MLADOST
GLASILO SLOVENSKIH ORLOV.
UREJUJE FRANCE BEVK.
/
1919.
LETNIK m ŠT. 7, 8. 9.
CENA 10 K.
NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANL
priporoča
Mladinske in telovadne igre...........................K &—
Mladeniči na plan...................................... „ —'20
Mladeniška telovadna organizacija.................. „ —-40
Sprejemnice za člane (diplome)........................„ 2’—
Zlata knjiga, nevezana.................................... 2 —
Statistika za načelnike ..............................„ —'60
Zvezki za pobiranje članarine.........................„ —'50
„Mladosti" leta 1914 do 1918 a........................„	5’—
Razglednice Gosposvetskega polja (komad 40 v. 100	„ 25'—
Telovadni čevlji (št. 41—45)	............ . .	„ 12'—
Pošilja se le po povzetju! Zavojnina in poštnina posebej!
Naročila sprejema:
Gospodarski odsek Orlovske Zveze v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna.
Orlovska Zveza v Ljubljani je prejela od g. primarija dež. bolnice dr. Fr. Derganca darilo 1000 K in pismo s sledečo vsebino: »Dragi slovanski telovadci! Kot nekdanji gost kulturne Krekove struje pošiljam prispevek 1000 K (v bonu I. našega državnega posojila) v svobodni prerojeni »Orlovski Zvezi«, ki je z radikalnim demokratizmom prelomila tlačansko preteklost in hoče v nadstrankarskem kulturnem delu zvesto služiti našemu najvišjemu idealu na zemlji, slavni in močni državi od Trsta do Carigrada! Kot jadni premaganci se vračamo Slovani iz svetovne vojske. Kaj so napravili sovražniki iz naše matere Rusije, iz Jugoslavije brez Gorice, Trsta, Istre,
Soluna in Carigrada? V imenu pravice so nas gnali v boj, — a namesto pravice triumfira naš najbrezsrčnejši sovražnik, rimski machiavellizem! Kot jadni premaganci se vračamo Slovani iz svetovne vojske. Pride dan prevarane pravice, in tedaj nastopijo enotno organizirani slovanski telo-vadci-junaki pod istim praporom in po geslu našega vzor-junaka, kraljeviča Marka:
Jer se Marko ne boji nikoga,
razma jednog Boga istinoga!
— Z odličnim spoštovanjem: Dr. Franc Derganc, primarij deželne bolnice v Ljubljani. Ljubljana, dne 25. aprila 1919.« — Za dar najlepša zahvala!
^ GLASIL© ©RL©VSK€ ZV€Z€ m
ŠTEV. 7, 8, 9.	JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER 1919.	LETNIK XII.
Sodobne naloge Orlov.
Napredne sile našega naroda zbirajo svoje moči, da izkoreninijo vso krivico in vso telesno ter duševno bolezen, ki jo jc svetovna vojna prinesla na človeštvo. Kajti slika, ki nam jo nudi Evropa v svojem družabnem sestavu po vojni katastroli, je strahotna. Vsi znaki in vsi pojavi, ki jih vidimo, nam govore, da se nahajamo v veliki dobi razpada. Sijajna in ponosna kultura se ruši in vse kaže, da bo razpadla na našem kontinentu. Gospodarstvo je do dna razorano in z njim se razikrajajo telesne in moralne sile Evropejca.
V	tem položaju se vzdigujejo pred očmi našega Orlovstva in vseh njega bratskih organizacijah drugih narodov velike naloge. Vsi vedo in vsem ljudem našega časa je jasno, da se more vzpostaviti svet le tedaj, ako se postavi naše gospodarsko, družabno in duševno življenje na popolnoma nove podlage.
V	gospodarstvu so že na delu sile, ki skušajo z naporom in trudom vpeljati v načinu proizvajanja in konsuma načelo socializacije. To se pravi: težnja časa gre za tem, da postane nositelj vsega produktivnega dela in vsled tega tudi vseh ugodnosti in koristi tega dela celotna družba.
Potrebe in eksistenčna pravica ljudstva bodi edino merilo in gibalo gospodarskega življenja; profit posameznih kapitalistov in posameznih podjetniških družb mora nehati. Današnja družba je preubož-na in preoslabljena, da bi mogla podvreči delo ljudstva izkoriščanju malega števila Podjetnikov. V trenutku, ko pa izločimo profit, to se pravi človeški egoizem gospodarstva, nastane veliko vprašanje, s čim nadomestiti ta do sedaj najmočnejši nagib človeka. Zahtevati od človeka, da dela in se žrtvuje ne predvsem zase, temveč za prospeh družbe, to je za ljudi, ki jih ne vidi in ne pozna, se pravi, staviti mu narav-
nost ogromne moralne naloge. Le človeštvo, ki je po svoji notranjosti sposobno in močno dovolj, da to moralno nalogo izvede, more postaviti današnji gospodarski red na glavo. Če hoče uvesti c. V način gospodarstva z nagibi in z nišlizrve i starega, na profitu slonečega gospodarstva, uvede proti svoji volji v človeštvo nestvor, poln nasprotij in nestalnosti.
Z gospodarsko revolucijo mora tedaj iti roko v roki velika duševna obnova. Naša najlepša in najbolj sveža organizacija se bo vrgla na to delo. Orlovskim organizacijam telesna čilost ni bila nikdar samo namen. Lepota človeškega telesa, popolnost in prožnost organizma ji je bil in ji ostane sicer vedno velika naloga, a duh je v njenih vrstah od nekdaj zadnji in najvišji cilj stremljenja. Spraviti v naših organizacijah krščansko socijalno mišljenje v življenje, mu dati najbolj pristni in sodobni izraz, prekvasiti ga z značajem slovenskega ljudstva je bila misel, ki nas je loči l.a nepremostljivo od Sokolstva. Ta misel, ki nas je ločila, je bila naš ponos in iz "je je izvirala vsa naša moč. S to mislijo smo premagali športov-stvo z vsemi njegovimi hibami, s to mislijo je postal program Orlov modernejši in potrebam naše kulture prikladncjši, V veliki borbi, ki jo bo vojevalo človeštvo za osvoboditev iz svojega kulturnega propada v prihodnjih desetletjih, bo stalo Orlovsfvo Jugoslavije na odličnem in važnem mestu. Če ostane zvesto samemu sebi, če dvigne, poplemeniti in poostri svoje napade, bodo njegove zastave pokrite z zmagami v naših deželah,
Orel ima svoje soboievnike tudi izven naše države, v veliki Britaniji, v Franciji Belgiji in Ameriki. Prihodu,e leto bedo za-
(4)
89
stopmki teh mogočnih narodov sklenili z našimi in češkoslovaškimi Orli v Mariboru tesno bojno organizacijo, ki bo temelj velikega dela prihodnosti. Združeni z brati ce-
lega sveta se bodemo borili za najvišje cilje kulture.
Živela internacionala krščanskega ljudstva!

Kopanje in plavanje.
Ven v prosto naravo se razlega vsako leto klic Orla po širni domovini vsem bratom. Pojdimo torej v svobodno naravo! Prirejajmo izprehode in izlete, pa ne pozabimo1 vode, kil so jo smatrali stari ljudje za eno najvažnejših zdravilnih sredstev, ki pa tudi pri nas ni izgubila svoje veljave. Kopljimo se torej zdaj poleti na prostem', da si ohladi mio in okrepimo telo), ki dela sicer črez dan in ves teden v prahu in znoju.
Pri kopanju si očistimo kožo vse nesnage, znoja in kožne maščobe in odpremo s tem dihalne luknjice v koži, kar je silnega pomena za naše zdravje. Najčistejše se umijemo seveda v topli vodi, ki poleg tega vpliva tudi pomirjevalno na živce. Stari, bolehni in slabotni ljudje se kopajo v mlačni vodi, da si okrepe zrahljano ' zdravje.
Za zdrave in krepke ljudi pa tako kopanje ni na mestu. Kako blagodejno in osvežujoče deluje kopelj v sveži, mrzli vodi poletnega dne! Vsa zaspanost in lenost izgine, prijetno mrzlo-topel občutek preletava vse telo.
Silna vročina razgreva kri, ki v brzem toku kroži po' telesu in se hitro prekraja. Kri porabi vedno več snovi, ki jih telo ne more dovolj hitro nadomeščati. Tako nastane vrzel v delovanju telesa — zato zaspanost. Iz istega vzroka nastane tudi solnčna kap. Mrzla kopel pa spravi krvni obtok zopet v ravnotežje s celim telesom.
Mrzla voda utrdi telo proti raznovrstnim škodljivim vplivom, zavaruje nas proti prehlajenju. Utrjeno telo se ne da tako hitro motiti v svojem delovanju in ni tako vzprejemljivo ne za vročino, pa tudi za mraz ne. Utrjen človek more tudi vroč brez posebne škode v mrzlo vodo, kar bi za neutrjenega utegnilo imeti zle posledice, razna vnetja in revmatizem, celo smrt. Razgreta kri namreč pritiska od sredine telesa na kraj. Če tedaj skočimo v mrzlo vodo, udari kri kakor splašena z vso silo proti sredi telesa in deluje kot strela v naravi. Pri utrjenem telesu se kri, ki je tudi sicer manj vznemirjena, mahoma po-
vrne, pri neutrjenem pa zastane dalj časa v notranjosti.
Kopljimo se le v čisti, najbolje je v tekoči, sveži vodi, pri mestih in tovarnah vedno nad iztokom kanalov. Najbolje je združiti vodno kopelj s solnčno. Najtoplejša je voda proti večeru, pa tudi kepanje v večernih urah ne škodi, kar je dobro za one, ki jim delo1 ne dopušča, da bi se kopali črez dan. Kdor se mnogo koplje, mu prija tudi jesensko kopanje, po navadi pa se pri nas kopljemo od junija do septembra. Voda naj bi bila topla 20" do 25° C, pa tudi mrzlejša ne škodi, posebno za plava-ča, ki ne miruje v vodi.
Če se človek ne počuti dobro, naj se ne kopa. Najesti se pred kopanjem ni zdravo, pa tudi praznega želodca človek, ki se koplje, ne sme biti. Najesti se takoj pO' kopanju tudi ni dobro. Vsake vznemirjenosti ali razburjenosti, naj si bo vsled hitre hoje, prevelike žalosti ali veselja, jeze pa tudi vsled alkohola, se moramo varovati. Najprej se umirimo, potem se šele slečemo in takoj brez obotavljanja v vodo. Poleg vode stati slečen, da te prične mraziti, je popolnoma napačno. Silno slaba navada je lezti počasi v vedo. Skoči vanjo, kar je najboljše in tudi jako dobro dene. Seveda ne sledi iz tega, da je dobro zaporedoma in brez odmora skakati v vodo, ker bi te hitro lahko začela boleti glava, ali pa še kaj drugega. Tudi si ni tre ba močiti glave in prsi, preden skočimo v vodo, kakor imajo nekateri navado.
Nikdar se ne kopaj sam, če znaš še tako dobro plavati, in ne skači v vode, kjer ne poznaš dna, lahko se občutno poškoduješ. Ne stojmo v Vodi brez dela, z gibanjem si ohranimo potrebno toplino. Ne mudi se predolgo1 v vodi. Ostani le tako dolgo v vodi, dokler ti godi in ne čakaj, da te začne mrazi1'. Varovati se moramo grde in škodljive razvade, kakor jo mnogokrat opažamo pri otrocih. Pride iz vode ves moker in tresoč se od mraza, pa leze takoj spet nazaj v vodo, še preden se je ogrel.
Ko si iz vode, je najboljše, da telovadiš na solncu, da se ogreješ, pa greš zopet
90
lahko v vodo. Paziti moraš le, da te soln-ce ne opali prehudo, zato ne leži pri miru, marveč daj solncu pristopa k telesu od vseh strani. Če se ti je koža vnela od soln-ca, se namaži z vazelinom.
Kdor se po kopanju počuti dobro, svežega telesno in duševno, zanj je kopanje, kogar pa zebe, mu je slabo, ga boli glava, ali se sploh ne počuti dobro, ta ni zdrav, ali pa se ni pravilno kopal.
Samo kopanje, brez plavanja pa nima tolike mikavnosti in koristi, posebno ne za nas telovadce. Pri plavanju urimo mišice celega telesa v sijajni telovadnici, v čistem zraku, brez prahu in znoja. Posebne važnosti je, da se pri plavanju vadimo v pravilnem, enakomernem, polnem dihanju. Lahko telovadimo tudi obenem na orodju ali pa proste vaje. Plavamo na več načinov. Tu opišemo za enkrat samo, kako se plava »po žabje« na prsih in hrbtu.
