Mm v utiru CMm»- —~ 1» r V Trata, v mdaQo 14. lanMrto mi PosMDcua itcvOka 90 cent. Letnik XLVM poBddJflk. vsak da I. nadstropje Dr j prejeti io, ro*' rbec L 7 - . ! . > ,tct zjutnj ^ >: . n jo Htdaikv«. Na naturana .. jfO- izdajatelj ta odgvrarai urednik dinost. Tita tJ ' *ruc Edinost. Naro&dn« 50, poi leta L — in celo leto L 60.—. Za inozemstvo mesečno 4 ed obema državama. Čičerin pa obžaluje, da so v od- tudi njive in tendenciozno izmišljene Jugosloveaska vladat odpor« Blenrovo posojilo? BELGRAD, 12. «Tra>una» je priobčila senzacionalno vest o 100 miljenskem dolarskem posojilu. List, ki je s Pašičem v oči, kako pogubna in za naš položaj so bila kakor . y računih, čeprav, ali bolje re-jnosti. naša medsebojna navzkrižja, ki so že precej ~—---- časa razburjala duhove grenila življenje in raz- Q dar&ka organizaci}a občutno škodo. Tudi kraćala naše vrste! fo je bil luksus ki si ga * ^ ^ pohiitlM in narodno. mere dovoljevan le močan narod, ali narodni .. , , . odlomek, ki mu ie nacijonalni obstanek abso- ^ menda tu dokazov dovolj da nam od te lutno zagotovljen in ki mu-*e grozi nikaka ne- s*rani nevarnost, ki sepbcmo mogh upi- vamost od nobene strani. Mari smo mi Jugo- rati le s skupnim delom v strjenih vrstah. Za- flikt smatrajo ti politiki za ugodni moment,' feTenca je po sedanji praksi in v smislu da začno a svojim nastopom. ! versailleske mirovne pogodbe edina poltii- Parlamentarni skupini čehoslovstskih cana, da odloči, kakšna bo končnovel>avna noša jih med obema državama tudt sence, praška vlada n. pr. podp'ra ruske socialne ------, w „ _, . | revolucionarce in Praga je postala središče } čeno: ravno zato, ker ve. da s tem trpi naša Knfccen ztmamj poloza, — Pred sestankom. protirevolucionarncgaS izselfeVania. Po ČL " - ' ' ------s—T,,dl IVlc catt™T ,, . f. ..ičerinu Mala ententa ne go^i več nasprot- LJUBLJANA, 13. «SL Narod» javlja: « V |stcv proti R^jj^ Jugoslavija goji celo s'm- zvezi s kr tičnm položajem v mednarodnih; patf|c katere se kažejo vedno bolje v sloveni v Juli'^ski Krajini v takem zavarovanem kličemo odnošajih so bile v Beigradu tekom včerajšnjega dneva daljne konference v zunanjem ministrstvu. V vodilnih krogih je opažati ljudskih masah in - ki vplivajo na odnosa.je med obema vladama. > vser naši javnosti, vsem rojakom. nekaka n€rvoznost< opažati ie, da je po- Bolgarska za ohranitev miru notranjost. .. i . ..i t_______„j znamenTu ie uttsa i"""' «* "»*——»—»— aarna. važna b.uui^ieute'da JC pr.ko grozečih nevarnosti! Z vednimi očitali, vore je imel zunanji minister dr. Ninčič s polit čni in gospodarski krizi, ki jo sedaj političnem ztvijeofu ^ ^ ^ sloril to oni ^ ^oril tega in tega,1 pooblaščenim mmistromi Ljubo Neš cem mlpreirvb'a Evropa. Izjavil je, da je odločno različna nazira. ^ kori9linlo prav nič skupni stvari, marveč se pomoćnikom Panto Gavrilovićem. V glav-' zanaša le zmeda v hišo domačo! Mi pa potre-i nem je konferenca razmotrivaU položaj v izčiščenih razmer v tej h ši, da ASbamiji. kjer ^e nevtralni coni pripravljajo složna družina na delu za nje f^lo sumljiva gibanja dalje o novi situaciji, so jo ustvarili Grki s svojim prodira- te v naravi stvari, da so v vsakega naroda neizogibna različna nazirarja v tem ali onem pogiedu, posebno, kar se tiče iakt.čnega postopars a. Toda narod v takem položaju, kakor se nab a "amo mi v njem uravnali vse svoje življenje in snovanje po mora bujemo reda, bo v nji res ; ki starem, modrem pravilu: pred vsem in nad obrambo in ohranitev! Saj nas mora že vnanji ^^ ^^ Jedren^ ^ Karagaču. Obširno vsem ,je — življenje, obstanek«! Če bi mi za- pritisk, naperjen Pr«tl Js^T 1 ^ i« tudi razmotrfval položaj držav Male radi borbe za. živLjen e pirajo o tem, kako pohištvo naj bi pusstavili v skupno hiše*, a bi pri tem prezirali, da jim med tem sovražna sila hišo podira! Tika sila je zdaj in bo na delu, da bi izpod-kopala temelje naši domači skupni hiši. In sicer je na etehi z neizprosno in neodklonljivo voi'o. Saj .smo videli ravnokar, spričo nove politično-upravne razdelitve pokraun- Ne le, da ni koristil enodušni odpor našega ljudstva proti priidjučitvi goriške pokrajine k Vidmu: porahIjanje v skupne svrhe. Nevarnost, velika nevarnost, trka na naše skupne hiše domače. Nevarnost za življenje!! To si moramo ohraniti! Drevo ljenja bo potem razprostiralo svoje veje vrata živ- reparaci> Danes popoldne je bfla konferenca ministrov. Prisotni ao bili notranji minster Nikola Vujičić, zunanji minister dr. Ninč'ć, ministrski predsednik Nikola Pašić in mur- na ster MMetič. Minister notranjih zadev Vu- raznovrstae panoge narodnega delovanja! Zložna domača hiša naj mu priliva soke s srcem in razumom, v harmoničnem razmerju med srečno vnemo in življensko izkušenostjo! (talila Sklepi taš stovskega sveta za razpustitev fašistovskih akcijskih oddelkov RIf4, 13. Snoči se je sestal v stanovanju Jugoslavija Netočne vesti o sklepih jugoslovenske vlade glede rapaU^e pogodbe BELGRAD, 12. Tiskovni urad javlja: Pooblaščeni smo formalno zanikati vest, ob- m nistrškega predsednika Veliki fašistovski pDiascem smo ic -ur* ^ j , ..t. . -i - javlTeiio dne 6. t. m. v nekem rimskem listu, svet. katerega so se udelez.h v« clam ^ domnevnega ^^enskega mm strskega sveta o registraciji rapallske so se vodstva fašistovske stranke in stovski člani sedanje vlade. Predsedoval je ministrski predsednik Mussolni. Seja je trajala do 4 zjutraj, to je vsega 6 ur. O tem sestanku je bilo izdano to-le uradno poročilo: <. Nocoj cb 22. se j a sestal v privatnem stanovanju ml*ustrskega predsednika v Grand Hotelu Veliki svet nacionalne faš:-stovske stranke. Na povabilo' predsednika je general De Bono obširno poročal o organizaciji, uredbi in namenih milice za dr-lavno varstvo. Tozadevni: načrt je brl že odobren od ministrskega predsednika- Sledila je dolga razprava, katere so se udeležili gg. De Vecchi, Bianchi, Bastianini i. dr. Ob zaključku je predsednik Mussol ni pre_ ćital to-le izjavo, ki je bila soglasno odow brena: <;Veliki svet fašizma je na svojem sestanku dne IZ januarja seslišal poročilo generala De Bono o ustanovitvi milice za državno varnost, ga odobril v glavnih potezah in poveril glavnemu poveljništvu in o odrejenim poveljništvom nalogo, da dokončajo potrebna dela do 28. februarja. V zmislu vladnih ukazov, ki določajo pogodbe pri Zvezi narodov in g^ade dneva te registracije. Enoten natfccp Male entente proti Madžarski BELGRAD, 12. Države Male entente so • i . ■ uuTirunc i:a i.bui. >uwvw kr^ se sporazumele za energicno akcijo proti. n^teri ^ti, je romunska vlada obvestila Madžarski. Odločene so prisdrU Madžar. ^^ cntento 0 nenavadno-ljubeznivo se-sko, -katere rovarjen^e ogroža ® J., ^ stavljenem predlogu madžarske vlade za Evrope k lidvidaciji te opasne politike. ! g^podarsko zbližanje med Madžarsko in Na podlagi dosedanjih razgovorov med Romunsko. Načrt tega zbl*žan[a je preci-Jug'csilavijo, Čehoslovaško in Romunijo je. ziran v vseh detajlih. Madžarska bi rada pričakovati prihodnje dni kolektivno de- odposlala na Romunsko svoje trgovske au maršo poslanikov Male entente pri raa- gente, ki bi skušali navezati stike z romun-džarski vladL Skupna nota bo zahtevala: skimi gospodarskimi in trgovskimi krogi. 