno- vprežnim kolesljem po banovinski cesti skozi Parižlje proti Polzeli. Cimperman ni imel na vozu prcdpisane luči. Ko jo vozil v Parižtjah po klancu nsvzdol, je privozilo z nasprotne stranl motorno ko- lo, na katerem sta sedela mehaniška va- jenca Slavkoi Drev in Milan Frankovič. Prišlo je do karambola. Oje Cimperma- novega voza je predrlo Drevu prsni koo in se zlomilo. Drev je na mestu izdih- nil. Njegov tovariš Frankovič pa je do- bil pri padcu z motornega kclesa hud pretres možganov. Karambol je bil take močan, da sta padla Cimperman in Cajnko z voza. Konj se je splašil in od- trgal ter zdirjal v Poljče, kjer so ga našli šele drugi dan. Cimperman je priznal, da je vozil brei; luči. Izjavil je, da je vozil pravilno po desni strani in da je zakrivil nesreec Drev, ki je privozil napačno po levi strani. Milan Frankovič pa je izpovedal, da je vozil Drev pravilno po desni strani in da je Frankovič svetil z žepno sve- tilko, ker na motorju msta imela luči. Surov nastop v goslilni Alojz Cimperpian se je odpeljal v ne- deljo 27. oktobiV popoldne s svojim rae- sarskim pomočnikom Antonom Bratcom na demačem koleslju v Glinje pri Bra- slovčah zaradi nakupa neke kravo. Usta- vila sta se v več gostilnah ter popila več čajev in nekaj' vina. Proti vcČeru-; sta se vrnila domov. Iz domače gostilne ] sta odšla potem še v Cajhnovo gostilno, kjer sta naroeila pol litra vina, Cimper- man sam pa je popil še steklenico piva. j V gostilni so sedeli pri drugi mizi Franc Švajger, Stefan Terglav in Stefan Me- j lanšek, med obema mizama pa je sedel Ivan Cajhen. Cimperman se je začel ta- koj prerekati s Švajgerjem in mu oči- tati, da je kot načelnik gasilske čete zakrivil, da gasilci niso priredili svoje veselice v Cimpermanovi, temveč v nekt drugi gostilni. Švajger ga je zavrnil, naj ga pusti v miru. Cimperman pa je po- grabil dve pivski steklenici in ju zagnal proti švajgerju. Zadel bi bil Švajgerja | in tudi Melanška v glavo, če bi se ne bila oba hitro umaknila. Gostje so nato začeli Cimpermana miriti in so ga spra- vili v vežo. Tarn sta ga mirila zlasti Terglav in Prešiček. Cimperman pa je z roko dvakrat z vso silo udaril Pre- šička po glavi, nato pa pograbil stol in zagrozil, da bodo, že še videli, kaj je mesarska kri. Ko so mu vzeli stol, je izvlekel iz žepa samokres, zaklical »Tri korake od mene vstran!« in ustrelil v tla. Ko je Terglav dejal, da je Cimper- man neumen, je ta ustrelil še v drugič in sieer bolj v smeri proti Terglavu. Slednjič so gostje vendarle ukrotili Cim- permana. Nato sta Cimperman in Bra- tec izpila v veži äe dve steklenici in od- šla domov. Smrt Antona Bratca Kmalu po 22. sta stopila oba v do- mačo gostilniško sobo in prisedla k mizi, kjer sta Ivan Zebela in Ivan Turnšek igrala karte. Po,leg je sedela tudi Zebe- lova žena Pavla. Cimperman je začel takoj očitati Bratcu, zakaj mi» ni po- magal prej pri Cajhnu, ko mu je že trda predla. Bratec mu je odgovoril, da se prepir ni tikal njega in da se zaradi toga ni hotel vmešavati. Nato je Cim- perman prisolil Bratcu zaušnico, potem pa začol nagovarjati Ivana Žebelo, naj gre z njim nazaj v Cajhnovo gostilno, da se bodo stepli. Anton Bratec, ki je ostal ves čas miren, je posvaril Cim- permana, naj pusti vse v nemar, da se nc bo še kesal. Cimperman je začel raz- burjen tolči po mizi. Izvlekel je iz žepa samokres in ga pokazal Zebeli rekoč: »S tem bom samo enega, s tem ga bom!« Dejal jc tudi, da bo .poslal pc svojega brata v Podvin, če nihče ne grc z njim v Cajhnovo gostilno. Ko je odšel iz hiše, sta Žebelova izkoristila priliko in se vr- nila na graščino, kjer služita. Kmalu po 23. se je odpravil tudi Ivan Turnšek. Ko je stal že pri vratih, je stopil Cimperman spet v gostilniško so- bo. Med pogovorom je Cimperman ne- nadno dvakrat ustrelil s samokresom. Ko je to slišal Bratec, ki je takrat stal v toeilnici, je stopil v gostilniško sobo, razprostrl z obema rokama svoj suk- njič in dejal Cimpermanu: »Kar ustreli me, mi vsaj ne bo treba iti na orožne vaje!