Udje naši so kakor vesla. S čim širšo ploskvijo pritisnemo na vodoi, tem večji odpor čutimo. Ako stojimo n, pr. v vodi do vratu in držimo roke v odročenju v hrbtnem položaju, če tedaj hitro priroči-m.o, se dvignemo odi tal, ne da bi kaj odrinili z nogami; veliko manjši učinek vidimo, ali pa skoraj nič, če držimo roke v palčjem ali mezinčjem položaju.
Široki ploskvi na lakteh tvori roka, posebno, če je palec sklenjen z ostalimi prsti, in to' dlan in hrbet in pa spodnja lakt v isti smeri z roko, če držimo n, pr. predročenje, bodisi v palčjem ali mezinč-jem položaju. Gornja lakt pa je bolj okrogla brez izrazitejših ploskev.
Široki ploskvi na bedrih tvorita notranja in zunanja stran bedra od kolka in dimelj tja do gležnjev in pa noga, stopalo zgoraj in spodaj (podplat).
Vsled pritiska teh ploskev na vodo se vzdržimo na površju in se premikamo — plavamo. Seveda je velikega pomena pri tem tudi; dejstvo, da je naše telo nekoliko- lažje od vode in da ga gleda vedno mali del iz vode, Ako bi se tega zavedal potapljajoči se človek, ne bi molel'rok iz vode, ker se mora baš mesto rok pogrezniti glava v vodo.
Kakor pri udarcih z veslom vodo s širokimi ploskvami odrivamo, z ozkimi pa vodo režemo, kadar povraćamo veslo k novemu udarcu, tako delamo tudi z našimi naravnimi vesli. Čim daljše je veslo, tem izdatnejše je delo z njim, kar velja tudi za naše ude, ki morajo biti pri udar-pu stegnjeni ali pa jih izstočasno stegujemo.
Najpreje si naučimo plavalne gibe na suhem. Začnimo z laktmi. Roke držimo v vzročenju navznoter, hrbte skupaj. 1. Odro-čimo v hrbtni položaj, 2. skrčimo lakti, da pridejo roke pod brado, dlan na dlan, 3. odsunemo v vzročenje, dlani skupaj, 4. okrenemo hitro dlani navzven. Pozneje gibe 1, in 2, združimo.
Gibi beder:	1. skrčiti bedro, tc je
vzdigniti koleno kar moči visoko proti prsim, stopalo je obrnjeno navzven in ne stegnjeno, 2. odsuniti nogo do razncženja, 3. prinožiti.
Prvi gib izvršimo počasi in obenem vdihavamo, druga dva giba pa hitro in izdihnemo.
Da moremo združiti učenje gibov lakti in beder, ležemo na trebuh vodoravno na klop ali kako drugo pripravo. Iz 'izhodnega položaja, ko so roke v vzročenju navznoter s hrbti skupaj, bedri pa stegnjeni. 1. Odročimo, skrčimo lakti in združimo roke pod brado; bedri skrčimo, kolena proti prsim; 2. odsunemo v vzročenje navznoter, dlani skupaj, bedra pa v razno-ženje, stopali navzven in ne stegnjeni; 3. okrenemo dlani navzven in združimo bedri, da je celo telo lepo stegnjeno.
Najlažje se priučimo plavanju s pomočjo plavalnega pasu, ki ga denemo okoli prsi in ga na dolgi vrvi lahko spuščamo in pritezamo s pomočjo škripca koncem debele palice ali pa pritrjenega na žrdi črez vodo. Ker pa s tem in z raznimi drugimi pripravami, ki jih imajo v plavalnih šolah, ne moremo računati, se zadovoljimo tudi z mehurji, na vsako stran po eden, ali pa stopamo z eno nogo po dnu..
Po vsakokratni izvedbi plavalnega sunka vztrajamo v stegnjenem položaju, da tako popolnoma izrabimo' sunek.
Na hrbtu plavamo s stegnjenim, križem, iz vode gleda le obraz.
Roke držimo v boku, ali pa ob stegnih z malo skrčenimi laktmi in krožimo z njimi v vodi. Lahko napravimo tudi tako, da 1. dvignemo roke iz priročenja v od-ročenje (vodo režemo z mezincem) in skrčimo obenem bedri s stopali navzven in pete skupaj, koleni pa narazen, 2. priro-čimo z dlanmi naspred in odsunemo bedri do raznoženja in jih združimol Moremo pa tudi roke dvigniti iz vode skozi predročenje do vzročenja v vodi in jih potem skozi odročenje priročiti. Vdihavamo, kadar roke in noge dvigamo, izdihamo, kadar sunemo in priročimo.
V vodo skačemo z deske, ki je vsaj 1 m nad vodo in po možnosti prožna. To dosežemo s tem, da precej debelo desko
(4*)
91
pi itrdimo z enim koncem na zemljo, na robu vode jo dobro podpremo, da leži malo nad zemljo, drugi konec pa moli nad vedo.
Ploskoma ne smemo nikoli prileteti v vodo, ampak vedno le z ostrimi robovi telesa, ali na stegnjene noge, ali pa na gla vo, še bolje pa je, da glavo zaščitimo z vzročenim'i rokami. Dobro je ušesa zamašili z vato, namočeno v olju, posebno kadar večkrat skačemo. Skok v vodo delamo naravnost ali z obratom, navzpred ali i avzad, z mesta in z zaletom. Odženemo se vedno z obema nogama. Pri skoku bedra in roke stegnemo, roke imamo v pr:-ročenju ali v vzročenju, križ uleknjen.
Pri skoku na glavo navspred se odže-nemo z deske z zmerno uleknjenim križem navspred in navzgor, roke v odroče-niu. S hitrim trzajem v križu do popolnega uieknjenja se okrenemo navspred na glavo za cel obrat. Obenem vzročimo navznoter z dlanmi skupaj, da tako vodo z rolkami izpodrežemo. Skok ni popolnoma navpičen navzdol, ampak poševen.
Dvojni obrat navspred, da priletimo z nogami v vodo,, dosežemo, če se v tre-notku, ko je uleknjeno telo najviše v poletu, hipoma ulomimo v kolkih in se takoj zopet uleknemo.
Na glavo vznak skočimo, če takoj z
odskokom križ močno vleknemo, roke pa vzročimo.
So še razni drugi skoki, bočni, iz raznih obes na deski, iz ročne stoje v raz-nožko ali skrčko, prevrati in pa skoki po dva v raznih prijemih, ki pa spadajo vse več ali manj k 'igram v vodi brez ali z orodjem.
Z lesenim drogom (palico ali desko), z obroči, s splavom, z žogo moremo izvajati najrazličnejše igre v vodi. Lahko pa igra več plavačev brez kakega orodja med seboj, da n. pr. skačejo drug čez drugega, da splavajo pod ali nad plavačem ali okrog njega v vodo in iz vode, navspred ali navzad, da se bore — odrivajo ali vlečejo drug drugega itd.
Važna in jako koristna vaja v plavanju je potapljanje. Potapljamo se z nogami navzdol, ali pa z glavo, kar je bolje, ker moremo tako zediniti potapljan'e s plavanjem. V vodi ne mižimo, ampak gledamoi in tudi oči se hitro privadijo vodnemu pritisku. Velikega pomena je potapljanje za razne rešilne akcije, da rešimo na pr. potapljajočega se človeka brez nevarnosti zase. Izuriti je treba za to pljuča, da morejo vztrajati pod vodo dalj časa brez vdihavanja.
O tem spregovorimo še v prihodnje kako besedo.

Prekmurje.
Ime Prekmurje in Prekmurci je bilo prej le malo znano. Šele od prevrata sem je večkrat slišimo, toda še danes je mnogo Slovencev, ki ne ločijo Prekmurja od Medjimurja ali pa oboje identificirajo. Ime samo pove, da to ne more biti enoinisto.
Medjimurje je polotok med Muro in Dravo do prejšnje ogrsko-štajerske meje, izključno hrvatsko prebivalstvo, in je Medjimurje od Božiča 1918 od naših čet zasedeno, Prekmurje pa so zasedle naše čete šele pred kratkim.
Štajerski Slovenci na desnem bregu Mure imenujejo svoje brate na levem bregu Prekmurce in to ime se je posplošilo tako, da prekmurski Radgončani imenujejo ogrske Slovence tudi Prekmurce. Pod imenom Prekmurje mislimo na one kraje prejšnje Ogrske, kjer žive Slovenci kompaktno s Slovenci na Štajerskem.
Meja slovenskega Prekmurja je torej na jugu Mura, na vzhodu potok Kučnica do Sv. Ane na Avstrijskem. Tu se narodnostna meja odcepi od prejšnje državne in se
obme proti severovzhodu v ravni črti gor do Dol. Sinika (Alsoszolndk) ob Rabi, ki je slovenski (župnik dr. Lenaršič Mirko). Do 34. poldnevnika je Raba severna meja; seveda je Monošter (St. Gothard) in Raba-kethely močno mešan. Na vzhodu razdeli narodnost od Rabe do Krke precej pravilno 34. poldnevnik; Farkašovci (Farka-szalva) so nekoliko mešani, dočim so Dolinci (Nagydolany) čisto slovenski in Hodoš je zopet mešan. Hodoš bo zadnja jugoslovanska postaja ogrske državne železnice iz glavnega kraja v Prekmurju — Murske Sobote v Kermedin (Kormend). Središče (Kisszerdahely), južno od Hodoša, je slovensko. Nekoliko južno1 odtod se zavije meja proti vzhodu do Kobilja (Kebele), po celem Prekmurju znane stare slovenske vasi. Prebivalci v Kobilju so- kaj ponosni na starodavnost svoje vasi. Dalje proti, jugu se vije meja mimo vasi Jošec', Žitkovci (Zsitkoc), Radmožanci (Radamos) do Dol. Lendave, ki je kakor druga mesta in trgi zelo mešano, četudi ima na zunaj popolno-
ma ogrsko lice. Lendavski hribi od Duge vesi (Hosszufalu) do Čentibe (Csente) so danes že zelo mešani, pred nekaj desetletji pa smo slišali tam izključno slovensko! govorico. Dalje do Mure lahko vzamemo za mejo potok Ledava, vendar moramo omeniti, da se nahajajo na desnem bregu potoka ogrske vasi Gyertyanos, Lendvalakos in Harmosmalom, V tem obsegu torej; še živijo Slovenci na Ogrskem.
Meja, ki so jo začrtali za Jugoslavijo našemu Prekmurju n|a mirovnem posvetu v Parizu, se ujema na vzhodu in zahodu z narodnostno mejoi. Krivična je pa na severu, kjer se ne ozira na narodnost, ampak na razvodje. Izgubili bi naj tam 11 do 12 tisoč Slovencev in seveda tudi Monošter. Prepričani smo pa, da bodo še enkrat revidirali mejo v Prekmurju tako, da pridejo; vsi Prekmurci pod eno streho. Dobili bomo na drugi strani nekaj ogrskih občin. To so že zgoraj navedene vasi Gyertyanos, Lendvalakos, Harmosmalom, dalje Kamahaza, Gonterhaza in Hidveg, na jugu V6lgyfalu in Lendvanjfalu.
Največji kraj v Prekmurju je Monošter (St. Gothard), središče Prekmurja pa Murska Sobota. Večji in pomembnejši kraji so tudi D. Lendva, Belatinci; Turnišče je znano kot »svobodno« mesto in prebivalce Turnišča še danes imenujejo »varašance« t. j. meščane, ki so začasa turške vlade v V. Kaniži res imeli nekaj predpravic.
Rodovitnost zemlje se da primerjati z Banatom, namreč ravnina med Muro in gori škim delom Prekmurja. S pametno agrarno; reformo bo postalo lahko Mursko polje žitnica za manj rodovitne dele Slovenije. Sedaj je še velika večina zemlje v grofovskih rokah in le površno obdelana. Goriški, severni del Prekmurja je gozdnat in prebivalstvo revnejše od onega v južnem delu.
Prekmurci nas spominjajo na veliko Kocljevo in Pribinovo državo s stolico ob
Blatnem jezeru. Slovenski živelj okoli je-, zera je že davno davno zamrl brez sledu, ker so bili Slovenci najbrže preredko naseljeni. Madžariziranje je samo pod pritiskom mogoče in je mnogo težje kot pa ponemčevanje. Ti težkoči imamo zahvaliti, da je v Prekmurju še nad 100.000 Slovencev.
Pravo narodno- življenje med Prekmurci je zbudil šele župnik Klekl. L. 1903. so dobili Prekmurci »Kalendar Srca Jezusov o ga«. Eno leto pozneje je začel Klekl izdajati »Marijin List« in 1. 1912. tednik »Novine«, pisan v gajici. »Novine« so največ pripomogle k narodnemu prebujenju. Tudi več brošuric verske vsebine je izšlo izpod njegovega peresa. Kuhar Štefan (f 1915) je zbral nekaj narodnih pesmi, ki so tudi tiskane.