1.) da Madžarska takoj ustavi tajno obo^ Na ^gj strani pa je Romunski zelo sum-roževanje in vojaške priprave, ki se vršijo }py0 maskirano oboroževanje Madžarske, v direktnem protislovju z obvezami iz tria- »----«-J: Đ------1---=---- deloval na to, da zagotovi mar za vsak slučaj. Pripomnil je, da upa, da bodo njegovi napori cfciodili z uspehom in da se mir Bolgarske ne ho motil. Medtem je vlada, kater' imam čast predsedovati — je zaključil Stambulijski — icer predvsem raztegniti okupacijsko ™>no memelskem ozemlju priredili litovski vsta- v ruhrskt. kotlini. šL Litovska vlada da je dala v zadnjem času strogo nadzorovati mejo, tako da je niso mogli prekoračiti nikaki oboroženi oddelki Naj bo kakorkoli, sedanja vstaja na memelskem ozemlju pomeni v svojem bistvu kršenje versailleske mirovne pogodbe. Me-mei se imenuje nekdaj nemško ozemlje, ki se je raztezalo severno od reke Njemena med Baltiškim morjem in nekdanjo rusko mejo v obliki podolgastega nosa. Ta kraj, ki se je nahajal na skrajni severni meji prejšnjega nemškega cesarstva, je morala Nemčija pri sklepanju versailleske mirovne pogodbe odstopiti zaveznikom, v katerih iinenu so ga zasedle francoske čete. Obenem je Nemčija priznala tudi pravico, da o usodi tega kraja sami odliočijo. Na bivšem ruskem ozemlju, ki je mejilo z Meme-lom, se je ustanovila po ruski revoluciji litovska država. Ker je prebivalstvo po večini litovsko in ker bi bito mesto Memel zelo prikladen izhod na morje za to državo, je povsem naravno, da se za ta kraj za- nima predvsem Litovska. Zavezniška kon-J osrednjo vlado do zadnje^* proti sramoti. Nemški komisar za premog je podal to-let izjavo: Sedaj, ko sta Francija in Belgip zasedli doslej nezasedeno ozemlje, Nemčija ne more več dobavljati premoga na račun odškodnine. Nemčija ne bo jamčila za nikako dobavo premoga na račun odškodnine, kakor tudi ne za prevozne troške. Premog, ki se je doslej izročeval na račun odškodnine, se bo moral odslej dajati žc-leznkam, plinarnam in elektrarnam. Ostali premog bo za tvornice na plin in elektriko v južni Nemč'ji in zasedenem Porcnju- BOCHUM, 13. Uradi s'n dika tov za premog, amonjak in benzol so zapustili Bochum- Vsa Nemčija solidarna BERLIN, 13. Na sestanku državnih predsednikov in ministrskih predsednikov jđ bilo soglasno odobreno kancelarjevo poro* čilo o splošnem položaju- Bavarski ministrski predsednik je izjavil, da se stališče osrednje vlade popolnoma odobrava na Bavarskem in v vseJh nemških državah. Bavarska vlada je pripravljena vztrajati t KL V Tvstu, dae 14. jMutarja 1923. (u jo hoče vsiliti Nemčiji francoski imperializem, Bavarski narod upa, da bo osrednja vlada vztrajala tudi pod še huf&m pritiskom, Danes gre samci za eno geslo: Bodočnost in blagor Nemčije in predrtem enotnost države. Ententa ima mmzn podaljšati Nemčiji rek za plač lo do 31. t. m. PARI-Z, 13. Diplcmatični dopisnik agencije Havaš pravi, da so francoski krogi pinenja, da je treba dati različnim odposlanstvom reparacijske komisije čas, da se med seboj dogovorijo o vprašanju odloga za plačilo, ki se ima dovoliti Nemčiji. Zato da bo jutri Barthou svojim tovarišem predlagal, naj se dovoli za plačilo svote, ki ima biti položena 15. t. m., odlog do 31. t. m. Avstrija solidaiha z Nemčijo^ DUNAJ, 13. V začetku včerajšnje seje parlamenta je predsednik Weisskkchner prečital izjav o, s katero stei izraža sočustvovanje Avstrije z Nemčijo v njeni boli in tipanje. da bo vzpostavitev vzajemnega zaupanja kmalu, zacelila njene, vojne rane. Poslanci vseh strank so stoje poslušali to izjavo. _ Grki zasedli Jedrene? BELGRAD, 13. Atenska poročila — ki pa niso šc potrjena — javljajo, da so grške čete zavzele Karagač in da korakajo proti Odrinu. Grki nadaljujejo prediranje. Druga vest iz Aten javlja, da po grške čete že zasedle Jedrenje. Frrnccski general je pri grškem vrhovnem poveljstvu odločno protestiral proii temu prodiranju. General Pla_ ciras je ta protest vzel samo na znanje, izjavljajoč, da mu r-e pripisuje nikake važnosti in da dela po višjem nalogu. Po zasedbi Jedrenja cd strani Grkov je proti temu protestiral tudi francoski poslanik na atenskem dvoru. Protest ni bil uvaževan. lelpiloi? omsR 0 iiišimpešti Med nasledstvenimi državami bivše podonavske monarhije sta si sedanja Nemška Avstrija in Gorska po svoji usedi precej slični. Neniška Avstrija jc ostanek tiste države, v kateri je nemška manjšina tlačila ostale narode. Iste1 se je gedilo na Ogrskem cd strani vladajočih Madžarov. Nemci v Avstriji, Madžari na Ogrskem, tako ie dua-1'zem razdelil gospodarske vloge v obeh polovicah monarhije. Ni nikake dvoma, da so bili Nemci in Madžari zelo* privilagi-lani in da sosc redili ob tem, kar so izže-mali skezi stoletja podjarmljenih narodov. Posebno Nemci . Ti so dosegli tako višino blagostanja in prednosti pred drugimi narodi, da so gledali na druge sodržavljane od vzgoraj navzdol. Odtod njihova" ošab-nost. Ker so se pa obenem zavedali, da je ta njihova materialna in kulturna prednost odvisna od njihovega nadvladja nad ostalim narodom, zato so bili v svoji politiki skrajno ošabni in nepopustljivi napram osta. lim narodom- Iz lega razmerja so se razvijali hud.1 politični boji v parlamentu, kjer so posebno slovanski narodi zahtevali tudi zase svoj delež, ki jim je šel v državi po številu in po kakovosti. Posebno hud boj so morali Nemci prestajati cd strani Čehe v, katerim niso mogli priti s tisto znano upravičbo svojega nad-vladja, češ da so edini kulturonosci in jim kot takim tudi gre prvo mesto v državi. Češki narod je s svojo slavno preteklostjo in s svojim brezprim crnim kulturnim napredkom s jajno dokazal istovrednost slovanskega plemena z drugimi kulturnimi narodi. Brez Čehov pa ni bilo mogoče trajno vladati brez nevarnosti za obstoj monarhije. Tega pa niso Nemci v svoji ošabnosti uvi-devaH. Res je. da so vedno trdili; «Ali bo Avstrija nemška, ali pa jc sploh ne bo^, vendar pa niso tako mislili, zakaj dobro so se zavedali, da bi razpad monarhije zadel izključno Nemce. Toda s svojo: trmo in s svojim šovinizmom so ustvarili predpogoje za razpad pod mavske monarhije Tlačeni naredi so uporabili ugodno priliko ob koncu vojne ter se odtrgali od Dunaja. Vkljub dualizmu in vkljub vsem borbam Ogrske polovice ptoti Dunaju sla bili vendar obe državni polovici zelo navezani druga na drugo. Saj je dualizem nastal le vsled tega, ker sta si dva naroda porazdelila vloge za nadvladje. In hegemonija Nemcev in Madžarov je bila mogoča le, dokler je obstojala zveza med cbema vladajočima narodoma. Dualizem je bil torej ugoden