« Cimperman ga je zavrnil, naj se ne igra. Turnšek je bil medtem že cdžel. Cimperman in Bratec sta se še n?kaj časa prerekala, nato pa je počil še tretji strel. Anton Bratec se je, zadet v levo stran prr.i. opotekel in naslonil na b'- ljard, nato pa omabnil na tla in izdlh- nil. »Natakarica Justi Pogiačarjeva je takoj prihitela na pomoč. Preden je po- čil z'idnii strel, je videla samokres v Cimpermanovi roki. Cimperman je v začetku trdil, da mu je Bratec večkrat deial, da se bo ustre- lil, in da mu je usodnega večera na skri- vaj izvlekel iz žepa samokres ter si po- gnal kroglo v prsi. Pozneje pa je ta za- govor spremenil. Izjavil je, da ga je Bratec po prvem strelu zaprosil za sa- mokres, kar je Cimperman odklonil. Nato je Bratec z obema rokama razgr- iiil suknjič rekoč: »Če ne, pa me Ti ustreli!« Cimperman je nato ustrelil v klop in spravil samokres v žep. V tem je zgrabil Bratec Cimpermana za roko in pograbil samokres. Cimperman se ga je skušal otreati z obema rokama, v tem pa se je samokres po nesreči sprožil in zadel Braten naravnost v prsi. Pokojni Anton Bratec je bil miren elovek. Po božiču se je hotel poročiti' da bi, kakor je sam izjavil, tako dobil rijegov štiriletni nezakonski sinček tudi očeta, še preden bi začel hoditi v šolo. Sodišče je ugotovilo Cimpermanovo krivdo v prvih dveh primerih. Glede Smrti Antona Bratca pa se je postavilo nn Stausee, da ne gre za umor, temveč za usmrtitev iz malomarnosti. Alojz C;rnperman je bil po §§ 205-11, 201 in 177-11 k. z. obsojen na 1 loto in 6 mese- cov stroge«a aapora ter na plačilo pov- prečnine v znesku 1.000 din. Plačati rao- ra tudi strožke za pogreb Antona Brat- ca v znesku 2.000 din, Bratčevo neve- sto pa je sodišče glede njenih ostalih zahtevkov napotilo na pot civilne pravde. lf>orf Prvi zlet tloventkih tmuiargev 24., 25. in '26. jaiuiarja 1941 v Ci'lju Slovenska zimskosportna zveza na Jo- senicah priredi 24., 25. in 28. januarja v Celju prvi zlet vseh slovcnskih smu- i čarjev. Ta prireditev je predvidena kot ena največjih smucarskih prireditev, kar jih je bilo doslej pri nas. Prihodnje dni bo v Celju sestanek vseh zaintere- sitranih organizacij. Na sestanku bo dclocen točen spored zletnih dni. Za ta prvi zlet je bilo izbrano Celje kot zem- ljepisno središče Slovenije, da bo tako omogočena udeležba tekmovalcem in zimskim sportnikom iz vseh krajev naše domovinfc. •¦ - .^^-j- .j jü" .u\~,6ixitr }: Lep uspeh hrvatske nogometne re*- prezentance. V Zagrebu je bila v nede- ljo odigrana mednarodna tekma med re- prezentancama Madžarske in Hrvatske. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (1:1). Glede na sloves madžarske rc- prezentance je ta rezultat zelo castei; za hrvatsko- reprezentanco. ¦¦ SK Ljubljana — prvak slovenskc nogomctaie Hgp. V nedeljo je bilo odi- grano zadnje kolo za prvenstvo sloven- ske lige. Rezultati so bili naslednji: v Ljubljana Ljubljana :Kranj 3:0 (preki- njfiio v 34. minuti prvega polčasa), v Mariboru Maribor-.Olimp 13:0 (5:0), v Trbovljah Araatcr-.Mars 2:1 (2:0) in na Jcsenicah Bratstvo-.Zeleznicar 2:2 (1:1) Prvak slovonske lige za 3czono. 1940-41 je postal SK Ljubljana z 22 točkami, sleds jo Zeleznicar z 20, Amater s 17 in ostali, na zadnjem mestu pa je celjski Olimp z 2 tpčkama. Juniorsko prvo.nstvo celjske^a okro- aja. V nedeljo sta igrali mladina SK •¦ Oija ^n :SK Jtigoslavije na: • čeljakt Gill-' ziji odločilno tekmo za prvenstvo celj- skega okrožja. Mladina SK Celja je za- služeno zmagala z 2:1 (1:0). Prvenstvo ecljskega okrožja pa si je priborila mla-' dina SK Jugoslavije, ki ima sicer enako število točk, toda boljšo razliko golov nego mladina SK Celja. Iz naših kraiev Pefrovce p Dva nova grobova. V ponedeljek zjutraj je umrla po daljši tcžki bolezni v nek(f,anji Sonnenbergerjevi stanovanj- ski hiši v Hudičevem dolu. ki je zdaj last kcramične industrijc, 59-letna urad- nica v p. gdč. Luiza Lisec. Pokojna je bila že mnogo let pred vojno vzgojite- ljica otrok znanega industrijea Filipa Sonnenberga, po vojni pa je bila urad- nica na Straži in končno v keramični tvornici v Kasazah. V svoji dobrosrč- nosti je rada pomagala revežem, ki se je bodo vedno s hvaležnostjo spominjali. Priljubljena je