Pravi narodnjak je bil tudi dr. Iva-nocy, dekan v Tišini.
Ljudstvo je globokovemo, moralno nepokvarjeno in zdravo. Skopa tretjina Prekmurcev je luteranske veroizpovedi. Prekmurci nimajo niti ene slovenske šole, do-dočim ogrskih ljudskih šol ni primanjkovalo.
Boljševizem, ki prevladuje povsod na Ogrskem, je našel v Prekmurju zase zelo nerodovitna tla. Prekmurci niso- dovzetni za kaj takega. Boljševiki niso mogli pri njih niti ene svoje naredbe izpeljati; vsaki taki se ljudstvo najodločnejše upira. Boljševizem je storil, da je narodna zavest pri vseh Prekmurcih dosegla največjo stopnjo. Če rečem, da so Prekmurci jokaje prosili osvoboditve, to ni samo mogoče času primerna fraza, ampak je s tem še premalo resnično dejstvo izraženo. Da bo Prekmurje jugoslovansko, o tem so bili vsi Prekmurci prepričani, vendar se jih je polastila včasi neka malodušnost, dvom, da morda Jugoslavija ne mara zanje. Danes so združeni z nami za vedno.
J. G.

Pesem neodre šenih.5
Na straži ob Soči še ognji gore in svetijo v noči do belega dne.
J. Mohorov.
Na straži ob Soči sto svetih grobov budi se ponoči in rjove: domov!
Na straži ob Soči v verigah ječi in prosi pomoči: Domovje, otmi!
Boks,
Pod pojmom »boks« razumemo n a -p a d s prostimi rokami ali nogami na telo nasprotnikovo kakor tudi odbijanje teh napadov. Bojujeta se torej dva nasprotnika ali pa dve nasprotni vrsti. Boks pa vadimo lahko tudi kot proste vaje, če si nasprotnika le predstavljamo, namišlja-mo. Bojujemo se torej z namišljenim nasprotnikom. Z rokami »udarjamo« in »suvamo«, z nogami »brcamo«.
Vse gibe v boksu moremo razdeliti na tri oddelke, in sicer:
I.	Osnovni gibi ali priprava.
II.	Napad.
III.	Obramba.
Osnovni gibi so;
1.	Preža.
2.	Menjava preže.
3.	Predkorak.
4.	Zakorak,
Napad je dvojen:
1.	z rokama,
2.	z nogama.
Tudi obramba ima dva načina:
1.	kritje,
2.	umik.
I.	Osnovni gibi ali priprava.
Začetna postava za vaje z boksom ni osnovna postava, ampak postava, ki jo imenujemo »preža«. Napada in odbija se iz »preže«.
Preidemo torej k popisu »preže« in posameznih oblik napadanja in odbijanja.
1.	Preža.
Prežo delamo bodisi v desno navspred ali pa v levo navspred. Popisali bomo v naslednjem samo prežo v levo navspred, ker za prežo v desno navspred velja isto z razliko, da se izvede z nasprotno roko in nogo. Samo ob sebi je razumljivo, da vadimo vaje vedno v obe strani, ker drugače je razvoj telesa le enostranski.
Osnovna postava je:	spetna stoja,
priročiti! Na povelje: »Preža v levo navspred!« izvedemo
na ena: četrt obrata v desno, na desni peti, levih prstih. V tej postavi smeri desno stopalo naravnost v desno, levo stopalo naravnost naprej, tako da stojita navpično eno^ k drugemu in tvorita pravi: kot. Pogled je naravnost naprej, istočasno z obratom stisnemo roke v pest,
na dve: z levo nogo stopimo za pol metra naprej v smeri levega stopala na
Br. Ivo Pirc.
ta način, da ostaneta peti v isti črti, nogi upognemo v kolenih, podkoleno leve noge stoji navpično na tleh, koleno desne noge je navpično nad desnimi prsti. V istem času, ko se leva noga dotakne tal, damo tudi roke v prežo, in sicer tako, da z levo roko, v komolcu nekoliko upognjeno, predročimo v dlanjem položaju tako visoko, da je pest v višini brade. Desno roko položimo čez prsa tako, da pride pest na levo stran prsi, palec se prsi dotika in je torej roka v hrbtnem položaju. Trup je vleknjen, širina prs je obrnjena naprej. Teža telesa je večinoma na desni nogi.
Ko s o se telovadci naučili delati popisano »prežo« razdeljeno, jo delajo nerazdeljeno. Nakazani pa morata biti vedno obe dobi.
V osnovno postavo se vrnemo na povelje »v s p e t n o stojo nazaj!«:
na ena: napnemo nogi v kolenih, z levo nogo prinožimo, z rokama priročimo,
na dve: se obrnemo za četrt obrata v levo, dlani stegnemo.
Tudi to podjetje izvajajo začetniki razdeljeno, pozneje se pa dela nerazdeljeno, toda nakazano.
Prežo moremo menjati naprej ali nazaj. Na povelje: »M e n j a t prežo na-v s p r e d!« se obrne (pri »preži v levo navspred«] leva noga na prstih za 90 stopinj (dočim je poprej bila obrnjena leva stopal naprej, smeri zdaj v levo], desno nogo prenesemo upognjeno od zadaj mimo leve noge za pol metra naprej (desna noga napravi torej pot enega metra); v istem trenutku, ko se desna stopal dotakne tal, menjata prežo tudi roki na ta način, da gre desna roka nad levo v zgoraj popisano predročenje, levo roko pa naslonimo pod desno oib desno stran prsi, na zgoraj popisan način. Pri menjavi ostaneta nogi upognjeni! Po izvršeni menjavi stojimo v »preži v desno navspred« in moremo paziti na vsa ona pravila, ki veljajo za »prežo v levo navspred«.
Na povelje: »Menjat prežo n a-v z a d!« se obrne (pri »preži v levo navspred«) desna noga na prstih za 90 stop. (dočim je bila smer desne stopali poprej v desno, smeri zdaj naprej), levo nogo prenesemo upognjeno od zadaj mimo desne noge za pol metra naprej (leva noga napravi torej pot enega metra); istočasno zmenjata prežo tudi roki po pravilih, navedenih pri menjavi preže navspred.
Namen menjave preže je, približati ali oddaljiti se od nasprotnika. Isto pa moremo doseči s »predkorakom« in »za-korakom«. (Glej spodaj!)
2.	Predkorak
napravimo na ta način, da iz preže na levo navspred:
1.	izvedemo vzporo na levi napeti nogi, napravimo predkorak z desno nogo tako, da pride peta desne noge 20 cm pred prste leve noge. Stopali stojita navpično eno k drugemu (levo stopalo smeri naprej, desno v desno), leva noga se le s prsti dotika tal, težo telesa prenesemo takoj na desno nogo;
2.	stopimo z levo nogo za pol metra naprej, upognemo nogi v kolenih in izvedemo na ta način prežo.
Roki med izvajanjem tega giba ne spremenita svojega mesta.
Izvaja se na povelje: »Predkorak!« z začetniki razdeljeno (»ena« — »dve«), sicer pa nerazdeljeno v dveh nakazanih dobah.
3.	Zako’-ak
je gib, nasproten »predkoraku«. Iz preže v levo navspred:
1.	izvedemo vzporo na desni napeti nogi, napravimo zakorak z levo nogo tako, da pride peta leve noge 20 cm za peto desne noge. Stopali stojita navpično eno k drugemu (levo stopalo smeri naprej, desno v desno), desna noga se le s prsti dotika tal, težo telesa prenesemo takoj na levo nogo;
2.	stopimo z desno1 nogo za pol metra navzad in preidemo v prežo.
Izvaja se na povelje: »Zakorak!« z začetniki razdeljeno (»ena« — »dve«), sicer pa nerazdeljeno v dveh nakazanih dobah.
II. Napadi:
1.	Napadi z rokama
imajo za cilj glavo in trup nasprotnikov. Napadati moremo s »sunki« in »udarci«.
a)	Sunki
so zgornji in spodnji, Zgornji sunek izvedemo (iz »preže na levo navspred«) na ta način, da
1. skrčimo desno pred prsa položeno, roko zaročno tako, da pride pest v dla-njcm položaju v podpazduho, komolec smeri nazaj; istočasno s tem gibom napne m o levo nogo v kolenu in prenesemo celo težo telesa na desno nogo;
2.	sunemo z desno roko vi dlanjem položaju močno naprej gor, približno v ono smer, kjer je obličje namišljenega nasprotnika, istočasno pa pritegnemo levo roko, ki dozdaj svojega položaja ni spremenila, v zaročno krčenje v dlanjem položaju, napnemo desno nogo in skrčimo levo nogo v kolenu, da bi dobil sunek večjo silo. Da bi sunek bolj gotovo dosegel nasprotnika, ga podaljšamo s tem, da obrnemo trup v bočno smer (v levo, kadar sunemo z desno).
3.	Po tem gibu se vrnemo v prežo.
Izvaja se na povelje: »Zgornji
sunek v desno — zdaj!« (Za začetnike »ena — dve tri«.) »Zgornji sunek v levo« se izvaja iz »preže v desno naprej«.
Da se telovadci nauče izvajati te sunke, je potreba vaditi sunke samo delj časa. To se dela ria sledeči način:
Na povelje: »O snovna postava k sunkom — zdaj!« telovadec napravi izpad naprej, roki predroči, upognjene pesti so v dlanjem položaju. Na daljše povelje: »Zgornje sunke vadi — ena, dve...!« sune telovadec na čna z desno ali levo roko (z ozirom na izpad z levo ali desno nogo) v obličje nasprotnikovo, na dve z nasprotno roko. Tako suva z rokama menjaje (z eno sune, drugo roko krči), dokler ne poveljuje vaditelj: »D o s t !« in se telovadec postavi zopet v »osnovno postavo k sunkom«. Na povelje: »V prežo — zdaj!« zavzame prežo po najkrajši poti.
Spodnji sunek se izvaja (iz »preže v levo navspred«) na povelje: »Spodnji sunek v desno — zdaj!« na zgoraj popisani način s to razliko, da je cilj in smer spodnjega sunka trup nasprotnikov (prsa, trebuh) in ne držimo pesti v podpazduhi, ampak cb boku.
b)	Udarci
so zunanji in notranji. Cilj udarcev je ena stran nasprotnikova na glavi ali trupu, a) Zunanji udarec z desno.
Cilj tega udarca je leva stran glave. Na povelje:	»Zunanji udarec z
desno — zdaj!« (iz »preže z levo- navspred«):
1.	Desno roko iztegnemo nazaj v stran (približno 15 cm od desnega stegna), istočasno napnemč levo nogo in prenesemo celo težo telesa na desno, zelo upognjeno' nogo;
2.	skrčimo nato desno roko odročno gor, pest pride za tilnik (leva roka dose-daj svoje pologe še ni izpremenila) in
3.	udarimo z desno roko od desne gor, v levo dol. Silo udarca povečamo s tem, da obrnemo trup v bočno smer in desno nogo v kolenu napnemo, levo skrčimo. Desna pest seveda ne naleti na ni-kak odpor pri namišljenem nasprotniku in pride po končanem udarcu k levim spodnjim rebrom. Levo roko istočasno z udarcem skrčimo zaročno ven (palec zgoraj).
4.	Vrnemo se v prežo.
Isti udarec, toda z levo roko, se izvaja iz »preže v desno navspred«. Cilj mu je desna stran obličja nasprotnikovega.
b) Zunanji udarec z levo.
Cilj tega udarca je zopet levaj stran glave. Na povelje: »Zunanji udarec z levo — zdaj !« (iz »preže z levo navspred«)
1,	Levo roko predročno krčimo, tako da pride pest pred desno podpazduho, hrbet pesti je obrnjen naprej, isto tako komolec; desno roko zaročno krčimio tako da pride pest v desno podpazduho1 v dla-njem položaju, komolec smeri nazaj (isti gib kakor za zgornji sunek); obe pesti se torej dotikata. Istočasno napnemo levo nogo in prenesemo celo težo telesa na desno nogo, ki je močno upognjena.
2,	udarimo; nato s hrbtom leve roke od desne k levi hoteč doseči levi del nasprotnikovega obraza, podaljšamo ta udarec s tem, da napnemo desno nogo in upognemo levo'. Po dovršenem udarcu se zastavi leva roka šele v zaročenju. Desna roka je ostala med udarcem v zaročnem krčenju,
3,	vrnemo se v prežo.