za nadvladje Nemcev v Avstrji in Madžarov na Ogrskem, bil pa je nezdrav za državo- Zatorej bi bili morali modri državniki odpraviti to zlo ter preiti recimo k konfederaciji Tudi trializem, s katerim co m'slili nekateri državniki rešiti državo, ne bi oU nič prida. Tlačeni narodi so bili siti chljub m co hoteli dejanj in ker teh ni bilo, zato so vrgli raz sebe jarem. In tako se je zgodilo, da so se črez noč Nemci in Madžari znašli vsak v silno zmanjšani državi. In tedaj je prišlo spoznanje, kdo je bil znašalec dunajskega in budimpeštanskoga bogastva, kdo je bil rednik tiste tako poveličevane nemške rn madžarske kulture. Velikansko dvomiljonskcT dunajsko1 mesto je postalo hkrati neznosno breme za nj hovo državico. Dunajčani so pričeli trpeti. Pomanjkanje iri stradanje je bila kazen za nekdanjo prevzetnost. Nemška Avstrija se je znašla v novem političnem in gospodarskem položaju popolnoma nepripravljena. Upanje na združitev z NemČ jo je še bolj polenil itak počasne Dunajčane, da se niso dolgo časa orientirali v novem gospodarskem položaju. In tako se je zgcdHlo, da je mala državica gospodarsko propadala. Nekdanji ponosni Dunaj je beračil po vsem svetu, da bi se preživel, :n zavezniki so bili primorani krpati razdrapane gospodarske raz- mere Nemške Avstrije. Toda to so bili le začasni, nezadostni prispevki, ki niso mogli preprečiti gospodarskega razpadanja- Ko so bili socialisti na vladi, si niso znali pomagati iz vednih in vsak dan naraščajočih težav. Tu je bilo treba pogumnih ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati svojo popularnost, da se le napravi red v f nancah. Zato pa niso bili socialisti sposobni. In umaknili so se o pravem času. Sedanja vlada s kanclerjem Seipelom na čelu je pričela z akcijo, ki se bo najbrže posrečila, kakor vse kaže. Izpcslovanje mednarodnega posojila je omogočilo ustanovitev nove emisijske banke, kronina valuta se je prilično ustavila, torej vse kaže na bolje. Toda blagostanje in prospevanje držav je trajno mogoče le v slučaju dobre soseščine. Dve sovražni si sosedni državi morata nositi težke gospodarske posledice napetega položaja, ki ovira normalni gospodarski razvoj. Z Ogrsko ni bila Nemška Avstrija v dobrih odnešajih. To je z ene strani čudno in nenaravno. Dokler je obstojalo nesoglasje zaradi Burgenlanda, je bilo to deloma razumljivo, sicer pa se je bilo čuditi, da si stojita Dunaj in Budimpešta tako neprijazno nasproti. Obe državi stojita na po zoriš ču nekdaj velikih držav, ena je industrialna, druga agrarna, političnih rivalitet ni, torej kako da ni prišlo do tega? Morda je bil vzrok v tem, ker je bil Dunaj socialističen- Kancler Seipcl se je mudil te- dni v Budimpešti, da bi dosegel zbliža^je' med obema državama. Bil je dobro sprejet in kot se poroča, se je dosegel sporazum v gotovih političnih in gospodarskih točkah in časopisje obeh prestolnic poje velike slavo-speve temu prvemu poskusu. A Dasi ne more en obisk nemškega kanclerja napraviti čudežev, vendar pa se more prerokovati, da nismjoi več daleč od avstro-ogrske zveze. Ta zveza je naravna, kakor smo že naglasili. Ne na Dunaju ne v Budimpešti ne bodo mogli še desetletja pozabiti na svoje vodilne vloge v razpadli monarhiji Gotovo sovražno razpoloženje bo še ostalo med njimi in ostalimi nasledstvenimi državami. Tudi nista ne nemški, ne madžarski imperializem pokopana. V Avstriji in na Ogrskem je še mn^go on2h, ki sanjajo o lepših časih, ki pričakujejo z gotovostjo, da razpadejo obmejne države in bosta Dunaj in Budimpešta zopet vladala nad miljoni slovanske raje. Zatorej je umevno, da morajo posebno slovanske nasledstvene države pazno zasledovati vsak korak dunajskih in budimpeštanskih državnikov. Posebno morajo biti pazni ob času, ko se poraja nova avstroi-ogrska zveza. Ta zveza bi se mogla nekega dne obrniti proti sosedom in zopet bi imeli tu nevarnost nemškega in madžarskega nadvladja. Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, 11. jan. 1923. Živahno volilno gibanje, ki ga je opažati pri vseh strankah in po vseh pokrajinah, so začeli v preteklih dneh naenkrat motiti skrivnostni zunanjepolitični dogodki. Zunanji minister Momčilo N:nč»ć je imel v preteklih dnevih v ministrskem svetu ptr«e-cej vznemirljivo poročilo o zunanjem položaju in tisti belgrajeki listi, ki stoje noto-rično zelo blizu sedanji vladi, tudi ne vedo povedati nič dobrega. Težišče vse zunanje politične pozornosti leži v Trakiji, kjer se pričakujejo za pomlad! dalekosežni dogodki, kajti vse balkanske države resno računajo s tem, da se bodo skušali Turki polastiti s silo tudi zapadne Trakije. V tem slučaju bi bili ogroženi interesi Grške, Bolgarske in seveda tudi Jugoslavije, zatoi Jugoslavija ne bi mogla gledati takih turških prodiranj s pre-križanizni rokami. Položaj je tem resnejši, ker postajajo Madžari od dne do dne pre-potentnejši ter prav očitno kažejo svoje agresivne namere (vodja madžarskih fašistov Stephan Fredlrieh se je mudil pred kratkim v Italiji itd. itd.). Na zadnji lozan-ski konferenci se je zadržala Jugoslavija glede na Francoze in Angleže nevtralno, kar so čutili Francozi kot ost proti sebi, rapallska pogodba še vedno ni izvedena in tudi sicer je' čutiti po vsej Evropi vedno težje ozračje. Vsi ti momenti so napot li vlado do skrajne opreznosti na vsej črti, tako da. je dogodki ne prehitel in da bo kos vsaki situaciji1. Komaj so si novi m" in is tri nekoliko ogreli svoje sedeže, že se govori glede na opisano zunanje politično situacijo o rekonstrukciji kabineta v sm slu koncentracije komaj raz-pusčene skupščine k izrednemu zasedanju, forsira se ustanovitev posebnega «držav-nega obrambnega sveta» in nameravajo se votirati za vojno opremo novi stomfljonski kred'ti, čeprav še niti pred kratkim dovoljenih« 800 miljonov dinarjev ni porabljenih- Vkljub tem grozečim vnanjepolitičnim cfclaloom pa gre volilno gibanje na vsej črti prav živahno dalje. V zadnje omenjenih volilnih man festov dosedanji vodilni stranki, to je demokratska in radikalska, še vedno nista izdali, zato je pa sicer začela situacija precej zoreti. Glede srbijanskih pokrajin še ni mogoče podaii nobene slike, pač pa prorokujejo vse stranke tam veliko rad kalsko zmago, če ne pride še kaj vmes. Glede Vojvodine se je položaj v toliko razjasnil, da bodo šli radikalci zase in Protiče v ci zase. Od ostalih strank pridejo v Vojvodini v poštev le še socialisti in demo. kralje, toda preveč šans nima nobeden teh dveh. Katoliški Bunjevci in Šokci gredo tudi to pot kompaktno z dr. A. Korošcem. V Bosni iščejo Spahovi muslimani stikov z opozicicnalnimi Hrvati, dočim so muslimanski desničarji pretekle dni ponovno stopili v Pašičevo vlado, prezgodnje bi bUo seveda še kakršnokoli prorokovan je. Hrvatskem se enotna blokaška list* | skoraj gotovo razbafe. Naj ima kdo o Radiću kakršnokoli mnenje, to je gotovo, da tiči v njem mnogo diktatorja in megalomana, vsled