bila povsod zaradi svoje preprostosti in družabnosti. Svoj zaslu- ženi pokoj je le kratko čaaa uživala. Pokopali so jo v sredo popoldne na celj- skem mestnem pokopališču oib obilni udeležbi uradništva zgoraj navedenih podjetij ter znancev in prijateljev. — V Mali Piresici je umrl pri svojem bratu posestniku 75-letni Alojz Antloga, ki je bil od svoje zgodnje mladosti uslužben pri veleposestniku Ježovniku v Arji vasi. Bil je gluhonem in je slovel kot iz- vrsten mesar. Pokopali so ga v torek popoldne na žalskem pokopališču. Po- kojnima bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! Žalec z Zvočni kino Zalec. V soboto 14. t. m. ob 20. nastop ^luhoneinili iz Ljubljane. Prireditev Društva gluhonemih v okviru proslave 40 - letnice obstoja ljubljan^kc gluhonemnicc. — V nedeljo 15. t. m. ob 14., 16. in 18.45: »Tajnosti Rdočcfta nior- ja«. Izredno lep film z obal Rdccega morja po slovit^m romanu Henryja de Monfreida. V glavnih vlogah Hary Baur, piaatclj Henry do Monfrcid in Miha- lesco. Za9»zsk®ii€B z Glcilaliska dri^ina uprizori v nedt1- ljo 15. t. m. ob 16. v rudniški kantini veseloigro »Nebesa na zemlji«. Korae- dijä, ki jo uprizorijo v režiji Franceta Kojnika, je nekak uvod v proslavo sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Pri veselo- igri sodelujejo najboljše moči gledališke družine, kar nam jamči za uspeh. Gle- dališka družina je uprizorila v Zabu- kovci že nekaj uspelih del, kakor »Špan- sko muho«, »Zemljo« i. dr. V tej sezoni ima na sporedu še nekaj lepih del. Iz- popolnila je oder in postala že znana, o čemur priča številen obisk pri vsaki prireditvi. Zato pričakujemo, da bo tudi v nedeljo vsa bližnja in daljna okolica izpričala, da se zaveda pomena gledali- ške družine, in nagradila ncumorne dile- tante s čim lepšim obiskom. Po pred- stavi bo tradicionalna prosläva sv. Bar- bare. Proslave se bodo udeležili rudniški nameščcnci in rudarji z družinami. Sv. PeSer v $av. dot. št Sokolsko društvo v Št. Petru v Savinjski dolini ie imelo v oktobru svoj redm, lopo uspeli občni zbor, na kate- rem so bili izvoljeni sledeci funkcionar- ji: starosta Tvan Rebolj, tajnik Metod Požar, prosvetarka Božena Srebotnja- kova, blagajničarka Amalija Srebotnja- kova, načelnik Ivan Lanišek, načclnica Božena Srebotnjakova, matrikarica Pav- la Požarjeva, knjižničarka Terezija Use- nova, gospodar Edo Šribar. — Nova uprava je pričela svoje delo z uved- bo redne, cclolctne telovadbe vseh oddelkov in z organizacijo rednih pro- svetnih sestankov, na katerih članstvo s predavanji temeljito spoznava sokolski in nacionalni program. — V proslavo zedinjenja je.društvo priredilo 1. decem- Stev. 51. »NOVA DOBA« 13. XII. 1940 Stran 5. bra popoldne akademijo v polni sokol- ski dvorani. Z izredno pestrim in dobro naštudiranim sporedom so sodelujoči ieli mnogo priznanja, akademija sama pa je pokazala, da ima šentpetrski So- kol dobre moči. Akademija je dosegla velik moralen uspeh. — Na sokolskem miklavževanju dne 5. t. m. je društvo bogato obdarilo 50 Sokoličev.. — Za pri- hod Novega leta pripravljajo šentpe- trski Sokoli tradicionalno silvestrovanje, na katerega prisrčno vabijo svoje prija- telje. Zdravo! Iv. Pavel pri Preb. pa Sokolsko delo. Nova uprava Sokol- skega društva v Št. Pavlu pri Preboldu, zlasti vaditeljski zbor in kinoodsek sta se nad vse marljivo lotila dela. Na praz- nik zedinjenja smo imeli slavnostno se- jo, službe božje pa so se udeležili člani in članice v kroju v najlepši slogi z ostalimi društvi, vzoren primer narodne strnjenosti v resnih časih. Popoldne je bila tclovadna akademija z bogatim spo- redom. Dvorana je bila prepolna gledal- cev, ki so z odobravanjem sledili vsem točkam. — V četrtek 5. t. m. je deco obiskal Miklavž, ki je nad 90 Sokoličev in Sokoličic obdiiril s pccivom, nogavi- cami in platnom. Bogato obdaritev so omogočilc naše požrtvo^alne članice, a tudi domača tekstilna tovarna, hranilni- ca in Delavsko podporno društvo. Ena- ko nesebično pa sta nas podprli še tvrd- ki A. Petck in tovarna »Elka« v Celju. V imenu revne dece izrekamo vsem naj- prisrčnejšo zahvalo! — Delo v