Isti udarec — toda z desno roko —
se izvaja iz »preže v desno navspred«. Cilj mu je desna stran obličja nasprotnikovega.
c)	Udarec z desno nazaj.
Izvaja se iz »preže v levo navspred' na povelje: »Udarec z desno nazaj!« Cilj tega udarca je glava in desna stran obličja nasprotnika za napadalcem stoječega.
1.	Leva roka udari iz svoje pologe pri preži s hrbtom pesti nazaj na ono mesto, kjer mislimo, da se nahaja naš cilj. Da bi bilo to možno, obrnemo obenem trup za polobrata v desno, oči slede gibu desne roke, ki se ustavi v pologi »cdročiti gor«, nogi ostaneta na svojem mestu, samo, da istočasno z udarcem1 levo nogo napnemo in prenesemo celo težo telesa na desno zelo upognjeno' nogo. Leva roka pride pri udarcu v pologoi »predročno krčenje not«.
2.	desna roka se vrne v prežo po najkrajši poti s pol obratom trupa v levo.
Isti udarec — toda z levo roko se izvaja iz »preže v desno1 naprej«. Cilj mu je glava in leva stran obličja nasprotnikovega za njim stoječega.
Važno je opomniti telovadca nato, da morajo biti proizvajani sunki in udarci s tako silo, kakor da bi hoteli nasprotniku v resnici škodovati. Le na ta način dobe »napadi« svojo vrednost, telesu pa dajo to, kar ono od njih pričakuje.
(Dalje.)
Opomba: Bratje načelniki in vaditelji! Začnite vaditi popisane gibe takoj! Prihodnja številka »Mladosti« prinese nadaljevanje temeljnih vaj v »boksu«. Za en mesec imate dovolj. Pozneje izdamo cele sestave v boksu v obliki prostih vaj.
(S)x<S)><S)><3x3xSxSxSxS>«SxS><*S)>«Sx><3><S*>«S>
Nekaj opazk k zdravstvu.
Stvari, ki so malenkostne in malo vazo e, resni ljudje ali vsaj oni, ki mislijo biti resni, ne obravnavajo radi. Čenče prepuščajo taki ljudje ženskam. Kar pa resnemu človeku vedno sili na um in razmiš-Ijevanje, so resne, važne, aktualne stvari. Le te mu nudijo snov za razgovor, za premišljevanje, za debato. —
Živimo v novi dobi, čisto novi dobi. Toliko je aktualnih, resnih vprašanj, da imamo premalo časa, da bi vse dobro pre-motrili, premislili in si jih ogledali od vseh strani. Da premalo delavcev za vsako stroko — čenče in brezpomembne osebnosti, malenkosti bi sploh jm teh razmerah ne smele priti do veljave — skoro mislim, smo v nevarnosti, da postanemo prepovršni,
preplitvi, ker ne moremo vsega zadostno prebaviti, preštudirati, premisliti, in si ustvariti lastno sodbo, ki naj nam bode merilo in vodilo za življenje. Ta merila, te principe pa moramo imeti in po njih uravnati svoje življenje. Sicer si bomo napravili principe iz svojega življenja, kakor nas bode pač usoda in razmere, življenske prilike vrgle med valove in viharje.
Vsak, ki čuti tu v sebi več sile, kakor jo potrebuje za svoje eksistenčno bivanje, za svojo družino, kdor čuti več moči, kakor jo rabi za se in za svojce, naj stopi tu na delci na socialno1 polje. Socialno delo mu bode nudilo dosti polja za delo1, povsod tam naj se posameznik udejstvuje, kjer so njegove zmožnosti v izobilici za sebe, da
ne bode duševnih sil tratil, zgubljal, izlival na tla in zakopaval talente, zaostajal za časom, se staral v lenobi, v brezdelju.
Mlad fant dozoreva, raste; hiti s to stvarjo tako, da je vsak izgubljen trenotek, ki bi bil za njegovo izobrazbo duha in srca važen, socialni greh, socialno zlo.
In mladina, fantje, potrebujejo sami, žele napredka, znanja, hrepene po tem, da kaj znajo, kaj vedo, da se postavijo pred kom, da jim ni treba molčati in se skrivati kot oni, ki ne ve in ne zna ničesar. Da sramujejo se direktno, če jih kdo opozori na kaj, kar ne znajo še, hvaležni so1 vsakemu, ki jim pravočasno še kaj koristnega pove in razloži.
Vojaštvo, društva, organizacije, to so vsa torišča, kjer se to vse dobi zastonj na lahak način in kar tako mimogrede. Kdor ni bil v društvih, ne zna ceniti življenja, ne pojmi socialnega sveta, ne bo imel ljubezni do svojega bližnjega. Sam svoj človek bo, nergač, zabavljač, skopuh in ne vem kaj še. Vse drugače so ljudje, ki so bili pri vojakih, v društvih, organizacijah.
Nam se gre sedaj za naše fante tukaj. Nova doba je in novi programi, novi načini. Izobrazba je pri vojakih sedaj na dnevnem redu. Kot veliko organizacijo imamo sedaj to smatrati in tako se misli urediti. Kar se tiče vojaškega reda in discipline, je to potrebno, ker nobena organizacija ne obstoja, če ni reda in discipline.
Da pa ne izgubimo tega prostega časa, moramo izrabiti vsak trenotek, da damo drug drugemu samega sebe, del svoje duše. Eden za vse, vsi za enega, kdor več zna, nima pravice to obdržati, mora, da odstopi svoj »odveč« svojemu bratu. To je moderno naziranje izjcdnačbe duha, duševnih sil, v kolikor je to mogoče. Popolna izjednačba seveda se ne bo nikdar dosegla. In važno je to, silno važno za naše fante, da ne izgube časa, kjer se lahko izobrazijo. Vi, fantje, ste seme, up in prihodnost narodh, zavedajte se tega. Na vas bazira, nai vaših ramah je naša slovenska prihodnost, na vas počiva sreča ali nesreča našega plemena. Na vaših družinah, na vaših domovih se bo ohranila ali propadla domovina, rod, pleme. In v teh resnih časih treba, da si pogledamo odkrito iz obraza v obraz in se pomenimo o naših ranah, o naših potrebah, o bolečinah skupno in brez pridržka, kakor se spodobi resnim ljudem, ki ne zamerijo, ki vedo ceniti, kar je dobro.
Jaz vas hočem upeljati na zdravstveno polje in vam dati priliko za upogled, kaj
je za naš narod, za naše družine, za nas vsakega posameznika važno, po čem naj si uravnamo življenje, kakšne zdravstvene principe naj si ubijemo v kri in meso, od katerih nočemo odnehati, dobro se zavedajoč, kaj zavisi vse od izpolnjevanja ali od neizpolnjevanja teh pravil,
Vam, mladeničem pravim to, vam, kateri ste še ivsprejemljivi za vse dobro, starim ljudem, starcem in starkam praviti o zdravstvu, je prepozno in brezuspešno. Vi imate življenje pred seboj, pred seboj družino, prihodnost, domovino, starci in starke imajo vse to za seboj'.
Kaj je zdrav, kaj bolan človek, vsak ve, ne ve pa vsak, kdaj se začenja bolezen. Oni navidez malenkostni pojavi, malenkostne stvari, ki jih omalovažujemo in prezremo navadno, so pogosto vzrok: bolezni pozneje v dobi, ko bi zdravja najbolj potrebovali. Ko zdravnik vprašuje bolnika, ki pride s težko boleznijo k njemu, se navadno konča pogovor z v s klikom bolnika: Ja, za to še niti »porajtal« nisem. Ko bi jaz to preje vedel! Da, in to je moj namen, da preprečim take vsklike, da preventivno, to je že vnaprej skrbimo za zdravje, p redno obolimo', da si sploh ne nakopljemo bolezni za se, za družino, za narod in domovino. In tu je moje polje, tu me pustite, da govorim iz srca, odkrito, kot mi pride na usta. Ravnal se bom po potrebi, kakor je pač važnost večja ali manjša za naše fante. Zapomnite si pa za prihodnost: Predavanj glede zdravstva, higijene, sploh anket in navodil glede narodnega zdravstva se nikdar ne izogibajte, udeležujte se tudi debate, provocirajte pri takih prilikah razgovore o vsem, kar ne razumete, kar želite, da se vam razloži. Predavatelj bo s tem spoznal, kaj je pozabil povedati, kaj bi moral bolj natančno razložiti in se bo tudi od vas naučil marsikaj.
Začnem s tem, da omenim in z imenom imenujem stvari, ki mlademu fantu škodujejo, ki so prvi začetek nesreče ali vsaj neprilik prihodnoisti. Odpraviti hočemo in si prihraniti neprilike. V glavnem naj omenim splošno nečednost. Začnimo na glavi. Dolge, predolge lase, Te vsebujejo v sebi polno prahu, šprhljov, ne morejo se čistiti. Nabira se zalega vsega onega, ki pospešuje izpad las in hitra pleša se bliža talci glavici, zlasti še, če je v rodu nekai dispozicija za to. In če še ni dispozicije, zato se morda pri tebi začne za te in za tvoj rod.
Prah, »šprhlje« kakor pravimo’, so olupki kože, ovirajo rast las in pospešujejo izpad. Z umazanimi rokami si segaš v lase. Z rokami, s katerimi si malo preje prijemal
ne veš kake stvari, zaneseš lahko raznolike glivice v svoje lase, garje ali kako drugo zalego. Če imaš lase na kratko ostrižene, si lahko z mlačno vodo in glavnikom odpraviš vso to zaneseno zalego. Malo mila, topla voda in gost glavnik, ki naj se drži snažen v posebnem zavitku — potem ko se je osnažil seveda — to je za vsakega kulturnega čil cveka1 potrebna toaleta,- (S tem, da smo v modernem času vedno pokriti s klobukom, čepico, tudi škodujemo rasti naših las. Narava pusti rasti "lase tam, kjer jih potrebuje za zdravje, za obstoj ali za kak drug namen. Če pa mesto las že nosimo vedno in vedno pokrivalo1, izgubljajo lasje svoj pomen na glavi in polagoma ginejo, ker stopi na njih mesto pokrivalo. Bodimo torej pokriti le, kadar treba, sicer pa kolikor mogoče gologlavi. S tem si tudi ohranjujemo rast in obstoj las, ki so kras naše glave, kras mladeniča. Pleš ne maramo, ker se hočemo postaviti, torej čuvajmo svoje lase, Tudi nebrzdano spolno življenje baje pospešuje pleše. Snažnost in higijena las torej naj bo naša skrb, če hočemo biti mladeniči. Tu naj takoj preskočim na roke.
Že prej sem omenil, da z rokami prenesemo vse mogoče stvari in prisitavim, da so naše roke ono, s čimer prenesemo sila veliko nezgod na^se. Veste, kaj so bacili, glivice, bakterije? Povzročitelji vseh nalezljivih bolezni so male živalic e, oziroma rastlinice, ki se nahajajo povsod, kjer bivajo ljudje, kjer je več ljudi, ondi je več teh najmanjših s prostimi očmi nevidnih sovražnikov človeštva, ki prete noč in dan na nepazljivega človeka in mu zadajajo udarec za udarcem, najmanjše bitje izmed živih bitij najbolj temnemu bitju, če pamet in previdnost pri njem ne prevladujeta. V pogled v ta svet treba, da takoj podam v kolikor potreba, ker na tem bazira razumevanje vseh prenosnih nalezljivih bolezni. Epidemija španske influence vam bo vsem najbolj v spominu. Povzročitelji te bolezni so glivice, influenca in streplocoeus baci-lus imenovane; griža je nalezljiva bolezen, po bacilih griže prenesljiva, tifus po tifus (vrcčinških) glivicah, kolera po kolera-glivicah, vibrionih imenovanih, prenosljiva bolezen.