česar bi rad pobral Se sedanje mandate «Hrvatske zajednice*, to je stranke hrvatskega nseečanstva, ni pa izključeno, da se bo smejal tu tretji, namreč radikali in demokrat je, kar bi gotovo mnogo škodovalo sedanjemu Radićevemu prestižu. To čuti tudi zagrebški «Obzor», vsled česar prepričuje z vso zgovornostjo Hrvate o potrebi enotne bloka-ške liste- V Sloveniji je situacija tudi že precej jasna. Ko je začel lansko pomlad načelnik demokratske stranke pledirati za tako zvano «koncentracij o naprednih sil», je bilo precej upanja, se drži pač pravila, da tudi v politiki mora biti tak ugleden list dosleden, značajen in — nesebičen! Kakor rečeno: ker ne vemo, v kakem razmerju sta med seboj Mussolmi in «Piccolo», ne moremo niti vedeti, fe-li bil « Piccolov > članek pod naslovom «Julijska Krajina z razširjenimi mejami» v petkovem izdanju p'san po navodilih, ali posebnem — navdahnjen ju iz bližine Mussolinijeve, ali pa je zrasel na njegovi lastni gredici. V stvarno prerekanje o dobroii in pravičnosti nove razdelitve £e nočemo lu spuščati s «Piccolom». Veleza*.iimiv pa je komentar, ki ga piše «Piccolo» o Musscli-nijevi besedi o «asimilaciji». Mi in tudi na italijanski strani so sodili, da se pojm «asi-milacije» krije s pojmom raznarodovanja slovanskega življa v Julijski Krajini. «Pic-colc» pa nas poučuje drugače in daje besedi «asimilacija» drugačen pomen. Piše namreč: « V Furlaniji, v trž; ški provinciv Istri, nahajamo danes — vsled nove sistemizacije — isti temeljni problem: obsianck drtigo«T>dn*h elementov, na kalen'h mora pretežno in nadvladajoče italijansko prebivalstvo izvajati akcijo, ki jih — tada, ne naredno, asnpak duševno — asimilira proti zmernim obrestim ter ob enem dali na oblikam življenja Jn orientacijam dežela prosto razprolaganje prve hipoteke. Še na neko važno okolnost je treba opozoriti: Podjetniki, ki so ali bodo začeli zidati po 30. VI. 1922., da bodo deležm oprostitve davka, bi radi videli, da bi imeli jamstva za to, da kaka bodoča vlada z enostav- {nvsli Italije)!i> — Glejte, glejte: nočejo nc^s raznaroditi! Le duševno da nas hočejo spojiti z državo! Komentar gcvcri drugače,( n'sgo sc vsi drugi razumeli in tolmačili' Mussolinijevo besedo. Zato stojimo pred velekočljivim vprašanjem: ali cPiccelcvc > mm odlokom zopet ne odpravi omenjene! tolmačenje izraža verno namena Mussoli-ugodnosti. Slab vtis j z naredilo dejstvo, da | nijeve in podrejenih mu gospodarjev v dosedanja vlada ni vzela v obzir oprostitve! želi, ali pa je tržaški list le zapfcsal sku davkov dovoljene od prejšnjih vlad, in da č a,'no ekstra turo; da bi nam metal pesek je vso zadevo uredila z novim odlokom ne j v oči?! Vsekakor pa je napisal «PiccoJo^> da bi se ozirala na prejšnje odloke. Neki j vsej desedanii upravi kaj slabo izpričevalo, prejšnji odlok je n. pr. določeval, da bodo. Kajti, če je gospodom res le na tem, da bi oprostitve davka deležne hiše, ki bodo zgo- nas duševne asimil'rali, ne da bii sc doti-tovljene do 30. junija 1927. Prav je, da jej kali naše narodnosti, potem jim meramo ic sedanja vlada skrčila dobo, v kateri morajo biti dogotovljene hiše, da tako doseže tako j- reči, da so neredni kočijaži, ker ho6e> voditi konja pri — repu, mesto-pri. glavi. Ves šnfi pričetek zidanja. Odlok prejšnje vlade! nj hov dosedanji sistem kaže, kakor da licf-je bil tudi nejasen in ni vzbujal zaupanja, čejo, da> bi prišla duševna asimilacija. S Vendar pa bi se bila morala vlada ozirati na svojim sistemom narodnega zatiranja Jitgc*-tisto malo število podjetnikov, ki so vendar j slovenov naravnost zapirajo našefrm ljud, imeli zaupanje in pričeli z zidanjem, čejStvu hoče, da tudi nova odredba pridobi zaupa-; j'm bil nje. Prejšnji odloki tudi določujejo, da bi se vestno izogibali vsega, kar žali na imajo uživati osvoboditev davka vse hiše rodna čustva našega ljudstva! Da bi mogli ki o v uai o. t 11 v; oic.v-nuj^ iiujv-i/iu vp.1«- poti do ^duševne asimilacije^! Če bi. )ilo ležeče res le na taln £simil«ciji, pričet« od 5. jul. 1919. naprej. Oprostitev jc bila res zvezana z zamotanimi strokovnja-škimi mnenji in drugimi birokratičnimi zadržki, tako da je bila praktično skoro neizvedljiva; toda vlada bi se bila morala ozirati na tiste podjetnike, ki so se prerili skozi hosto birokratičnih predpogojev ter pričeli z zidanjem, kajti le na ta način se more zagotoviti zaupanje, da bo oprostitev davka trajna in točno spoštovana. Ukrep! vlade za pospešitev zidanja Italijanska vlada je sklenila, da odpravi odredbe, ki so ščitile najemnike ter da v zvezi s tem dovoli 251etno oproščenje davka na stavbe ter tozadevnih pokrajinskih in občinskih davkov. Poslednja ugodnost bo dovoljena posameznim osebam, vsakovrstnim družbam in zadrugam, če se bo pričelo oziroma končalo z zidanjem v času od 30. junija 1922. do 30. junija 1925. Za hiše z malimi stanovanji, katere bodo zidale občine z več nego 10.000 prebivalci brez dr-žavnega prispevka, bo dovoljena 30letna oprostitev od gori omenjenih davkov. Ti vladni ukrepi predstavljajo brez dvoma važen korak k odpravi prisilnega gospodarstva in k povzdigi zasebne inicijative. Kajti v nobeni državi se ni tako malo zidalo kakor v Italiji Sicer se je v velikih središčih kakor v Rimu, Milanu, Turinu še precej zidalo, toda vedno ie premalo, da bi se odpravilo pomanjkanje stanovanj; v novih pokrajinah se pa v tem ozira ni storilo nič, izvzemši stavbe, ki jih je država zidala na račun vojne odškodnine. Italijanska zidarska obrt se bori s težko krizo. Tako i« rim- Dnevne vesti SEJA POLITIČNEGA DRUŠTVA « EDINOST* V TRSTU. Odborniki, namestniki in tndl tržaški zaupniki so vljudno vabljeni na sejo, k! se bo vršila t četrtek, dne 18. t. m, ob 3. uri popoldne v uredniških prostorih «Edi-cosii» s sledečim dnevnim redom: 1. »Narodni s?et» za Julijsko Krajino; 2* razmerje naših političnih organizacij z ozi-rom na pokrajinsko razdelitev in 3. izpopolnitev odbora. Predsednik. Vojni oškodovanci, pozor! Iz krajev, ki so bili razdejani po zadnji vojni in kjer je izvršla dosedanje obnovitveno delo «Stav-binska zadruga JuKjske Krajine v Trsrtu» (Cooperativa Edilizia della Regione Giulia in Trieste), nam prihajajo poroć la, da hodijo po vaseh agentje, ki nagovarjajo vojne oškodovance — ne ve se prav, ali v imenu zadruge aii pa v-imenu «Zvezuega kreditnega zavoda za preporod Benečija v Benetkah — naj podpišejo nekaka nova pooblastila za izvršitev vzpostavitvenega dela. Ta agitacija se vrši večinoma na način, ki mora vzbujati pri vojnih oškodovancih le nezaupanje. Na eni strani se razlaga, da se zakon i z prem inja skoraj vsakega pol leta in da potemtakem zahteva postava, da se mora napraviti novo pooblastilo. Istočasno 4>a se vojnim oškodovancem tudi grozi, da ne bodo mogli dobiti nikake odškodnine za premičnine, ako ne podp:šejo novega ptooblastila. Le na vprašanje, zakaj je potrebno to novo pooblastlo, ni nika. kega