telovad- nici nadaljujemo, da bomo zadostno pri- pravijeni za zakljucek Petrove petletke, ko bomo odkiili bronasto ploščo v spo- min blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelia. Plošča bo delo neuraornega našega člana br. Kotnika. S tern bomo popolnoma izpolnili svojo zaobljubo, držee se bcsed zupnega od- posianca br. dr. Kloarja, ki nas je vzpodbujal: S podvojenim delom v bolj- šo bodočnost! Zdravo! Sloveni Gradet s Elektrifiltacija koče pod Kopo. Med Veliko Kopo (1542 m) in Črnim vrhom (1543 m) je važen prehod iz Dravske v Mialinjsko dolino tako zvano veliko sedlo ali sedlo Pungart (1377 m), kakor ga ljudstvo splošno imenuje. Tu stoji v solnenem zatišju Velike Kope, te naj- lepše gore Pohorja, planinski dom koča pod Kopo, ki ima v 10 sobah 22 postelj in 2 skupni spalnici. Zaradi njene smo- tme ureditve in ker je vse leto oskrbo- vana, jo planinci in zimski sportniki prav radi posečajo in pridobila si je že sloves kot priljubljena letoviščarska po- stojanka. Privlačna je pa tudi zaradi divne okolice. To je svojevrsten pohor- ski svet očarujoč poleti, pravljičen po- zimi. Sneg leži tod do pozne pomladi. Znano je, da so v območju Kop in Cr- nega vrha najidealnejši smuški tereni. Čeprav pa je omenjena planinska posto- janka v splošnem dobro urejena, ji je doafcj vendar manjkalo nekaj važnega, to je električne razsvetljave. Zaradi ugodnih vetrovnih prilik se je odbor Mislinjske podružnice SPD, ki je last- nica koče, odločil za napeljavo elektri- ke na vetrni pogon z veternico »Win- charger«. S tern bo koča pridobila na udobnosti in mikavnosti ter bo še bolj ustrezala sodobnim zahtevam tujskega prometa. Slovesna razsvetlitev koče bo v soboto 14. t. m. zvečer. Vabimo do- mace in sosedne planinke in planince kakor tudi smučarje, da prihitijo nave- denega dne na lahko dostopni Pungart, da se ob svitu električnih žarnic razve- drimo v pravem planinskcm tovaristvu in skupno radujemo nove pridobitve. Laško 1 Težke dajatvc obrtnikov. Iz vrst obrtnikov amo prejeli pritožbe o davč- nih čekih za zadnje tromesečje z izred- no visokimi številkami. Obrtniki imajo sicer davčni pavfial, toda ta postaja ee- dalje večji. Tako se je mnogim povečal pavšal kar za 30 do 40%. Imamo pri- mer, da plača obrtnik za 1 dclavnico z 1 pomočnikom v malem kraju isti pavžal, kakor obrtnik s 6 pomočniki, več delavnicami in v večjem kraju. Da- jatve obrtnikov so danes ogromne: pla- čevati morajo minimalne mezde, od- škodnine vajencem, učila za obrtno solo, razne socialne prispevke, vajenci so jim odsotni od dela zaradi sole in telesne v^goje, pomočniki zaradi orožnih vaj, a jim morajo nuditi po zakonu mezdo za 4 tedne, podražile so se surovine za iz- delke za 50, 80 in 100, ponekod ceio za 200%. Treba je upoštevati visoke cene živil in vendar morajo vajencem in pomočnikom zaračunavati hrano le po uredbi o minimalnih mezdah. Za kur- javo lokalov imajo velike izdatke, saj so se drva podražila za 200%. Zaradi težkih današnjih razmer in slabih plač odjemalcev delavcev in nameščencev rastejo dolgovi obrtnikov v nedogled, kar je za obrtnike katastrofalno. Če sedaj računamo, da se bodo razne da- jatve še povišale, se ne moremo čuditi, da obrtniški stan čedalje bolj propada. 1 Iz vrst brivskega osebja. Kakor znano, imajo brivski mojstri in pomoč- niki ob ponedeljkih nekak praznik. Ker pa so brivnice ob ponedeljkih odprte sarao od 7. do 10. dopoldne, želijo moj- stri sporazumno s pomočniki, da bi praznovali ves ponedcljek in imeli zato ob sobotah brivnice odprte eno uro da- lje. Pomečniki bi bili za dve uri po- čitka na boljšem, mojstri pa bi prihra- nili na kurjavi ob ponedeljkih, ko v brivnicah itak ni mnogo prometa. 1 Vsako leto ista tožba. 