Kako pa pridejo te glivice v nas? Po več potih skozi usta, skozi nos, oziroma pljuča, skozi ranjeno kožo, skozi sluznice itd. Bolan človek s špansko boleznijo je dobil od nekod tako množino teh bacilov v se, v svoja pljuča — par bacilov še ne vrže človeka — da je obležal. Kašljal je in izkašljaval s pljunkom te bacile zopet iz
sebe. Kakor je pa sploh med ljudmi premalo znanja o nalezljivosti bolezni, so le-ti pljuvali po tleh po stanovanjih, v gostilnah, pod mizo' za stole, po kupejih, po gledališčih, p o- hodnikih. Pljunki so se nekoliko osušili, prišla je metla, razmet la jih je po-metavka s prahom v zrak, veter jih je raznesel po! svetu. Ta prah, in s prahom so vdihavali bacile drugi ljudje, ali pa so bolniki kašljali naravnost v svoje sostanovalce, v robce, v posteljne odeje, v roke. Podajali soi si roke, razmetavali robce v stanovanjih, v gostilnah in prah in osušeni pljunki s prahom so šli v zrak in ta zrak so marljivo vdihavali ljudje in z njim vsrkavali bacile in drug za drugim so obležali v posteljah. Ti so1 zopet okužili druge in svet je imel epidemijo španske bolezni. Če bi ljudje znali, kaj je to, in da bi se to dalo preprečiti silno lahko z enostavnim uvaževa-njem dejstva, da bi ne smeli pljuvati po tleh nikoder, ne v sobi ne na hodniku, ne na železnicah, ne v gostilni, bi španske epidemije nikdar ne bilo. Najbolje bi bilo pljuvati in kašljati v pljuvalnik, ki bi se potem razkužil. Kdor bi pa pljuval in kašljal v robec, bi moral vsak dan če ne večkrat vsaj enkrat ta robec razkužiti, to je prekuhati v vreli vodi s sodo ali pa v lizolu, sublimatu ga namočevati. Rok bi si taki ljudje ne smeli podajati, ker z izkaš-Ijevanjem v roko se tudi bacili izkašlju-jejo v roke in s podajanjem rok si prenašamo bacile iz roke v foko, odtod na obleko, na jedila in lahko mogoče, da tako pridejo s sapo v zrak in zopet v pljuča. Robcev bi ne smeli razmetavati in trgati narazen med ljudmi. Prah iz njih je poln bacilov izpljunkov, ki jih s tem spravimo v zrak, ki ga v bližini se nahajajoč človek brezskrbno udiha — ker mora dihati — in — če jih je zadostno število udihal, je obolel.
Griža! Tifus, kolera, kako se te prenese? Skozi usta. Človek, ki ima grižo, tifus, kolero, gre na stran, odpadki onesnažijo spodnje perilo, srajco, ali posteljno odelo. Zdrav človek pride v dotike s svojimi rokami ali poda roko temu, ki si je onesnažil roke z odpadki, vzame žlico, vilice ali kos kruha, s tem prenese z roko, s prsti dotične bacile na hrano, vse pride v usta, želodec, čreva. Če je želodec sam na sebi že slaboten in ne pomori glivic ali pa če so- te v velikem številu — oboli dotič-nilk na griži, tifusu, koleri. Nalezel je bolezen. Evo vam patov, kako se kaj takega naleze. Kako se tega varujemo, je dano samo ob sebi. Snažnost perila, snažnost rok je zopet tu glavno preventivno, to je
zdravje ohranjevali!o sredstvo. Ko greš na stran in se onesnažiš, osnaži si principielno vedno roke, tudi če nimaš tifusa ali kolere, da ti ne bo težko v slučaju, ko bi bilo treba td storiti, oziroma da ne pozabiš. Pa boste rekli, to je težko. Da, včasih je sitno, toda če je dobra volja, gre. Odpadki pridejo lahko z dežjem ali čevlji, če smo jih onesnažili, z njimi v vodo. S tem tudi glivice in — voda je onesnažena, zastrupljena — inficirana. Evo vam zopet načina, kako se prenese potem vode, ki jo pijemo, bolezen. In tako je takih slučajev veliko. Podrobno’ o tem se razpravlja v nalezljivih boleznih. Toliko samo za splošno razumevanje prenosa bolezni. Da se povrnem zopet k glavi, naj omenim bolezni na očeh.
Na očeh se večkrat napravi na obrvih ječmen ali pa se vname sluznica oči. Če ni tu kje gl obje vzroka, se navadno prenesejo te reči s prsti nanje. Ko z umazano roko lahko po koži drgaš en čas brez škode, ni to tako z sluznico oči, ustnic, nosa, spolnih organov. Sluznica, ta tenka rdečkasta
kožica našega telesa sploh namreč ne vzdrži toliko kot koža, in gotove vrste bacili, glivice se kar enostavno naselijo na njej in povzročujejo bolezni, tako katar, ječmen na prehodu med sluznico in kožo v izpadajočih obrvih, na ustnicah, v nosni votlini, katar na spolnih organih, kapavici (triper), samo z dotikom tozadevnih inficiranih stvari. Z inficirano umazano reko preneseš lahko na oči trahom, egiptovsko bolezen in raznovrstne katare. Prijel si pred nekoliko časa za kljuko, na katero je prenesel ne vem kdo dotične glivice iz svojih oči, ti greš s prsti na svoje oči, inaneš si jih in že imaš to bolezen pri sebi, če hitro ni zdravniške pomoči. Dal ti je roko človek, ki ima triper-kapavico, s katero si je onesnažil in ne očedil prste, ti greš s to roko na oči, s prstom v nos ali kam drugam na sluznico. Evo ti razlage, kako lahko nalezeš stvari. Tudi sama ob sebi je dana pot, kako se varuješ tega. Pusti oči in nos pri miru, ne mencaj jih in ne kopaj v nosu, ne hodi s prsti v usta med zobe itd.
(Dalje.)
<3® 3® <s> 5=3= ts® <s» <s» @><s)Ug®<§» <<e®
Naš naraščaj.
(Referat pri orlovskem tečaju.)
Vso hiti po končani vojski, da zaveli rano, ki jih je vojska zadala, povsod se gibljejo krepko roke, povsod razmišljujojo, kako naj bi si zopet od pomogli na narodnem, gospodarskem in socijalnem polju; če ne gre delo hitro in gladko izpod rok, je to le dokaz, kako globoko jo ranila kruta vojska narode v vsakem oziru. Tudi naša telovadna organizacija, naši Orli so prejeli mnogo ran, velike so vrzeli, ki so nastale v vrstah orlovske organizacije, ■ mnogo njenih prav dobrih telovadcev je odšlo na bojišče, žal marsikateri je ostal tam in se ni mogel vrniti več nazaj pod okrilje Orla. Zato pa se danes čuje nujen poziv: bratje na delo, da se rane zacelijo, da naša orlovska organizacija vstane z novo močjo, kakor na novo prebujena v pomladi naše mlado Jugoslavije.
Če so vslod vojsko nastale vrzeli, sc morajo te pokriti. Tu pa prihaja v prvi vrsti vprašanje glede naraščaja. Že v mirnih časih je potrebno, da vsaka organizacija skrbi za nove člane, koliko bolj je potrebna tn skrb v današnjih razmerah. Orlovska organizacija se zdi danes podobna drevesu, ki je obsekano, in sedaj jo na organizaciji dolžnost, da pokaže, če je zmožna, da iz svoje lastne, notranje moči požene nove mladike in se razraste zopet v mogočno drevo. In to moč ima v sebi naša organizacija, mi njeni člani skrbimo, da se bo ta moč udejstvovala, ali z drugimi besedami : skrbimo za orlovski naraščaj.
Že pred vojsko smo imeli naraščaj, na to so sledile razmere, ki so zabranile vsako delo, danes pa je zopet omogočeno, da si pridobimo kolikor mogoče veliko število nara-
ščaja. Da si bomo na jasnem, si postavimo nekaj vprašanj. Kaj je naraščaj ? Kdo naj tvori naraščaj? Kdo naj skrbi zarij? In kako naj delamo glede naraščaja? Naraščaj zbira okrog sebe dečke ali mladeniče, ki naj jih napravi sposobno, da morejo postati pravi člani telovadnih odsekov »Orel«. Naj omenim takoj tukaj važno poti* e-b o orlovskega naraščaja. Slišijo se pomisleki, ki prihajajo tudi od Upoštevanja vrednih strani, iz vrst vzgojiteljev naše mladine, da je za otroka, dečka silno slabo, navajati ga v strankarsko organizacijo, ker se na tak način zanaša nesrečna politika že med šolsko mladino, jo razdvaja, napravlja sovraštvo med njo in tako niti otroku v njegovi blaženi, brezskrbni mladosti ne prizanese. Resnični, preresnični so ti ugovori, da celo besedo onih moramo upoštevati, da iz tega ne ho sledilo nič dobrega. Toda, naloga in dolžnost Orlovske Zveze je, upoštevati razmere, kakršne so v resnici. Dejstvo je, da Sokoli goje svoj naraščaj in sicer s prav dobrim uspehom. Ali naj naši orlovski odseki glodajo, kako izginja ves naraščaj v nasprotni tabor? Ali ni ravno tu sveta dolžnost, da tudi Orli osnujejo svoje naraščaje? Tu morajo naši odseki prijeti za delo. Mi ne bomo naraščaja \ zgajali politično, temveč bomo vzgajali mladino, da se bo vnela za one zlate ozire, ki jih nam opisuje Zlata knjiga naših Orlov, vzgojiti hočemo pošteno, narodno in zavedno mladino, polno ljubezni do svoje domov ine, a hkrati tudi trdno v krščanskih načelih in v krščanskem življenju. To delo je pa dobro.
Odgovorimo si na drugo vprašanj-u Kdo naj tvori naraščaj ? Kot odgovor na to
vprašanje je na občnem zboru Orlovske Zveze predlagal br. Jos. Pirc sledeče: Otvorijo naj se ljudskošolski naraščaji. Prav gotovo naj bodo taki naraščaji po vseh mestih, trgih in industrijskih krajih. V teh krajih je naraščaj neobtiod.no potrebe n. Nihče naj se ne izgovarja, češ da je tam že vpeljan Marijin vrtec in da zaradi tega naraščaja ni treba. Marijin vrtec je popolnoma. cerkvena, verska družba, če smem tako reči, medtem ko je orlovski naraščaj izključno iz tega namena, da vzgoji in pridobi člane za svoj telovadni odsek. Nimata torej istega pomena; p o d p i r a t a se med seboj, ker stojita oba na, krščanski, verski podlagi, delujeta lahko in bosta tudi delovala v medsebojnem sporazumu, tako namreč, da bosta v med-sebojnem sporazumu glede časa in prireditev, da ne bosta drug drugega ovirala, temveč da se bosta izpopolnjevala. Marijin vrtec je stvar duhovnega voditelja, naraščaj pa je stvar dotičnoga telovadnega odseka. Naj se torej poleg Marijinega vrtca osnuje tudi v vseh prej omenjenih krajih orlovski naraščaj. Za nas je ljudskošolski naraščaj zaradi pretežne večine odsekov po deželi največje važnosti. Sprejemajo naj se vanj vsi dečki, ki obiskujejo ljudsko šolo. Važno je tudi vprašanje, kako pridobiti dečke, da v kolikor večjem številu. pristopijo k naraščaju. Dobro je, da telovadni' odsek, ki hoče ustanoviti naraščaj, skliče, morda, pod okriljem izobraževalnega društva, starše na razgovor, da jim razloži pomen naraščaja, delo v naraščaju, duševno in telesno korist, ki jo dobe člani naraščaja. Važno je, da so starši zavedajo tega pomena, da starše pridobimo, potem nam bo delo zelo olajšano. Začeti moramo z obširnim delom, če hočemo, da bo naš trud rodil sadove. Rodimo pa prepričani, da bo tako delo obrodilo sadove, kajti kdor ima mladino na svoji strani, tega je bodočnost. Poleg ljudskošolskega naraščaja naj bi se gojil v industrijskih krajih tudi obrtni naraščaj. Imamo precej krajev, zlasti po mestih in poleg tega tudi nekatere druge kraje, kjer je močno razvita obrt. V takih krajih naj skušajo naši telovadni odseki pridobiti naraščaj morda pod imenom novinci. Kjer obstoje rokodelska društva, naj ta društva osnujejo telovadne odseke in skušajo pridobiti za naraščaj vse rokodelske ali trgovske vajence do 15. leta.