točnega odgovora. Vo^cf oškodovanci! Odklanjajte v naprej vsak podpis! Vsak oškodovanec, Id je izročil stavbiaski zadrugi ▼ Trstu vzpostavitev hiše, je dal in popisa! potiebno pooblastilo že davno- V tem pooblastilu so bile točno navedene meje, v katerih sme zadruga postopati v imenu vojnega oškodovanca. Novo pooblastilo pa vsebuje določbo, k" je v prvem pooblastilu ni bilo, namreč določbo pod D, s katero daja oškodovanec pooblaščencu pravico, da podeli v prid Zveznega kreditnega zavoda v Benetkah posebno pooblastilo, na podlagi ka. terega bo smela imenovana banka izdat' in vknjižiti sebi v prtd na oškodovančevo premoženje posojilo za svoto, ki bi presegala vojno odškodnino. Špekulacija je o-čitna. Banka si hoče zagotoviti pravico, da bi se smela vknjižiti na odškodovanj cevo premoženje za katerokoli svoto, ako bi znašali stroški več kot bo dala država vojne odškodnine pri končnem obračunu. Vojni oškodovanci, torej pozor I Nihče naj ne podpiše omenjenega pooblastila, bodisi da mu je hiia ie gotova, bodisi da se ima SeJe zidati! Ne podsftUe v nobenem slučaju) verjeti «Piccc]ovemu» tolmačenju, bi mo-, ral njegovemu komentarju slediti avtentin čen komentar od strani Mui^ol'nija — se, veda tudi s primernimi praktičnimi dejanji! Bojimo se pa, da bomo za^ionj čakali na tak komentar in taka dejanja. «Pic!_olo> naj nam oprosti, če vztrajamo pri svojem tolmačenju besede «asimilacija n, ker nam noben pesek ne more zapreti očesa, k" gleda bistro stvari in dogodke. Vedno hujše. NulJa dies, sine linea! Ni g. dneva, ki ne bi podčrtaval namena za poitali' jančevanje narodnih manjšin v Italiji. Te dn* je državni podtajnik v ministrstu za nauk sprfl jel gener. podtajnika fašistovskega naraščaja ti Trentu, ki mu je izročil spomenico o položaju italijanskih šol v Južn. Trrolu. Spomenica za< hleva izpremenilev r-em&kih šol v italijanska celo v nekaterih takih občinah, k^er ni nit ene italiganske družine. Daije zahteva, st nemške šole v jezikovno mešanem pasu, kjei tvorijc Italijani le polovico prebivalstva, iz« premenijo v laške. Kjer so Itali:ani v manjšini, naj se v smislu naredbe ministrskega sveta naloži, da italijanski otroci obiskuje^ italijanske šole, a prostore mora poskrbeti občina.1 Kjer število italijanskih otrok ne preseda 15, naj se poskrbi za njih pouk na državne stroške* V vseh nemških Šolah na; sc od tretjega razreda dalje poučuje italijanski jezik najman;« po šest ur na tedtn. Potem stavlja spomenica še vrsto drugih strogih zahtev glede nadzor siva pouka v nemških Šolah. Nadzirajo naj so šolski spisi, posebno pa nemški učitelji ^led« njih politične prošlosti. Takoj naj se odp-avija vsi, ki bi se pokazali *protinarodne». Ni treba praviti, da se s tem širom odpirajo vrata za — denrncijantstvo. Kdor se bo hotel maščevati nad učiteljem, mu ne bo trebalo drugega, nego da ga ovadi, da je «antinacionalen >. In ovadba najde gotovo poslušna ušesa! Saj naglasa pore?* čilo o oni avdijenci, da . Tudi s po močjo ovaduštva naj se pospešuje poitalijan-čevanje narodnih raanjšin! Kake sadove bo rodil tak sistem? Dobrih gotovo nel 2e to j« značilrK) za razmere, v katerih živimo, da tak« zahteve glede uredbe šolstva predlagajo činitelji, ki nimajo nobene pravice do tega, da se pa prezirajo zahteve zastopnikov ljudstva^ ki so mu šole namenjene in ki jih mera tud» vzdrževati! Zopet na odredba glede javnih nepiscv. Uradni Hst «Osservatore Triestino» z dnj 12. t, m. vsebuje sledečo odredbo tržaške prefek* ture: Z ozirom na umestnost, da se vsem dr žavljanom napravijo razumljivi napisi, postav Ijeni, da označajo poslovne prostore, sedež ir naslov vseh tislih obrtnih in trgovskih ust* nov, kateri se tičejo prvih po-treb življenja ir zdravja in morajo vsled tega nuditi možnost da služijo vsemu prebivalstvu brez razlik? narodnosti; z ozirom na čl. 6. kr. odloka z dn« 17. oktobra 1922 št. 1353 odreja prefeikt za Julijsko Benečijo: 1. Zunanji in notranji napisi, ki so v drage-rodnih krajih Julijske Benečije postavljeni, d«, označijo sedež, poslovni' prostor ali naslov I* da dajo druga obvestila občinstvu glede obrt ali podjetij tičočih se izvrševanja zdravniška umetnosti (zdravniki, zobozdravniki itd., babice, lekarne, zdravilni zavodi itd.), bodo morali biti napravljeni v italijanskem jez rte u al z italijanskim besedilom na prvem mestu * merah enakih sledečemu besedilu v drugem •jeziku. 2. Enak predpis velja za lokale namenjeni javni trgovini s jestvinami katerekoli vrate. 3. Te odredbe bodo morale biti izvršene ' Času dveh mesecev oo obsavi tega odlok* i V Trsta, 14. i*nu*r)m 1923. oradnem listu. V primerih, ki so posebnega (upoštevanja vredni, bedo mogli okrožni politični uradi dovoliti na podlagi obrazložene prošire nadaljni odlog enega mesec«. KrHarne sličice iz Istre. Neki imenitni občinski zastopnik v Buzetu želi sebi boljšega kruha. Izbral si ie v ta namen najizdatnejše sredstvo v današnjih dneh. Šel je v občinski urad ter začel "tam kričati; Doli s hrvatsko — šolo! Izdalo je. Sklicali so občinsko se^o, na katero pa niso povabili hrvatskih zastopnikov. Uoiclt^Eo biti k po med seboj. Na dnevnem redu so bila sicer samo gospodarska vprašanja, ali se'a se je zaključila z atentatom na na so šolo! Eden občinskih zastopnikov je predlagal, naj se odpravijo vse hrvatske in slovenske šole v občini! Vendar sc je oglasil med njuni pameten človek {vsaj eden je bil), ki je oporekal temu predlogi:, meneč, da je vendar-le potrebno, da se otroci učijo v šeli v materinem jeziku in da se uči;o dveh jezikov. Ta pametna beseda pa ni izdala. Soglasno je bil sprejet predlog, da sc odpravijo vse slovenske in hrvatske šole! Naši otroci naj se le učijo v jeziku, ki ga ne znajo! Da je s tem že v naprej onemogočen vsak uspeh — kaj briga to njih?! Glavno :e, da ni hrvatske in slovenske šole! Krasen prispevek je ta sklep k trditvi < Piccola >, da nas hočejo le duševno asimilirati in da nas nečejo raznarodovati! Pestalozzi, Komenski in vsi drugi pametni pedagogi vsega sveta in iz vseh časov naj si le zakrijejo oci in naj se sramujejo pred — civiliziranim občinskim zastopnikom v Buzetu, ker so oznan-Jevali krivi nauk, da v ljudski šoli je možen uspešen pouk le v materinem jeziku! Pa ne SLmo iz šole, ampak tudi iz božjega hrama so zičeli izganjati naš jezik. Vse, seveda, # v imenu kulture in človekoljubja! Zornic niso imeli letes v Buzetu, ker bi zahajalo k njim le naše ljudstvo in bi vernici molili Boga v svojem jeziku. Na polnočnici so imeli v cerkvi v Buzetu pravi teater. To je bilo veselja in zabave! Kanonik Piero je pel z otroci samo latinski. Otrokom pa se fe zapletal jezik takov da niso mogli zvršiti. Bilo je smeha in zabave! Pripovednik je izpregovoril v našem jeziku — dve, tri besede: Isus še redil, Bog ;« š sami! In konec je bilo prepovedi na ta sveti večer Našim ljudem se je zdele-, \ ta godba pri pogrebu. Po pra pv^d srrliteži kulturno življenj inrap naš jezik. v proslavo rojstva' Kristovega! Zato pa so dali nBožič vernikom imenitno nadomestilo. Svirala jc — godba kakor da svira vici! Saj pokop med r.