2e več let za- poredoma mcramo poročati o nujnosti kurjave v občinski ubožni hiši, kjer ubožci vsako zimo močno zmrzujejo. Nekateri prosjačijo po Laškem pri raz- nih strankah za premog in drva. Na ob- čini jim tako pičlo odmerjajo premog, da morajo včasih celo zmrzovati. Ob činski organ jim dovoli le po pol koša premoga za dalje časa. Lani je moral v tern oziru posredovati celo sam laški dekan g. dr. Kruljc, tcda žal brez uspe- ha. Zakaj štedite pri siromakih? V ob- činskem odboru je tudi g. vikar Br., ki bi lahko na kaki seji rešil to neljubo zadevo. Nekateri predsedniki, prejemajo plačo, nekdanji pa so odstopili take pre- jemke v socialne namene. Nujno po- trebno je tudi napraviti nov pod v ne- katerih sobah ubožnice, kjer je že vse gnilo in razpadlo, tako da uhaja mraz v stanovanja. Sicer so že o vsem tern govorili na sejah. 1 Oudna itfra zimske prirode. Mnogi sprehajalci so na obronkih ob spreha- jalnih humskih poteh opazili šopke ži- vorumenih trobentic, dehtečih vijolic, pod grmovjem in drevjem pa rožnato navdahnjeni teloh. Tu in tarn sta se prismejala iz tal bela vetrnica in viš- njevi jetrnik. Ob tako hudem mrazu in slani je res čudno, da kratko poldnevno solnce privablja iz tal glasnike pomia- di. Vse cvetje pa ie zdaj pokrila snežna ode ja. 1 Alojzij Šmid f. V torek 10. t. m. je umrl na Marofu pri Jurkloštru bivš! tamkajšnji veleposestnik g. Alojzij Smid. Pokojni je izhajal iz stare jur- kloštrske rodbine Šmidov. Bil je mar- kantna osebnost, dober gospodar, inte- ligenten mož, napreden in nacionalen. Ob njegovii smrti se moramo spominjati onih časov, v katerih smo živeli v tež- kih borbah z našimi narodnimi nasprot- niki in v katerih smo se morali bo- riti za vsak košček naših nacionalnih pravic. Spominjamo se posebno volitev v bivše okrajne zastope, ki so so vršile vedno z največjo odločnostjo in v ka- terih ie zlasti v skupini najvišjih ob- davcencev in v skupini veleposestev šlo le za en glas. Borbo sta vodila za Slo- vence, še živeči g. šolski ravnatelj An- ton Gnus na Dolu in pokojni Ferdinand Roš, posestnik v Hrastniku. Ob strani jima je stal vedno zvesto in neomajno sedaj umrli g. Šmid. Njegov glas je po- gosto odločal in za njega so se pulili narodni nasprotniki, pa vedno zaman. Na drugi strani smo pa imeli grde iz- dajalce, ki se sedaj košatijo in šopirijo v spremenjenih razmerah ter se izda- jajo za dobre državljane in Jugoslovene. Kako grdi so ti časl napram prejšnjim! Pokojni gosp. Šmid zapušča sina dr. Vladimira, odvetnika v Zagrebu, si- na Slavka, sodnika v Slovenjem Gradcu, in hčerko, ki je poročena z višjim sod- nim svetnikom dr. Potočnikom v So- štanju. Domače posestvo pa je prevzel sin g. Stanko. Zalujoči rodbini izrekamo naše globoko sožalje, pokojniku pa bo- mo ohranili trajen in časten spomin. 1 Dva nova grobova. V nedeljo 8. t. m. je bil 70 - letni posestnik Janez Kranjc, p. d. Adam s Tolstega vrha nad Laškim pri prvi maši. V cerkvi se je nenadno zgrudil, zadet od kapi. Prenesli so ga v hišo trgovca g. Herlaha. Kranjc je kljub takojšnji pomoči iz- dihnil. Prejšnji dan je še pridno raz- važal po Laškem drva. — Na Planici nad Laškim je umrla 71-letna vdova preužitkarica Marija Cepuševa, p. d. Seldatova. Pokojnima bodi ohranjen . blag spomin, svojeem naše iskreno so- I žalje! j 1 Spet avtomobilska n«sreča \ La- , škem. Dne 7. decembra zjutraj je vozil j neki voznik iz laške smeri z velikim ! vozem oglje. Na vozu je sedela neka ( kmečka žena. Pred falsko transforma- i torsko postajo pa je neki tovorni avto iz Celja močno oplazil voz, pri čemer je nekaj vreč oglja padlo na cesto. Tudi omenjena žena je padla z voza, a se ji k sreči ni zgodilo nič hudega. Šofer je mirno odpeljal dalje. Na tern cestnem odseku so stalno prometne nesreče, ker še do danes niso uredili ovinkov in pre- ozkega cestišča. Vse to je že dolgo zna- no pristojnim činiteljem. Pričakujemo, da bodo kmalu uredili zadevo. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 14. t. m. cb 20 30 in v nedeljo dne 15. t. m. ob 16.30 in 20.30 velesilm v na- ravnih barvah »Dirke '/a srečo«. V glav- nih \iogah L o r e 11 a Young in Hi hard Greene. Najslavnejše dir- ke Amerike in sveta »Derby v Ken- tuckyju«, prvič prikazane v vsej svoji krasoti v čudovitem barvastem filmu. Ne zamudite! Predigra: Modni film. Jwk2®šter Jurkloštrsko pis mo Jurklošter, 13. decembra. Čeprav se malokdaj oglašamo, se po- lagoma tudi pri nas naberc nekaj no- vie, ki jih s ponosom objavljamo. Ustanovili smo šolsko kuhinjo, kjer prejema obed dnevno 15 do 20 šolarjev. Ker menjavamo otroke, ki jih je več iz ene družine, tedensko, je deležnih obe- da v šoli 25 otrok. Poleg tega smo pre- skrbeli 12 otrokcm obede pri zasebni- kih (Šmid, Petrinčič, Regvat, prof. Pavlič, Trupej, Ulaga), tako da so ve- činoma vsi največji siromaki za štiri mesece preskrblieni. Nabiralna akcija, ki sta jo vodila šolski upravitelj g. Ra- dovan Gobec in župnik g. prof. Lojze Pavlič, je dala v denarju 2.550 din (Rdcei križ, Falter, dr. Sarič, Petrin- čič, dr. Jakobi) in v živilih toliko, da bo kuhinja predvidoma končala še s prepstankom. Kuhinjo vodi soproga eol- skega upravitelja ga. Sonja Gobčeva s pomočjo tukajšnjih učitcljic. Predvidena je tudi božičnica, vendar ne v takem obsegu, kakor lani. Kljub temu bo znašala celokupna vsota da- ril okroglo 3.000 din. Poročili so se v zadnjem času: gdč. Dragica Gradtova, gostilničarka in po- sestnica, z g. Brankom Regvatom, tr- goveem iz Pilštanja; učiteljica gdč. Na- da Jankovičeva z g. Fedorjem Senkovi- čem, stud, veterine iz Maribora; posest- nikova hčerka gdč. Vera Zorkova z g. Franjem Štuhcem, uradnikom tovarne lesnih izdelkov. Ljudje gledajo kljub vsej pomoči v bodočnost s strahom, da bo tukajšnja tovarna ukinjena. Kakšne načrte ima novi lastnik s tovarno, še ni znano. Hrastnik h Proslava praznika zedinjenja je bila letos zelo svecana. Dopoldne je bila za- hvalna služba božja, ki so se je udeležili zastopniki oblasti, rezervni oficirji v uniformah, Sokoli, gasilei, šclska mladi- na in štcvilno občinstvo. Po službi božji je bila v dvorani Sokolskega doma pro- slava za obe šoli. Malčki so nastepili s petjem, recitaeijami in godbo. Šolske proslave so se udeležili tudi zastopniki oblasti in društev. Zvečer je priredilo Sokolsko društvo svečano akademijo z izbranim sporedom. Občinstvo je docela napolnilo prostrano dvorano. Spored je bil skrbno naštudiran in odlično izva- jan, tako da so morali na zahtevo ob- činstva razne točke ponavljati. Najlepši točki sta bili odlična telovadba vrste članic na dvovišinski bradlji in pa biser akademije, telovadna skladba »Kje dom je moj«, ki so jo preeizno iz- vedle naraščajnice ob petju s spremlje- vanjem klavirja. Po akademiji je bila svečana seja Sokolskega društva. Na seji je bilo razdeljenih 11 diplom, ki so si jih tekmovalci iz društva priborili v teku leta na okrožnih župnih tekmah in pri teku zedinjenja v Ljubljani. Tekmo- valci so prejeli priznanja ob navduše- nem odobravanju navzočih. Zaobljublje- nih je bilo 12 novih članov. S petjem himne »Hej Slovani« je bila svečana se- ja zaključena. stoletje 2cna je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere 4-ELEKTRONSK1 SUPER SPREJEMNIK ORION RADIO ISO Anton Bremec, Celje, Miklošičeva ul. 2 Radio d.z.o.z, Ljubljana, Miklošičeva c. 7 Rad;oval, Ljubljana, Dalmatiaova ul. 13 L. Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 h Sokolsko miklavževanje. Sokolsko društvo je tudi letos priredilo miklavže- vanje v svojem domu. V četrtek 5. t. m. zvečer je bilo miklavževanje za aokolsko deco. Ta prireditev je zadovoljila našf najmlajše sokolske pripadnike. V nede- ljo 8. t. m. pa je bilo miklavževanje za odrasle, ki je marsikomu naklonilo lepo darilo in veselje. DoS pri Mrastniku o Pro.slava državnega praznika. V so- boto 30. novembra je Sokolsko društvo na dostojen način proslavilo naš naj- večji državni praznik. V ta namen je priredilo akademijo, ki je v vsakem oziru odlično uspela. Bogati in pestri spored je navdušil navzoče, saj je bil prav posrečeno izbran in skrbno naštu- diran. Točka za točko se je vrstila hi- tro, tako da ni bilo nepotrebnega za- vlačevanja. Zelo ljubki so bili nastopi dece, močno so ugajale vaje, ki jih je ženski naraščaj izvajal na dvovišinski bradlji, in tudi nastop članov je bil sprejet z navdušenjem. Prav tako so ugajale ostale točke. Ob pričetku aka- demije je društveni starosta razdelil priznanice tekmovalcem, ki so si pribo- rili prva štiri mesta na dečji smučarski tekmi, ki je bila v februarju. Prizor ko so mladi Sokoliči - tekmovalci preje- mali priznanice, je ganil vse navzoče. Akademija je pokazala, kaj sc da do- seči s smotrnim delom. Sokolskemu drustvu iskreno čestitamo k uspehu. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je odhajalo z zavestjo, da Sokol pravilno vzgaja svoje pripadnike v ljubezni do domovine ter do svojega vladarja in starešine. — Na sam praznik je bila vas okrašena z zastavami. Službe božje v cerkvi se je udeležilo tudi zastopstvo Sokolskega društva v slavnostnih kro- jih in z društvenim praporom ter gaail- ska četa z zastavo. Le prostor, kjer sto- je navadno zastopniki katoliške viteske organizacije, je ostal prazen. — Dol je izvršil svojo nacionalno dolžnost in do- stojno proslavil praznik zedinjenja. t Poverjeništ\ro Združenja rezervnih pwloficirjev v Trbovljah. Pododbor Združenja rezervnih podoficirjev v Ce- lju je letos proslavil praznik zedinjenja s tern, da je ustanovil poverjcništvo v Trbovljah. Na ustanovnem občnem zbo- ru je zastopal poveljnika celjskega vo- jaškega okrožja kapetan II. razreda g. Jakob Tkalčec, ki je naslovil na zbrano članstvo lepe patriotične in vzpodbudne besede. Govornik je žel živahno odobra- Stran 6. »NOVA DOBA« 13. XII. 1940 Stev. 51. vanje. V imenu rezervnih oficirjev, ki so bill številno zastopani, je pozdra- vil zborovalce g. Paternost, v imenu Le- gije koroških borcev pa g. Štaudinger. Zastopana so bila skoraj vsa nacionalna društva v Trbovljah. Poslani sta bili vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Pe- tru II. in pozdravna brzojavka ministru vojske in moranrice. Za predsednika po- verjeništva v Trbovljah je bil izvoljen g. Herman Kuhar, za tajnika pa g. Ka- rel Gračner. Krško kr Proslava prvega decembra. Sokol- sko društvo v Krškem je priredilo 30. novembra zvečer slavnostno akademijo s pestrim sporedom. Po pozdravu državni zastavi je deklamirala mala Stanka Kolškova »Zedinjenjc«. Iz vrst dece že dolgo nismo slišali tako lepo podane deklamacije. Pomemben je bil spomin- ski govor staroste br. Davorina Šterka. V izklesanem govoru je br. starosta na- nizal najvažnejše zgodovinske dogodke pred zedinjenjem in po zedinjenju ter orisal razmah sokolstva in borbe in težkoče, ki jih morajo člani Sokola še danes dan za dnem doživljati. Pozval je navzoče k nadaljnjemu vztrajnemu delu za kralja, narod in domovino. Po govoru br. staroste so izvedli marljivi člani J. Špicarja sceno »K skupni mizi«. Sledila je telovadba dece, naraščaja, članic in članov. Vse točke so bile iz- vedene prav zadovoljivo. Sestra načel- nica in brat. načelnik sta se hvalevred- no potrudila za čini boljši uspeh. Telo- vadne točke je spretno in točno sprem- Ijala s. Šrolova iz Sevnice. Pri proslavi je sodeloval tudi domači marljivi so- kolski orkester, ki je s himno »Hej Slo- vani« zaključil lepo prireditev. — Dne 1. decembra je bila v sokolski dvorani slavnostna seja. Starosta br. Šterk je govoril o pomenu narodnega in sokol- skega praznika 1. decembra in o delu in smernicah v bodočnosti. Po govoru je neumorna sestra Škrletova prečitala navzočim bratom in sestram savezno poslanico. Br. starosta je nagovoril na novo pristople člane in članice. Dal jim je dragocen nasvet, ki ga naj novi čla- ni nikoli ne pozabijo: sokolska zavest povsod in vsekdar, potem ne bodo nikoli pozabili dolžnosti pravega Sokola. Sle- dila je zaobljuba novih članov in članic, nakar je po dvorani zadonela »Pesem sokolskih legij«. ___ zakolonialno blago se sprejme. PTiudbe pod »Mlada moč« na upravo lista. Naprodaj j e hmeljska žična naprava vdobrem stanju. — Točne po- datke do bite v Žflcu štev. 20 Stanovanie obstoječe iz 3 sob z vsemi pritikli- nami, se takoj odda. — Vprašati v Gregorčičevi ulici 2. Staro gumo kupuje v vsaki količini in plačuje po naj- višjih cenah »Jugopromet«, Celje, Krckova cesta št. 10, paiača Pokojninskega zavoda. Trgouskegä vajenca sprejmcm. — Vprašnti v upravi lista. Kuhinjsko kredenco ev. tudi s p a 1 n i c o kupim. Naslov v upravi lista. Dvosobno slanovanje i š č c t a novoporočenca v smeri Celje - Zg. Hudinja. — Ponudbe na upravo lista pod »NovoporoCenca« Prodam: spalnico v Biedermcirjevem slogu z