Preidimo na vprašanje: Kdo naj skrbi za naraščaj ? Mnogo skrbi moramo polagati na to, da se bodo določile za naraščaj osebe, ki imajo zmožnost in ljubezen do mladino, da. vodijo naraščaj. Le tako bo to delo v naših orlovskih odsekih uspevalo. Oni, ki se bodo pečali z naraščajem, morajo umevati zmožnosti, ki jih ima mladina, ki se zbira v naraščaju, znana jim mora biti otroška duša, vživeti sc morajo v življenje in hotenje teh mladih ljudi, da bodo znali vse delo začeti na, pravem kraju, s pravo vnemo in zanimanjem tako, da bode število naraščaja rastlo, ne pa. nasprotno, kar se tako rado zgodi, da bi postalo članom naraščaja dolgočasno in bi se število polagoma krčilo. Ljubezen mora vladati pri naših mladih in veselo življenje in naraščaji bodo postali sčasoma ponos in upanje naših telovadnih odsekov, upanje na boljše čase. Zato pa naj se izbere za naraščaj posebne) vodstvo. To posebno vodstvo naj prevzame vso skrb za naraščaj. Samo ob sebi se mi zdi umevno, da spada v to vod-
stvo zastopnik orlovskega odseka, ker naraščaj spada k odseku kot del celote. Saj mora odsek poskrbeti naraščaju tehničnega voditelja, ki skrbi za redno gojitev telovadbe pri naraščaju. Tehničen voditelj naj bi se zavedal, da uči telovadbo one, ki bodo nekoč postali člani Orla. Naj jim telovadbo, ki jo dečki že po svoji naravi ljubijo, še bolj priljubi, naj se varuje vseh napak, ki marsika-terikrat otroku pristudijo šolo. Red mora biti pri telovadbi, tudi pri telovadbi naraščaja, toda surovost, in osornost naj nimata pristopa v naše telovadnice. Vaditelj sam bo vžil mnogo veselja s svojimi gojenci. Vsake izrodke in vse, kar.bi moglo škodovati naraščaju pri telovadbi, naj takoj odstrani in naj se posvetuje z drugimi člani vodstva, kaj je storiti v posameznih slučajih. Poleg zastopnika orlovskega odseka naj bi bili zastopani pid vodstvu naraščaja po enem. članu tudi starši. Gotovo bomo našli v vsakem kraju, kjer bo naraščaj, kakega zavednega, dobrega, krščanskega moža, ki bo imel veselje, da se udeležuje sej naraščajevega vodstva. Če ima vodstvo v svoji sredi zastopnika staršev, mu bo to gotovo le v korist. Poleg tega naj se pritegnejo v vodstvo naraščaja tudi osebe, ki so po svojem stanu poklicano in dolžne skrbeti za vzgojo mladine, to so učitelji in duhovniki. Naloga tega vodstva naj bo skrbeti za prospeh naraščaja, premišljevati pri sejah z ozirom na krajevne razmere, kako naj se pridobijo člani, kako naj sc organizira delo in paziti, da ničesar ne dopusti, kar bi zamoglo škodovati v javnosti ugledu naraščaja, odstraniti če treba« nerodne in pokvarjene člane naraščaja, in zlasti vzbuditi v javnosti zanimanje za naraščaj in podučiti javnost o pomenu, ki ga ima ta za naše telovadne odseke. Pri obrtnem naraščaju v industrijskih krajih naj vodi vso skrb za naraščaj odsekov odbor, ki naj ima posebnega poročevalca, da informira odbor vedno o stanju in delovanju naraščaja. Privzame naj, če je mogoče, tudi kakega zastopnika mojstrov, oziroma delodajalcev.
Preostane nam še vprašanje: Kako naj sc vrši delo v naraščaju? Naj še enkrat opozorim na namen, ki ga ima naraščaj. Njegov namen je, da vzgoji svoje člane tako, da postanejo po določenem času dobri, zavedni in pošteni člani kakega orlovskega telovadnega odseka. Delo v naraščaju naj bo tako, da. bo doseglo ta cilj. Da pa, postane kdo dober, zaveden in pošten član kakega našega telovadnega odseka, pa potrebuje vzgoje, predvsem duševne, pa tudi telesne. Duševna in telesna vzgoja je glavno delo v naraščaju. Za duševno vzgojo naj bi predvsem skrbel duhovnik oziroma učitelj, lahko pa tudi poleg teh dveh in še prav želeti je, da bi tudi sodelovali člani telovadnega, odseka. Duševna vzgoja naj obstoji iz nagovorov, predstav, deklamacij itd. N i moja naloga tukaj podajati nasvete, kaj in kako naj so govori mlademu naraščaju, to bo naloga onih, ki bodo po raznih krajih naše domovine dejansko izvrševali delo za naraščaj. Omejiti se moram samo na par splošnih opazk. Pri nagovoru je prilika, da povemo naraščaju vse, kar je zanj potrebno in koristno. Poiščimo si pri nagovorih vedno pot do srca naših mladih. Če bo naš nagovor vedno primeren starosti našega naraščaja, če bo govorjen s pravo ljubeznijo, tedaj bo imel tisti, ki bo govoril, vedno zelo hvaležno polje, kajti znano je, da nih-
če tako hvaležno ne sprejema navodil, kakor naši mladi, če jih jim kdo poda v primerni obliki, ki je spremljana od ljubezni do njih. Tu nas čaka veliko polje, posebno v današnjih časih, ko mladini preti toliko nevarnosti zaradi surovosti in slabih zgledov, ki vladajo sedaj po vojski. V nagovorih jim lahko govorimo o krščanskem življenju, tudi to spada med delo za naraščaj, o poštenju, o kletvini, o tatvini; govorimo jim lahko o ljubezni do dela, o važnosti dela in njegovem blagoslovu, o spoštovanju, ki ga morajo gojiti do starejših oseb, o pomenu ubogljivosti, o pijači, o lepem obnašanju; govorimo jim lahko o telovadni organizaciji Orlov, o njenem pomenu, o dolžnostih, ki jih imajo njeni člani. Vzemimo iz Zlate knjige one nauke, ki so primerni za mladino, o naravi, o domovini, o ljubezni do domovine, zgodovinske stvari itd. Prikrojimo pa vsak nagovor tako, da bo dosegel, ali vsaj pripomogel k onemu cilju, ki ga zasleduje vse delo v naraščaju. Poleg nagovorov pa so velikega pomena za duševno vzgojo tudi p r e d s t a v e in deklamacije. Dvojen dober uspeh imajo. Prvič navežejo tistega, ki sodeluje, bolj tesno na organizacijo, požive drugo bolj resno delo v naraščaju, drugič pa izobražujejo našo mladino. Če prirejamo predstave pri naraščaju, priredimo jih skrbno in vestno, da bodo imeli igralci duševno korist od tega. Naj prevzame tudi to delo kaka oseba v roke, ki bo to vestno vršila. Velika škoda je, da nimamo primernih mladinskih iger, ki bi imele v sebi, kako večjo vrednost. Veliko korist bi imel naš naraščaj, ko bi imeli mi kak mladinski list, ki bi posvečal svojo skrb orlovskemu naraščaju. Nekaj sc snuje v tem oziru, če bo kak uspeh, naj bodo naši odseki že danes opozorjeni, da poskrbe, da bo prišel tak list med naš naraščaj. Dobro uspele predstave pri naraščaju služijo lahko hkrati kot agitacija za nove člane naraščaja, pri taki priliki povabimo starše naših malih, oa tudi drugo ljudi krščanskega mišljenja, pri tej priliki naj bi imel kak član vodstva primeren nagovor, naj bi vedno iznova opozarjal na pomen naraščaja, tak nagovor in dobro uspela predstava« pri kateri bodo starši videli uspeli truda svojih otrok in jih bodo gledali v njih nedolžnem in poštenem veselju, bo najboljši zagovornik našega naraščaja in bo brez dvoma odprl vrata v naše vrste marsikomu. Tako lahko naše mladinske predstave služijo raznim namenom:
. vzgoji in izobrazbi naraščaja, zabavi in poštenemu razvedrilu in pokažejo lahko uspeh dela in truda in kot. tak so lahko najboljši zago-
vornik našega naraščaja nasproti vsem tistim, ki dvomijo o njegovi potrebi in koristi. Dobro je tudi, če priredimo za naše mlade včasih tombolo ali pa kako mladinsko igro, ki jo je mogoče izvesti v zaprtih prostorih. Zalibog nimamo nobene knjige, v kateri bi bile primerno mladinske igre. Nemci n. pr. imajo take knjige, v katerih so popisane marsikatere prav razvedrilne igre, ki jih mladina za razvedrijo lahko igra. Ne mislim, da bi naš naraščaj imel ta namen, da uči svoje člane kake otroške igre, mislim samo od časa do časa za razvedrilo. Omenim naj še samo izlete, ki spadajo pravzaprav mod telesno izobrazbo, spolnjujejo pa lahko in spolniti morajo obojen namen: duševno in telesno izobrazbo. Če hočemo biti odkritosrčni, moramo reči, da mi svojih izletov ne porabimo vedno najboljše. Kolikokrat gremo slepi z odprtimi očmi po naravi, ki nam jo je Bog ustvaril, da je v našo korist, pa tudi v naše razvedrilo; kako vse drugačni bi morali biti naši izleti, ko bi mi naravo poznali in jo znali opazovati. Ali ni najlepša apologija, naj-lepši zagovor božje narave življenje dveh svetnikov, ki sta naravo tako poznala: sv. Frančiška Asiškega in sv. Filipa Nerija, ki sta živela v naravi in imela cvetlice in ptice in živali za svoje brate in sestre, uživala res lepoto narave in pri tem dosegla svetniško čast. Peljimo naše mlade po božji naravi, učimo jo ljubiti, saj jo je nam Bog ustvaril, opozarjajmo jih na našei gore in doline, pripovedujmo zgodovinske dogodke naših krajev, s tem najbolje gojimo ljubezen do naše domovine. Tako bomo združili z izleti koristno s prijetnim. Hkrati naj služijo naši izleti tudi temu namenu, da bomo tudi v onih krajih, kamor gremo na izlet, budili zmisel za naš naraščaj. Skrbno se varujmo zlasti pri izletih, da se ne pripeti ničesar, kar bi prekoračilo količkaj prave meje. Veseli na izlet, veseli in zdravi z izleta, tako bo imel izlet svoj uspeh. Naj bi naraščaj gojil tudi petje, kolikor je mogoče, vsaj v toliko, da bi znali otroci na izletu zapeti kako veselo pesem.
Glede telesne izobrazbe pa dosega svoj namen telovadba. O telovadbi pri naraščaju ste slišali drugje podatke, kakšna naj bo, da naj se goji lažja telovadba; redovne in proste vaje. .Vse, kar se godi pri naraščaju, naj se nikdar ne vrši ob poznih večernih urah in pa med službo božjo. Tudi glede tega bodimo natančni, da ne more nihče, tudi neopravičeno ne, ničesar očitati.
Podobno kot glede ljudskošolskega naraščaja velja, tudi z ozirom na dotične razmere glede obrtnega naraščaja.
Proste vaje za naraščaj (češke).
Obvezne za leto 1920.
Br. Ivo Pirc.
1.	Temeljna postava: spetna stoja — priročiti — roke v pest — palčji položaj;
Štetje: 1, 2, 3, 4.
Vsaka vaja se vadi štiiikrat.
Prva vaja.
1.	Odnožiti z desno — njem položaju;
odtočiti v dla-
2.	s prisunom desne noge k levi spetna stoja — roki odročno krčiti navzgor;
3.	drža;
4.	drža.
1.	Predkorak z desno dlo zanožne stoje z levo — z rokama suniti po najkrajši poti dio zaročenja v palčjem položaju;
2.	polobrat v levo do izpada z desno v desno — z desno roko skozi od-ročen]e vzročiti — z levo odročiti po najkrajši poti;
3.	drža;
4.	drža.
III.	1. Pre,križna stoja z desno čez levo
—	cdi-očiti (z desno v notranjem loku, z levo po najkrajši poti) v palčjem položaju;
2.	skozi odkoračno stojo v desno1 do odnožne stoje z levo v levo — z desno roko v. čelnem loku dol odročiti v hrbtnem položaju — levo v čelnem loku dol upognjeno položiti na križ (= založiti) v palčjem položaju;
3.	drža;
4.	drža.
IV.	1. Polobrat v levo do zanožne stoje
z desno — v čelnih lokih gor vzročiti v palčjem položaju;
2.	s prisunom desne noge k levi spet-na stoja — predročiti v palčjem položaju;
3.	priročiti;
4.	drža.
Druga vaja.
I.	1. Polobrat v levo do zanožne stoje z desno — skozi predročenje vzročiti v palčjem položaju;
2.	prednožiti (visoko) z desno — zaročiti v palčjem položaju;
3.	drža;
4.	drža.
II.	1. Skozi zakoračno stojo z de^no do
prednožne stoje z levo — predklon
—	predročiti v palčjem položaju;
2.	poklek na desno koleno — odročiti po najkrajši poti v hrbtnem položaju;
3.	drža;
4.	drža.
III.	1. Vzklon — desno nogo prednožno
krčiti (desna noga je v kolenu upognjena za 90") — roki zaročno krčiti v palčjem položaju;
2.	desno nogo1 sunkoma napeti do prednoženja (visokega) — roki suniti do predročenja v palčjem položaju;
3.	drža;
4.	drža.
IV.	1. Polobrat v levo do odkoračne sto-
je z desno v desno — roki v notranjih čelnih lokih vzročiti v palčjem položaju;
2.	s prisunom desne noge k levi spetna stoja — skozi odročenje pri-rcčiti v palčjem položaju;
3.	drža;
4.	drža.