^m! Iz šole in cerkve izg . . _ Res divno izvajajo Mussolinijevo geslo: enake dolžnosti in enake pravice! Novoletno darilo škcia Bartolomasjja tržaškim Slcrsnces:. S prvim januarja leta 1923., ali, da bcmc bolj točni: že z 31. decembra 1922. škof Eartolomasi odpravil v župni cerkvi sv. Antona novega slovenske propo-vedi. Ugotavljamo za sedaj samo to, da preše vedno tisoči Slovencev. '» O V" JI---- tej i ari e Saj spada v to župnijo tudi predmestje ivolonja ir. Škc^ldj?, kjer prebivajo že stoletja številne slovenske družine. Odkar stoji cerkev sv. Aniona novega, sc je v nje^ vedno propovedo-valo slovensko. Tudi sedaj še je bila slovenska *lužba božja obilno obiskovana. S tem je potreba slovenske službe božje menda dovolj dokazana. Če kdo misli, da slovenske propo-vedi niso potrebne, ker da Slovenci razumejo tudi italijanski, mu odgovarjamo, da zahteva katoliška cerkev od svojih misijonarjev, ki czn^nu-ejo evangelij — Culukafrom, naj jim govorijo v njihovem jeziku!! Kaj je škofa Bartolomasija privedlo, ali prisililo k temu krivičnemu ukrepu — ne vemo ta seda/ še. Pred kratkim smo čitali v neka-terih slovenskih novinah, da si je škof Barto-iomasi zaradi svojega Slovanom dobrohotnega delovanja zaslužil pri Italijanih pridevek <-;vc-ecovo sciavo». Ne vemo, ali ^e Hotel z napove jšim dekretom oprati ta »madež«, ah je ho-neposredno pred svojim odhodom v novo Skoliio še enkrat pokazati svojo — dobrohotnost'napram našemu ljudstvu in njegovemu cerkvenemu življenju?! Razume se, da jc naše ljudstvo ogorčeno radi a tolažba. Saj ga podije iz cerkve oni, katerim je poverjena skrb ta dušni blagor vseh vernikov brez razlije narodnosti! „ . . - Proces Msreziganccv. Kakor javlja včerajšnji uradni list «Osservatore Tnestmo«, bo začela porotna razprava proti Marezigancem februarja t. 1.; trajala bo več dni. «Straža» v Trstu, Uredništvo in uprava • Goriške Straže* sta nam poslali sledeče opo- Z° Kakor fe bilo že naznanjeno, izhaja naš list dvakrat na teden: v pondeljek zjutraj in v četrtek popoldne. Odslej se bo ponedeljska ♦ Straža* pi odajala tudi v Trstu. Ker na ta dan ne izide noben slovenski list v Trstu (in torej tudi ! «Saircmor: Ženska se je vr£la pod lokomotivo. Včeraj popoldne se je vrgla ped lokomotivo na .kolodvoru v Miramaru neznanka. Lokomotiva jo je razmesarila. Samomorilka šteje kakih 40 let. Oblečena \e kot kmetica. Prevrtana železna blagajna v čistilnici olja v Zavijah. - 50.399 lir plena. V noči od petka na soboto so vdrli neznani tatovi v urade čistilnice ol'a v Žavljah. Tam so nemoteno prevrtali železno bJagaijno ter ukradli iz ne lepo svoto 50.000 lir. Ta operacija je bila izvršena, kljub temu, da varujejo čistilnico trije nočni čuvaji. Čuvaji so bili zaslišani. Izdavili so, era niso slišali po noči -najmanjšega ropota. Tatovi v skladišču lekarniških potrebščin. Preteklo noč co se prikradli neznani - zliikovci v vežo hiše št. 6 v ulici Cesare Battisti ter oritani prevrtali precej debel zid. Nato so se pedali skozi izsM ovijeno luknjo v sosednje skladišče lekarniških potrebščin. Tam so se obložili z raznimi zdravili ter srečno odnesli pete. Ukradeno blago se ceni na več tisoč lir. Med očetom in sinom-vojakom. V hiši št. 6 v ulici Evangelista Torrioelii sianu:e družina Pegan. Pred par dre vi je hkžni poglavar pretepel svc»o ženo, da je morala v bolnišnico. O tem je izvedel njegov sin Josip, ki je pr: vojakih v Veroni. To početje ga je tako ra*s-kačilo, da je prosil za dopust ter prišel v Trst. Začel se je prepirati z očetom radi omenjene zadeve. Beseda fe dala besedo in tako je prišlo do tega, da sta se začela oče in sin pretepati. Pri tem sta jih dobila oba, tako da so morali pozvati rešilno postajo. Roparski napad na Črnem vrka. Včerajpop. se >e peg a vil v mestni bolnafcici kovač Mate; Feredorf, star 32 let, stanetircč na Opčinah št 148. Imel je rano na levi roki. Povedal Te naslednje: Preteklo noč se je vračal iz Jugoslavije peš. S seboj je imel vrečo najrazličnejšega perila. Ko ye dospel na Črni vrh pri Idrifi, so ga tam napadk tihotapci ter mu vzeli vrečo. Nato so ga še ustrelili z revolverjem v roko. ZADN nase PMDAJ »sle« sestavljanji! ZAKLJUČEK NEPREKLICNO 17. t. m. cono m Em. m. 16 Tel. 10-08 Corso Vitt. Em. lil. 16 Tel. 24-24 A Nada Koklič Filip Kaučič poročena Lilija Razdrto ZIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU [lica E® ¥3121 bL BazM - Lastna pMi Dclniik« glavnica in rezervni zaklad K C. SI. 22 luis&je kuktisa m bančft ia tas&jainRns trmiciji ■ Ur&tfne ure S-13 = t Anton ICapun star 46 let, je danes po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul. Globoko potrta soproga Ivana in otroka Ernesta in Rihard, oče, bratje in svakinje naznanjajo to bridko izgubo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb se bo vrši! v pondeljek, 15. t. m. ob 14.30 iz mrtvašnice mestne bolnišnice. Trst, 13. januarja 1923. m Pogrebno po jetje Capellan, Corso 45. (18) NA PRODAJ je približno 200 akacijevih dreves debelih 10—20 cm, dolgih 10—20 m. Anton Štemberger, Gor. Eranica št. 1, p. Štanjel. 61 IŠČEM drugo, dekle ali mlado vdovo, čedne zunanjosti,' vešče slovenskega in italijanskega jezika, 25—35 letno, z 2—3 tisoč, za obhodno -trgovino manifakturnega blaga. Pojasnila v liudfiki kavarni, Solitario 16. 62 POZOR! Kupu'em po visokih cenah vsako množino starega železa, cunj, kosti in kovine. Prideni dvigniti tudi na dom. Pisati: Snidersič, Via S. Giustina 8, Trst. 6j KLJUČAVNIČARSKA delavnica v LjufeSjam, dobro upeijana, se radi družinskih razmar takoj proda z vsemi stroji in opremo. Cena 25.000 lir. Ponudbe ped ^Ključavničarstvo*, poštno ležeč«, Ljubljana. 64 2 POSTELJI s hrano eventuelno sama hrana. Via Frar-cesco Rissnondo 12, I., Petrovič. 65 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest klinj, žago za furmir, tračno žago, cirkuUrke, stroje skobelnikc. struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbamn, Ajdovščina 53 a Mali oglasi Književnost m umetnost Prvi plameni. Sedem pesmi za mešane In moške zbore. Uredil Srečko Kumar. Naslovna stran: lesorez A. Černigo^a. Izdala in zaležila «Učitel^ska Zveza slovanskih učiteljskih društev j> Juii:ske Krajine. Tiskala tiskarna 'Edinost* v Trstu 1923. To je prva zbirka zborov Učiteljske Zveze. Izšla je v presenetljivo čedni in okusni obliki in vsebuje zbore skladateljev, ki so skoraj vsi iz Julijske Krajine. Vsebina je ta-le: Ivan Grbec: Otroci molijo; Stanko Premrl: Zakaj?, Emil Komel: Vstajenje; Vinko Vodo-pivec: Pričakovanje; Janko Ravnik: Kam si šla, mladost ti moja?; Vasilij JHirk: Zeleni Jurij; Emil Adamič: Narodna. Zbirka se dobi v tiskarni «Edinost» in v uredništvu «Novega roda vi a Fabio Severo 25. Cena 6 lir. (Strokovno oceno bomo objavili v kratkem). Vesti z Goriškega Odbor »Društva upokojenega učite1)stva» je sklenil v seji dne 9. t. m., da se pridrži let-nina 2 L za vsakega upokojenega učitelja, pn-čenšr s 1. marca t. 1. pri Penzi- ski blagajni, in to z namenom, da odpade pošiljanje in poštnina. Kdtor bi se izmed upokojencev b lem ne strinjal, naj obvesti g.