ogledalom v omari, otomano pre- oblečeno, voščen prt, 2 mizi, pripravni za zobozdravnika, novo palisandrovo jedilnico, več divanov in foteljev, gugnlni stol, nizko banjo za potenje, otroško posteljico, elek- trične lestence, več okvirov in slik, kuhinj- sko opravo, lepo črno suknjo, palcto iz bizama, popolno bpre.no za srnučanje za 10-letnega otroka, večjo zalogo novih čev- ljev in dežnih plaščcv, plesne obleke, smo- king in frak, klavirske stolčke in regal za note, note za citre in klavir, Zeph r peč novo, Odeon grnmofon in plošče, Matador St. 4 in Märklin St. 1, elektr. terroofor, več parov drsalk. — Kuptm: zložljiv stolček za mizico, stojalo za kolesa, gugalnega ko- nja, stare cele snežke, dobro ohranjeno obleko in obutev. — Oddam: 2 sobno stanovanje s kopalnico mirni stranki brez otrok, dvoje 2-sobnih stanovanj, sobo in hrano le boljšemu gospodu, sobo s kopal- nico. -- — Stannarna in posredovalnica RIA iOSBK, Cefje. Gosposfca ulica 26 Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga ur zlata srebrnine optika itd. Celie Gianni firg Izkusen optikna razpolago! VERITAS Generalno Zcstopstvo in skiadišce Anton Bremec Celj e Iščejo se zastopniki Gostilničarji! Ako si žclite nabaviti izvrstno dal- matinsko vino naravnost od vinogradnika, se obrnite za infor- macije na naslov: Franc Štolfa, Celje, Gledališka ulica St. 7. Parcefo četrt ure od Cella na lepem prostoru prodam po ugodni ceni. — Vprašati v Prešernovi ulici 10,/!., Potočnik. ßbsolventka trgovskega tečaja z malo girnnazijsko maturo, perfektnini zna- njem ncmSčine, stenografije in strojepisia, želi rncsto v pisarni ali pr« zobozdravn ku. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo lista. Sladno ječmenovo in rženo kavo prosto in v zavitkih priporoča pra- žarna »Celeja«, Celje, Cesta na grad 9 Kadar izprazniujete Vaše podstrešje se spoinnite, da najbolje vnovčite vse stare prrdmele pri tvrdki Josip Uršie. Celie, Narodni dom Prosfovof/na draxba nepremiinin Na predlog dedičev SikoSek Jožeta in nje- govega sina Sikošek Jožeta v Kresnikah 19 je sodišče dovolilo prostovoljno javno dražbo posestva vl. Št. 22 k. o. Kresnike, to je hiše št. 19 v Kresnikah (gostilna), gospodarskih poslopij in velikega vrta sadonosnika. Draiba bo v pet efr 20. dee. 1940 ob 9. dopofdne v pisarni Burger Franceta, javnega notarja v Celju, kjer se dobijo tudi vsa pojasnila. Burger France, javni notar kot sodni komisar Prodam parcelo v mestnem rajonu. — VpraSati na Decküvi cesti 12 med 12. in 2. uro. Radio Telefunken najnovejšega tipa za vse valovne dolžine prodam poceni.-------- Naslov v upravi lista. F°*° PELIKAN sprejema cenj. naročila za faožič do 20. decembra Potrndite se čimpreje k fotografn! Nc odlašajte na zadnji dan! Atelje dnevno toplo zaknrjen! ^Bož/c/ž/ ojfras/f/ Božične in novoletne dopisnice, albumi in kasete za darila v največji izbiri Velika zaloga prvovrstriih nalivnih peres. pr a ** 931UU3(I|S Knjigarna in veletrgovina s papirjem FRANC LESKOVŠEK*CELJE GLAVNI TRG 16 | Realitetna pisarna Jager Cef/'e. uliea dr. G. Zer/awa 4 1 ugodno proda: Vilo z vrtom 125.000 din, hišoz vrtom 130.000 din, vinograd 300.000 din, stavbišče v Celju in okolici, kmečka posestva, gostilne i. dr. Prima banatsko pekovsko moko Og prodaja po zmerni ceni J. Kirbiš — Celje FRANJO D0LŽAN -mo». CELJE STRELOVODE______ ZAHTEVAJTE PONUDBE Za kresij° 4 Vam naredi solidno in po konkurenini «eni, IN PRORAČUNEI Telefon 245 ravno tako livršujc tudi vs« popravila ZAHVALA Vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika ANTONA G0RNKA na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali krasno cvetje in izrekli ustmeno ali pismeno tolsžilno sožalje, naša naj- iskrcnejša zahvala. CELJE, dne 12. decembra 1940. Žalujoča rodbina LOIBNER in ostalo sorodstvo Celiska posojilnica d. d. Celie (Narodni dom) Telefon 22 • Poitni iek. račun f0.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11» Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse bančne posle najkulantneje Urejuje in za konaorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Jo^ip KladnUc — Oba v Celjm