Tretja vaja.
I.	1. Desno- nogo prednožno krčiti — roki prekrižno položiti pred prsa, desno nad levo v hrbtnem položaju;
2.	desno1 nogo sunkoma napeti do prednoženja (visokega) — roki z razmahom skozi predročenje odročiti v hrbtnem pioložaju;
3.	drža;
4.	držal
II.	1. Predkorak z desno do zanožne sto-
je z levo — vzročiti v palčjem položaju;
2.	poklek na levlo koleno — z notranjimi čelnimi loki odročiti v hrbtnem položaju;
3.	drža;
4.	drža.
III.	1. Vzpora s polobratom v levo do- od-
kcračne stoje z desno- — vzročiti (z desno v spodiijem loku, z levo po najkrajši poti) v palčjem položaju;
2.	predklon — predročiti v palčjem položaju — glava je v zaklonu;
3.	drža;
4.	drža.
IV.	1. Vzkllon do odnožne stoje z desno
—	levo roko v bok — z desno odročiti po najkrajši poti v hrbtnem položaju;
2.	s prisunom desne noge k levi spetna stoja — roki v bok;
3.	priročiti;
4.	drža.
Četrta vaja.
I.	1. Predkorak z desno do zanožne stoje z levo — z desno roko predto-čiti poševno gor v palčjem položaju
—	levo roko v bok;
2.	celi obrat v levo do zanožne stoje z desno — z levo roko predročiti poševno gor v palčjem položaju, desno roko v bok;
3.	drža;
4.	drža.
II.	1. Polobrat v desno do odnožne stoje z desno — z desno roko odročiti v spodnjejm čelnem loku v| hrbtnlejm položaju — levo roko upognjeno položiti za glavo- v mazinčj-em položaju — pogled na desno rokoi;
2. s prisunom desne noge k levi spetna stoja — desno rokoi položiti za glavo k levi (pesti se dotikata);
3.	drža;
4.	dirža.
III.	1. Počep — odročiti v hrbtnem po-
. ležaju;
2, s poskokom vzpora do razkoračne stoje — roki založiti v notranjih čelnih lokih na križ desno nad levo. . 3. drža;
4. drža.
IV.	1. Pclcbrat v levo do zanožne stoje
zdesno — odročiti v palčjem položaju;
2. s prisunotn desne noge k levi spletna stoja — priročiti;
3.	drža;
4.	drža.
Opomba.: Poživljamo vse vaditelje naraščaja, da začno takoj vaditi predstojeće vaje. Slik k vajam nismo mogli izdelati, ker bi se to preveč zavleklo! Te vaje bo viajdil na slovanskem orlovsikt(m zletu v Mariboru naš naraščaj skupno- s češkim orlovskim naraščajem. Zato jih vadite počasi in natančno, gib za gibom. Časa imate doviolj, boljše je, da se jih učite dalje časa, a natančno, kako pa hitro in površno.
tfSEtgfr	.{cgfr £3»	(Sp	(^žPČ^P Cs*3	Cs)j	t(c>p
Dopisi.
Črnomelj. Naš odsek se je po štiriletnem .spanju zopet poživel. Po prestanih vojnih naporih smo se zopet skupaj zbrali v našem, dasi majhnem, a za silo vendar še dobrem društvenem domu.
Kruta vojna je zahtevala tudi med našimi vrstami precej žrtev. Izgubili smo štiri najboljše in najbolj delavne člane. Tri je umorila strašna svetovna vojna, eden se še nahaja v ruskem ujetništvu, kateri pa tudi ni že dve leti njč pisal. Zlasti pogrešamo prejšnjega načelnika. brata Franca Papež, kateri je ves čas svetovne vojne kljuboval vsem nevarnostim dušnim in telesnim in kateri je ves čas vojne vspodbujal ostale brate k vstrajnosti in delu. Tudi v »Mladosti« se je večkrat oglasil s kakšnim dopisom ali pesmico. Težko je čakal tre-notka, ko se osvobodimo tujega jarma, ko bomo na svoji zemlji svoji gospodarji. Delal je tudi že načrte za bodoče naše delo v svobodni Jugoslaviji, žali Bog, da mu tega. ni bilo usojeno dočakati. Tik pred prevratom meseca oktobra, m. 1. je vsled prenaporne vojaške službe omagal, zbolel, ter v Tirolili mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil vzor vsem, mladeničem.
Spavaj sladko dragi France in naj Ti bo lahka tuja zemlja!
Kar nas je pa še ostalo, da smo srečno prestali vojno gorje, smo se razen par izjem vsi zopet zbrali, ter dne !). svečana sklicali občni zbor, na katerem smo si izvolili sledeči odbor: Brat Martin Plut, predsednik, Franc Jakša, podpredsednik; Janko Papež, načelnik; Janko Kramarič, podnačelnik, Jože Skubic, blagajnik; Franc Schweiger, tajnik; Janko Doltar in Jože Gašperič, odbornika. Ker je bila blagajna popolnoma prazna, smo se začeli najprej baviti z dramatiko. Uprizorili smo zaporedoma tri predstave in sicer: »Tri sestre«, Revček Andrcjček« in »Črnošolca«. Vse tri so jako dobro uspele. S tem smo se navadili in izobrazili na odru javno nastopiti in zraven tega za prvo silo gmotno podprli.
Orlovskega tečaja sta se udeležila brata načelnik in podnačelnik. Prišedša domov sta se lotila takoj dela. Eden z odraslimi člani, drugi z naraščajem.
V društveno dvorano zahajamo vsak večer. Dva dneva sta določena za telovadbo, eden za seje in eden za prosto zabavo. Med tem
je pristopilo že več novih mladih moči. Poziv k. orožnim vajam nas je iznenadi!, morali so oditi štirje člani, med njimi načelnik. Vsled tega se je društveno delovanje nekaj časa ustavilo. Sedaj smo se zopet z vso vnemo poprijeli prostih vaj. Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo se v krojih udeležili procesije. Dne (i. malega srpana popoldan napravimo naš prvi letošnji izlet s prostimi vajami in vrtno veselico v Podzemelj.
Pozivamo vse bivše brate Orle v sosednih odsekih, ki še spe! Vzdramite se vendar enkrat in pogumno na delo; da Vas čas ne prehiti in vas dobi nepripravljene! Bratje Orli! Kličemo Vam, vsi na plan — dokler jo še dan! Nazdar!
Vrhnika. Sklenili smo, da v avgustu napravimo odsekovo javno telovadbo. Kakor upamo, ho spored zelo. zanimiv. Telovadimo kaj pridno; zlasti »Orlice« vrlo napredujejo. Navadile so se že dve prosti vaji in ples, s šali. N;iše delo je v splošnem zelo zadovoljivo. Pač pa pogrešamo zanimanja pri nekaterih možeh. Srečna usoda bankovcev jim je zatemnila pogled v našo organizacijo, v tisto organizacijo, iz katere bodo primorani črpati moč, če bodo hoteli sedeti še nadalje. — In naša Kmečka zveza? ... Bratje, težko delo nas čaka! Vežbajmo se v telovadnici telesno in umsko za poznejše važnejše delo! Nabirajmo fantov, da postane armada močna, ki se bo moralo na njo računati. Čudili so se, ko so videli na Sv. Rešnjega Telesa 36 mladih samo-zavednih fantov v rdečih srajcah, zelo so se čudili, in videti je bilo, da jih je skoraj strah. — Naše srce je pa mirno, in z veselim upom zremo v bodočnost, ki mora hiti naša! Mladost je nepočakana — je rekel pokojni Krek — zato pa hitimo; v delu na delo! — Bratski in se-sterski na zdar!
Žiri. Žrtev zadnjih sledov svetovnega viharja je postal dne 20. t. m. naš zvesti član br. Andrej Šifrer. Pokopan je blizu Velikovca. Bog mu daj večni raji
Gospodarski odsek Orlovske zveze poroča: Skoraj nova, dobro ohranjena bradlja je naprodaj. Poizve se pri g. Petru Pavlin, Naklo pri Kranju.
Orlice v Krekovi prosveti (Zveza uradnic) v Ljubljani. V petek, 4. julija, se je vršil v
dvorani Krekove prosvete v Alojzijevišču ustanovni občni zbor Orlic za Zvezo uradnic. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednica: gdč. Fani Sovanova; podpredsednica: gdč. Marija Ravnikarjeva; tajnica: Vera Pirčeva; blagajničarka: gdč. Minka Kogojeva; odbornici: gdč. Jožica Ašičeva in gdč. Fani Videmškova. Med drugim se je sklenilo, da se s : slo vadbo takoj prične. Prva telovadna ura je v torek, S. t. m., ob pol 8. uri zvečer v dvorani Krekove prosvete. ■— Mlade' Orlice, bodite pozdravljene! Na zdar!
»Orlice«. Po Sloveniji sc ustanavljajo v zadnjem času ženski telovadni odseki i-Orlic«* Do sedaj so sc ustanovili v sledečili krajih: Ljubljana Sv. Peter, ki šteje 40 te-lovadkinj. Goji tudi ženski naraščaj 30 deklic. Vrhnika ima 50 telovadkinj, tudi naraščaja je precej. Šmartno pri Litiji šteje 30 telovadkinj. J e s e n i c e imajo 60 telovadkinj. Maribor in Colje na štajerskem še niso poslali število telovadkinj:
Snujejo pa se in v kratkem ustanove po
teh-le krajih: Ljubljana — S\. Jakob, Ljubljana — Frančiškanska župnija. Ljubljana — Krekova Prosveta, šiška, Vič, Trbovlje, Zagorje. »Orlice« imajo že svojo »Zvezo Orlic«, kakor imajo Orli svojo »Orlovsko«. Predsednica »Zveze Orlic« je gospa Helena ing. Remčeva, pod-predseđnića gospa dr. Brejčeva, tajnica gospi-ca Ivanka Jegličeva, odbornice gospice Greti Trtnikova, Mimi Lekanova. Da obe organizaciji vršita svoje delo roko v roki, zastopata »Orlovsko Zvezo« v »Zvezi Orlic« dva zastopnika in sicer Zvezin načelnik br. Pavle Kržan in načelnik »Šentpeterskega Orla« br. Ivo Pirc. »Orlico« smatrajo za svoje glasilo list »Slovenka«, v kateri priobčujejo svoje članke. Do sedaj so izšle tri številke. Naroča se jo v Jugoslovanski tiskarni. Imajo tudi svojo pisarno v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, pri tajništvu S. L. S., ki daje vse informacije in nasvete pri ustanavljanju »Orlic«, skrbi tudi za predavanja itd. Želeti je, da se po vseh krajih, kjer se potreba kaže, ustanovo »Orlice«.

Drobiž.
Anketa o ureditvi naraščajske telovadbe.
Deželna vlada za Slovenijo je sklicala 11. junija 1919 anketo, da sc uredi telovadba naraščaja. Ankete se je udeležila Orlovska zveza, Slomškova zveza, Sokolska zveza, Učiteljska zveza in šolski nadzorniki. Zastopnik Orlovske zveze je podal izjavo, da stoji Orlovska zveza na stališču, da naj odločujejo o tem, kako naj telovadi naraščaj, edino le starši in pedagogi-Orlovska zveza sama želi, da sc goji telovadba v ljudskih in srednjih šolah bolj, kakor doslej. Seveda bo to sprva težko izpeljati, ker manjka večini naših učiteljev telovadske izobrazbe. Zato bodi skrb naučne uprave, da nudi učiteljstvu v tem oziru vso -pomoč.
Zastopnik vlade je nato prečita! osnutek načrta, ki ga je izdelala vlada, kako urediti naraščajsko telovadbo. Dovolilo bi se, da telovadita orlovski in sokolski naraščaj ločeno. Kje naj telovadi otrok, o tem naj odločujejo starši, ki morajo dati pismeno potrdilo, da se strinjajo s tem, da telovadi njihov otrok pri orlovskem oziroma sokolskem naraščaju. Telovadbo naj uči učitelj, ki naj bo član dotične telovadne organizacije. Če pa ni takega učitelja na razpolago, naj telovadna organizacija Orel ali Sokol imenuje v sporazumu s šolskim vodstvom odgovornega voditelja izmed učiteljstva. Vaditelj bi bil nekak pomočnik učiteljev, ker vodi učitelj telovadbo in je tudi odgovoren za vse nerodnosti med telovadbo. Telovadba se sme vršiti pozimi najdalje do 6. ure, poleti pa do 8. ure zvečer. Cc otrok slabo napreduje v šoli, mu sme šolsko vodstvo prepovedati obisk telovadbe sporazumno s telovadno organizacijo.