čno Marijo Pere v Gorici, Gorizia, piazza deUa Vittoria, 24, III. Skopo.- Čudna igra narave. Posestriku Rudolfu Živcu v Skopem je zvalila svinja dne 15, decembra 9 mladičev, dne 4. januarja pa zopet 8. Prvi so zdravi in uspevajo lepo. Drugi so se sicer skotili tudi zdravi, pozneje pa so jeli pešati in so poginili. Splošno slovensko žensko društvo v Gorici naznaka, da otvori tečaj za praktično šivanje in krojenje za gospe in gospodične. Obiskovalke bodo prinašale blago, katero jim bo spretna šivilja urezala s potrebnimi navodili, tako da si bo lahko vsaka obiskovalka tečaja delo sama doma, ali pri tečaju izgotovila. S tem bo dana našemu ženstvu lepa prilika, da se v tako važni stroki izuri in marsikaj prihrani. , . - lu Obenem s tem tečajem prične tudi tečaj za francoski fezik, ki bo imel oddelek za začetnike in višji oddelek. Ta tečaj lahko obiskujejo tudi moški. Z obema tečajema se začne s 1. februarja t. L Zato so naprošeni vsi, ki se za te tečaje zanimajo, da se prijavijo do 25. t. m. v društvenih prostorih v Trgovskem domu ob torkih in četrtkih od 2.-4. ure popoldne. Za te teča«'e se bo plačevala šolnina, ki se bo določila po številu priglašenih. — Zglasijo naj se tudi oni, ki se zanimajo za učence ruščine. Stariši naj pošiljajo deklice od 9. do 14. leta k tečaju za krpanje. Šivanje in vezanje, ki se bo vršil vsako sredo od 2.—4. ure popoldne tudi v društvenih prostorih. Članicam .Splošnega slov. ženskega društva« se naznanja, da se vrši ▼ nedeljo 2Kt m. skupni sestanek s predavanjem. Udeležit« se itn v velikem številu. se računajo £o 20 stot^ beseda. — Najmanjša pristojbina beseda. — Najmaj Kdor išče službe, Debele črke 40 »tot. ijža pristojbina L 4.—. plača polovično ceno. GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5/III POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, ciler, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 KLOPX za mizarje, oblici, žage, piie, klešče, žabnice, ključavnice, kl;uči, raznovrstni vi-jaki itd. Skladišče železa via Fabio Filzi 17, 42 dronadstropna. v sredini LjuMjanc. na prometru toiki. se proda. Dobro vpeljan trgovski loka!, skladišča, k!eti in Llav tekom dveli mrseccv na razpolago. Ponudbe pod Brezobve^na cena lOVDO Lir" na An zav. Drago Beselj-k. ^odna 5. (IG/vi*) ¥HegLO na i občni Mi Kinefi32ske zadruge r. z. z o. j. v Trstu ki se bo vršit v nedeljo, dne 4. februarja ob 9. uri dop* v prostorih Gospodarskega društva pr' Sv. Jakobu (Campo S. Olacomo št. 5) s sledečim dnevnim redom: TRGOVSKI POMOČNIK (ali prodajalka) za trgovino na drobno, vešč slovenskega jezika J* oituvt.iu v govoru in pisavi (zmožni itakfanačine ima- rorocilo O' Dora. io prednost) se spremne pod ugodnimi pogoji.1 2. Poročilo nadzorništva. Hrana in stanovanje v hiši. Reflektira se na 3. Odobrenje bilance za I. 1921 in 1922. pošteno in trezno moč. Trgovina z mešankn 4 Prememba pravil. blagom Franc Ksav. Goli, Idrija. 2b 5 Volitev novega odbora in nadzorništva, 6. Slučajnosti. ODBOR. § 28. zadružnih pravil se glasi: Zadružniki, ki se ne udeležijo osebro občnega zbora, smejo HIŠA z Mooljiičem, vino toč em in žganjamo se proda ali da v na$em. Pojasnila: Via Bro-Ietto, gostilna «La vaHe». 51 TRTE cepljene in sadna drevesa se dobijo mi **? t^f pmsme) izvrsten čuvar, je na pro- bm zastofani po drugih zadružnikih na pod-trtnici Ivan Forčič, Preserje, p. Komen. * 1 ^ Naslov ori upravmStvu. — 1.—^--------1 —----Ki.,*:! , daj. Naslov pri upravn^tvu._^ ^konito napravljenih pismenih pooblastil. 54 TRGOVEC z vinom, sam, išče gospodično ali Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopana gospo, prosto, z malim kapitalom, kot vodi- vsa* tretjina zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, teliico. Nasfov pri upravništvu. 53 se mora v treh tednih razpisati drug občni zbor, kateri sme sklepati, ne glede na to, ko» PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, ple- sWci.kriŽU' Se d0blU V kkarni V a7f« POZOR! Krc««. koral«, »aJ«. platin in zobov-1 lfeo članov že zastopanih SOBA, meblirana, z dvema posteljama, (prost vhod) se odda v najem. Via Boccaccio 14. 55 ŠIVILJA se priporoča za delo na domu. Naslov pri upravničtvu. 56 VDOVEC, 43 leten, posestnik in gostilničar. želi znanja v svrho ženitve z vdovo brez TRTE Terre promisse, do 1 m dolgi grozdi, ter otrok ali dekletom, iste starosti, z nekaj! drug«, za namizno grozdje in za vino, pro-premožeropa. Le resne ponudbe pod «Jadran* j daja Josip Žtrekel) Komen._2259 na upravnistvo. 57 . ' APNO živo se dobiva po konkurenčnih cenah je po najvišjih cenah plačuje edini grosist __ _ _ » • ■ gJeli Vita, via Madonnina 10. L_n. M 0 fif Jffll V IV|KCI G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 1" MreiBi (prej Via Bacchi) Telefon 27-81. uvoz -iz- ZO&OZCfraVllSk voz. Velika zaloga papirja za zavijanj pi- izvfšuje vsa de,a p0 moder, j metodi. Naj- salnerfa i. t. d. papirnatih vrecic valčkov » x. . , . ^ /1Pjv rasmm velikosti lastnega izdelka. 79 večja popolnost in jamstvo. (17) Corso Vitt. Em. štev. 24, I. nadst. 79 HIŠA, nova, enonadistropna, prirejena za tovarno, ser proda po nizki ceni. Josip Planin-šek, Litija 69, Jugoslavija. 58. SEMENSKO vedno pri J. Wild v Nabrežini. 2261 Sprejema o i 8 do 1 in od 3 do 7. Pri županstvu Solkan je na prodaj pod POSTELJA iz predvojne, z vzmetfo, nočn* .... omarica, steklena omara, kuhinja z mra-iHIŠA v Crnemvrhu, pri cesti, z gostilno m vr-morom, se proda radi odhoda za L 180.— Corso Garibaldi 29, vrata 6. 60 ^kv^Ulovr^oda^r^.—1mk£dkud5f iako "godnimi pogoji dobro ohranjena Tavčar Ivanjigrad 13 p. Komen. 2300 f^SS^B t@ll$FfeS€3 naualjna pojasnila dobijo interesenti v občinski pisarni, tom, se proda radi družinskih razmer. Pc-| Županstvo Solkan. ,jasnila daje Ivan Vrč, Črnivrh. 241 14) Zupan: Anton Poberaj. V UL. UDINE št. 69 se toči dobro vipavsko vino. Lastni pridelek'. Priporočam se za —-----:---;— obifen Obiak, Uhe«. ^^Telicfv^ni * ZdraVj°m 16 katera dvigne 79 Stoto v. Vsa PODLISTEK OLD SLEWTH: ' Toilnstvem Mg Kriminalen roman iz ameriškega življenja. Poslvenil Siavotnir Josipovič. «Torej, pred nekoliko dnevi ©em bil v C. Povedal sem vam, da sem detektiv in se bavim prav sedaj z nekim posebnim slučajem, posvečam se namreč skrivnosti Silver.» Dama je kar zakričala. Njena razburjenost,, je bila silna do skrajnosti. «Kaj ste rekli,» je za-eČaJa. «No, zd!af pač neka«) pričakujete od mene.«* •Ničesar ne pričakujem.» «0, da, vi pričakujete, da vam kaj povem o mnoru.» , . j «0 umoru!» vzkliknila fe dama. «Da, izvršen je bil umor.