Na željo zastopnikov Orlovske zveze, da naj se pusti čim večja beseda glede telovadbe staršem, se je vstavila v osnutek še določba, da so starši upravičeni vedno prisostvovati telovadbi in se na ta način prepričati, da se vrši redno telovadba.
Osnutek se bo predložil v pretres še višjemu šolskemu svetu, nakar bo izdalo po-
verjeništvo za nauk in bogočastje tozadevno naredbo.
Sokolstvo.
Sovražnikov se ne bojte, njih števila ne glejte!
Jan Žižka.
Sokolstvo se pomlaja v koreninah, to priznavamo. Kaže se, da hočejo sokolski voditelji discipliniranih vrst narodnih braniteljev. Namera je plemenita, ne oporekamo jim! Sodbo bomo pa izrekli po njih dejanjih. Vsako zrno pravega napredka hočemo spoštovati in tudi osebe nam nasprotnega svetovnega na-ziranja. Isto pričakujemo tudi od Sokolov. Orel je organizacija krščanske slovenske mladine, »Zlata knjiga« mu kaže pot. Eno nas loči od Sokola •— živa vera v Boga in to eno nas razdvaja. Ker pa Orel ljubi Boga, ljubi tudi nasprotnika, ki jo nasprotnik samo v tem, ker le-ta sovraži krščansko misel.
Sokolski Glasnik. Zvaničan organ Sokolskog Saveza. Srba, Hrvata i Slovenaca izhaja mesečno v Zagrebu in stane letno K 24. Urednik mu je dr. L. Popovič. Prinaša članke in zapiske v obeh pismih in vseh jugoslovanskih narečjih. Razmotriva ponajveč o jedinstvu jugoslovanskega Sokolstva. Od 3. številko naprej mu je prideljcn kakor priloga »Glasnik Hrvatskog Sokolstva, službeno glasilo Hrvatskog Sokolskog Saveza« pod uredništvom dr. Franjo Bučarja.
Sokol, glasilo Slovenske Sokolske Zveze
(SSZ) je pričel izhajati v Ljubljani, za naraščaj pa »Sokolič«. Oba lista hočeta biti povoljno urejevana. Članki obsegajo načelni, tehniški in organizacijski del. V štev. 3. in 4. so priobčeno župno tekme in proste vaje za. 1. 1919, vaje na orodju pa. se nadaljujejo iz štev. 1. in 2.______________________________________
Listnica uredništva.
Par dopisov in nekaj drobiža je moralo radi pomanjkanja prostora to pot izostati.
Izdajatelj konzorcij rMladostiu.	Tiska Jugoslovanska tiskarna.	Odgovorni urednik: Ludovik Tomažič.
A. Komlanec.
Slovanski greh.
(Dalje.)
Svetopolk je bil Rastislavov stričnik. V nitranski pokrajini je vladal — v Nitri, iz katere je bil svoj čas bežal knez Pribi-na, koi ga je bil prepodil (830) Svetopolkov stari stric Mojmir I. Moravski. Mojnrra je nasledovai Svetopolkov neposredni stric in vladar moravski, torej tudi nitranski, Rastislav. Svetopolk je vladal ko Rastislavov namestnik v Nitri, ko njegov podknez. Bil je še mlad, sijajnih darov, kot nas seznani z njimi zgodovina. Poln sveže telesne sile in duševne moči je bil priča dogodka, ko so morali Nemci pripoznatl neodvisno slovansko državo in je prihajal iz Rima zaželjeni slovanski nadškof Metod, da utrdi to državo idejno, Zmagosiavno s? je imelo razviti krščansko ime nazaj proti vzhodu ob vsej Donavi in Visli, čez ogrske stepe, čez ves Balkan in čez vse ruske širjave ob veselju ljudstva, nemoteno, pod enim samim državnim glavarjem, ki je imel vse darove za to, ob radosti skupnega očeta vernikov v Rimu in v soglasju z njim. Poteklo je ravno deset let, kar je padel v Panoniji 1. 861. nekdanji Svetopolkov prednik v Nitri, knez Priblna. Stric Rastislav se je tam boril s svojimi tudi za svojega stričnika Svetopolka. Devica Slava z vsemi slovanskimi rodovi se je to 1. 870. takorekoč z zmago nad Nemci in z blagoslovom Rima poklonila vladarju Rasti-slavu in princregentu, njegovemu nasledniku Svetopolku. Svetopolk je imel na-sledovati moravski prestol. Rastislav ni imel lastnih sinov. Svetopolku, tretjemu vladarju za Mojmirom, je bilo sojeno, da zapusti državo Slovanov lastnemu sinu.
V resnici je Bog temu vladarju odka-zal izmed treh lepih nalog najlepšo. Mojmir je vpeljal krščanstvo, Rastislav ga je imel razširiti med vsemi slovanskimi rodovi, Svetopolk 'pa naj bi ga sankcioniral v vesoljni slovanski zvezi, utemeljil postave in običaje v tej korenini, s tem posvetil sebe in slovanska! rod, storil največje dobro delo Slovanom, Evropi in svetu, si zagotovil večno ime, ki bi ga s častjo in hvaležnostjo izgovarjala vsa poštena zgodovina.
Svetopolk ni nastopal te poti. Izneveril se je poklicu. Kd so mu prišle nasproti lepotici leta 870. nesebična krepost in sebična slast, se je odločil za slast. Slast mu je razgrnila pred očmi vladarstvo slovanskega sveta in v njem samodržen prestol, pokazala mu je blago in imetek, ki mu ga
bodo donašale, čuvale in oskrbovale pokorne čete, ponudila mu je mesenih užitkov, telesnih mikov, deklet in sužnjic. Svetopolk je ponudbo sprejel. Obrnil se je proč od resnice, vesti in kreposti in šel za slastjo. Sebičnost je zmagala. Zajokala pa je sreča Slovanov. Obkrožili so jo zli duhovi, zapičili črne ostre kremlje vanjo in jo odnesli. Svetopolk je izvolil sebe. Merilo njegove politike mu "je postal lastni jaz in ne obči blagor.
Ob poslednjem boju Rastislavovem z Nemci leta 869, se je bojeval Svetopolk na južnem krilu proti armadi, ki jo je pripeljal iz slovenskih krajev Karlman. Švedska kronika pravi, da mu je Karlman opustošil pokrajino, najbrž je čakal Svetopolk na kakem utrjenem kraju. Ko se je Karlman sešel s svojim bratom Karolom, sta si častitala oba nad zmago- in nad plenom. Ali konec je bil tak, da so se morali vsi umakniti, da je končno- zmago- slavil Rastislav in da je tudi bojeviti Karlman sprevidel, da njemu vse tri armade njegovega očeta kralja niso nič pomagale, ampak nasprotno-, da preti sedaj nov pohod iz Moravsko-Nitranske v njegovo Panonijo. Proti temu je bilo treba nekaj ukreniti. Zgrda ni šlo, morda pojde zlepa, z zvijačo. Svetopolk in Karlman sta se zvezala. Svetopolka so zvabili v Karlmanov družinski krog, in to priča, da so razpletli mrežo za to zvezo na nemški strani.
Izdajalec.
Karlman je tedaj vladal po Goro-tanu in po Bavarskem. Slovenski Gorotan mu je prepustil oče že pred šestimi leti 8f>4„ Bavarsko dve leti pozneje. Imel je Kail-man nezakonskega sina Arnulfa; Moč mu je gledala iz udov in premetenost iz oči. Kakor oče tako- tudi sin ni gledal na šesto zapoved. Imel je pri sebi priležnico Vim-purgo.
Bilo je na enem izmed gradov KaH-manovih dežela. Najbrže v Gorotanu v Ar-nulfovem gradu. V rodbini -so praznovali vesel dogodek. Arnulf je dobil z Vimpurgo nezakonskega sina. Dogodek je bilo treba izrabiti. Ravno so se pletle zveze s Sveto-pclkom. Zveza je uspevala ugodno. Treba je bilo Svetopolka še bolj privezati.
Tajen skrit namen te zveze je bil utrditi lastno nemško moč nad Slovani, nad moravsko državo, ki je ^kljubovala nemškim osvojeva-lcem. A s samim nemškim
mečem ni šlo. Pridobiti je bilo treba slovansko pomožno roko. Mož, ki bi mogel iz-, datno pomagati, je bil mladi Svetopolk, Tega je veljalo pridobiti. Dopovedati mu je bilo treba, da zamore zavladati nad celo moravsko državo. Edino napo tj e da je moravski njegov stric Rastislav. Z nemško Karlmanovo in Amulfovio pomočjo bi se ga dalo odstraniti. Svetopolk bi zato izkazal Karlmanu malo hvaležnost, Vsaj po imenu bi priznal nemško nadoblast, saj dobi z nemško pomočjo vso Rastislavovo moč z vsem njegovim vplivom.
Svet opol ku se predlog ni zdel neumen. Mislil je nase. Pa tudi Karlman je mislil nase in Arnulf tudi. A podjetje je bilo nevarno. Lahko Rastislav zve in potem gre Svetopoikova glava, kakor je šla kneza Pribine.
Take misli in morebiti tudi glasove vesti je bilol treba Svetopolku izbiti iz glave. Karlman je imel hčer, istotako neza-konsiko, živo1 Adelhajdo. Amulf je bil Sve-topolkovih let. V ta krog so- povabili Sve-t o polka — in — Svetopolk je izdal svoje ljudstvo in svojo čast, misleč pri tem le na lastno1 korist. Nemški kronist beleži to suho pa za slovanski razvoj: tako usodno dejstvo z že pod črto1 navedenimi besedami: »Svetopolk, Rasticev strič ni k, je zaradi lastnih koristi predal sebe in svoje kraljestvo Karlmanu.«1
S tem! je bil storjen šele prvi korak. Glavno' delo je še čakalo1. Rastislav je stal na Moravi mogočen, grozeč. Kaj bo, kadar zve. Kako ravnati, da se stvaj posreči do konca. Predvsem se naj nemskonitran-ska zveza še bolj utrdi, Amulfovemu novorojenemu sinčku so' iskali botra. Izbrali so Svetopolka. In da bi nitranskega kneza, seda ji nekakega družinskega člana, še bolj počastili, so dali' novorojencu tudi, Sveto-polkovo ime. To je dogodek, ki se ne ponavlja v nemški zgodovini. Tega Svetopol-kovega birmanca je hotel pozneje njegov
1	Annal. fuld. ad a. 870.
oče Arnulf napraviti za svojega naslednika in nemškega cesarja." Nemci so ga klicali s svojo izgovarjavo Zventibalda.
Sveto,polkovo početje ni ušlo budnemu Rasti,slavu. Zvedel je, priredil gostijo, povabil svoje kneze, tudi Svetopolka, Namen je bil razgovor o državnih zadevah, predvsem razkriti Svetopolka in ga kaznovati tudi s smrtjo. Rastislav je bil naravno zelo razkačen.3 Saj mu je sovražnik vstal od strani, od koder se ga je najmanj nadejal, od tam, kjer je mislil, da ima najboljšega zaveznika. Namesto hvaležnosti, zvestobe, pomoči ih podpore — veleizdaja; in to zdaj, ko se jie vrnil Metod; ko je najbolj mislil, da bo mogel vendar enkrat v miru urejevati svojo državo in uresničevati kulturne cilje.
Povabljeni so se odzvali, prišli so na pojedino vsi, tudi Svetopolk. Kje se je vršil ta dine ali v D o vini ali morda celo, v Nitri, kronika ne omeni. To povdarja kronist, ki se kot Nemec srdi na Ras ti slava, da je nekdo, kii je vedel za namero Rasti,slavovo, razodel Svetopolku, da ga misli dati Rastislav zgrabiti. Zunaj da čakajo' Rastislavovi vojaki, ki bodo na dano znamenje stopili v hišo, ga zgrabili in potem bodo storili ž njim, kar bo Rastislav ukazal. Svetopolk je ostal miren, mignil svojemu d rugu, s katerim sta napravila svoji načrt, vstal od mize, češ da se gre s sokoli zabavat, vzel res svoje sokole in se odstranil ter se tako izognil nevarnosti, ki mu je pretila. Računal je s tem, da mu bo Rastislav sledil, in namesto lova s sokoli, je pripravil svojemu stricu vladarju zasedo. Rastiislav! se je res kmalu zavedel, da mu hoče Svetopolk uiti; skliče svoje vojake in ga zasleduje, da bi ga ujel. Pri tem je zašel v nastavljeno past. Svetopolk, stričnik njegov, ga je v jel, zgrabil, zvezal.
___________ (Dalje.)
2	Na državnem zboru leta 789. mu je izposloval pravice zakonskega sina.
3	... vehementer iratus ,..« An, suld. ad a.
870.
<