« Postala sta nekoliko in dama je rekla: •Ničesar ne vem o tem in me niti ne zanima,« m ,' , •Sama ste k izdala; sumil sem takoj v začetku, da. vi nekaj veste o tem umoru.® «Kakor resnično živim, ne vem ničesar o tem.« «Pa vendar se sanSknate za to.» •Tega ne tajim.« •Dobro, to jo vsaj neka* In česa izvira to zanima nje 7» i* mnl£a-L» Zaupajte se mi vendar!« I Gospa 5« nekaj časa šla zamišljeno naprej •O, ko bi le mogla! Ali ste res detektiv?« in potem je pričela: •Prav resnično.« «To je stara povest. Bila sem sirota in po- •Kdo vam je dal nalog?« 1 stala sem odgc-jite^ica. Potovala eem z druži- «NihČe.» _ j no, pri kateri sem bila ushižbena. Spoznala «Kako pa je to, da se sami zanimate za ta ,sem se z gospodesn Silvcrjem. Bil ;e Se prost slučaj?® I in srednje starosti. Zaljubil se je v mene in mi Povedati vam ftnam redko zgodbo, katero pomidii roko v zakon. Bil je v sorodi z damo, boste pa slišala še le potlej, ko mi poveste svojo. «Ali ste poznali gospoda Silver-ja?« «Nisem ga videl ne živega ie trfrtvega.« ^Njegovo zgodbo pa poznate?» «To, da.« •In nihče vam ni dal naloga?« •Nihče.« . •Potem vam hočem zaupati, zakaj živo me zanima ta slučaj in prav potrebujem prijatelja.® •Hočem vam biti prijatel? pod pogojem: ako zaslužite m ako niste loriva.« •Povsem nič kriva nisem.« •Potem ntf pojasnite, zakaj se zanimate za dramo?« •Gospod Silver je bil moj sogprog.« Detektiv je ostrmel in vzkliknil. •Aha! sem đeSal jaz«. •To, da ste si misMi?« •Ne, tega ne; ali mislil sem si da ste močno u deležni prt te» zadevi No, zdaj fe najboljša priložnost, da mi poveste svojo zgodbo. Kar irnkte!« •Hočem vam zaupati, toda Cr me izdaste, •sm izgubljena.« •Tega se ateste kar nič bati in nikar ne tratil* časa!« pri kateri sem služila in čim je ona zapazila, da me fe Silver vzljubil, je postala meja sovražnica. Zdaj vem, da bi se bila ona sama rada poročila z gospodom Silverfem. Bila je vdova, on pa 6ilno bogat. Ker sem imela gospoda Sil-verja za prijaznega in dobrega človeka, ga nisem odklonila iti postala sem skrivaj njegova soproga. Najino poreko sva skrivala celo Ido in potem ije bilo zaradi mene treba, da se poroka javno razglasi. Pri tem pa jo moj mpž, v mojo največjo grozo, izjavil, neka šestnajstletna deklica iz Pobegov. Ob tero pogledu me je dirnilo, ko sem videl med to gručo tudi bivše odbornike narodnega društva ri-srčno sprejeti. Njihovi govori so bili pozdravljeni z burnimi aplavzi, pritrjevanje sploh na vseh koncih in krajih. Ko je v zadnjem času zapihal malo drugačen veter, so se naenkrat zopet prelevili v fašiste, tako da kar tekmujejo med sebcg, kdo si bo pridobil več^e «za-slu£e». Z vsemi mogočimi sredatvi vplivajo na druge sorplemeniake, da se vpišejo v fašjo. če ne gre zlepa, pa bo šlo zgrda, si mislijo ter grozno z ricinovim oV&va, zaporom in drugimi ta.kim:, sredstvi. Zgodilo se le že, da so v kon-s umne m društvu v Pobegih vsakogar, ki -je pri=e! notri — pa ne trobi v njihov rog — brcnili s! oz vrata ven. Pred kratkim se je podal ves pobežanski fašjo s svojim šrabfvn vred v sosednjo vas Bertakc, kjer so pozvali par domačinov — za katere j« bilo namer jeno riciDOvo olje — naj se vpiše-'o v fašjo, ker drugače da se jim bo slabo godilo. Obtoženi 10 bili namreč, da so govorili slabo o faš:u. Eden izmed prizadetih 5mi odgovori: «Če ni drugače, se vpišem; poprej pa hočem vedeti, ka.j je sploh fašizem in kakšne cil-e zasleduje? Oni mu na to vpraSanje odgovore, da še sami ne vedo. kaj je fašizem. Taki so ti janičarji: a^itira:o in zastopajo stvar, o kateri ne veda ali ;e bela ali' črna. Da se pa komu ne dela krivico, konstatiram resnici na ljubo,da so tudi častne izjeme, samo žal, da >ib je malo. — Očividec. Netto cvetja na krsto pok. Stanka Kravo« daruje družina Berginc L 20. Omizje Silvestro-vega večera, v Rihemberku na Governi nabralo L 50. Za bo žičnico Ž. P. Š. D. daruje gosp. društvo v Bazovici L 50.' Kmetsko izobraževalno društvo v Štorjah iz-' ročilo za razprodan blok L 100. Vrlima nabiral-kama MiBci isi Ivanki Ziberna kakor vsem cenj. darovalcem srčna hvala! j LISTNICA UREDNIŠTVA. Nazdar drugič. Ko se enkrat mudite v Trstu, poskočite v naše uredništvo, kjer Vam bo za-- deva razjašnjena. Pozor! Pozor! Proda se v Jugoslaviji lepo posestvo ki meri i5.00<>*. 5 minut oddaljeno od mesta Kranj na glavni centi Blid'laiilU pri preveo' za vsako obrt ali kmetijo. Zamenja se eventuelno 5 hišo v Tritu. Ona primerna. — Pojasnila daje lastnik Franc MagdiCf Kranj. 02) Borzni ooroiila. Valuta na tržaškem trga. Trst, dne 13. januarja epts^e krone........... ivstrijske Vr.n- ....... češkoslovaške krone ....... dtnirji . . le j i • ..»•«...•.... marke ••••«••••••••• 4olar)l • •••••••••••• francoski franki ..••••••• Švicarski franki ......... angleški funti papirnati...... -.7' —SO 57.50,— 19.8 11.25.-- 19.— 19.90,— 14'' 25.« 379.-.— 9.^.70.— 1923. —u 57.^5 20.20 is.— — 21 20.10 141 — 383.-93.95 Vai5i % ISotraRliktia Idrije. - Podporno društvo za dijake na reelki v Idriji imelo cfrie 4. januarja t. 1. v konferenčni sobi idrijske realke svoj rednr občni zbor. Pri otvoritvi je predsednik g. ravnatelj Fran Žnideršič pozdravil navzoče člane in se v lepih besedah zahvalil vsem dobrotnikom. — Iz tajnikovega poročila posnemamo, da &9 je v zadnji poslovalni dobi število pokroviteljev, iki plačao enkrat za. vselej najmanj 60 lir, zvišalo na 22. Društvu so pristopili ket rovi pokrovitelji g. dr. Ćiković, g. vikar Fon, g. dr. Sket in slavni dež. odbor goriški z velikodušno svoto 5000 lir. Rednih članov, ki plačajo letno članarino v znesku 6 lir, je bilo v preteklem letu 124. Mnogi izmed teh p*, so poslali še izvenredne podpore, tako da je druftvo v preteklem letu imelo več:e dohodke ket vsako prejšnje leto. Med zastopi in zavodi, ki so društvu priskočili na pomoč z znatnimi svoiami jo ta;nik imenoval še posebej bivši civ. kom:sariat v Trstu, občino Idrijo, rudniško ravnateljstvo v Idriji, krš. gospodarsko društvo v Idriji, 2ivnostensko banko, Lju-fct'an»ko kredilno banko, Jadransko banko, djaški pevski koncert in dijaško plesno šok>. Le vsled velikih podpor od strani pokroviteljev in vsled redno plačane članarine društve-nikov »e moglo društvo v blagor revnih dijakov storiti kar je storilo. Bodi nem izražena najtoplejša zahvala! Obdarovanih je bilo v preteklem letu z obutvijo, obleko, oziroma z denarnimi podporami za stanarino ali šolnino 90 dijakov. Blago za obutev in obleko so krajevni trgovci odstopili po znižani ceni, za kar jim bodi izrečena naj-iskrenejša zahvala. Tajnik je zaključil svoje poročilo z željo, naj} bi prihodnji odbor še boli razvil svo?e delovanje v blagor podpore potrebne srednješolske mladine. Biarfajnik je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu dohodkov L 11648.96, stroškov pa L 5248.48. Tako tajnikovo kot blagajnikovo poročilo je bilo sotf'asno sprejeto. Pri volitvi novega odbora je bil z vzklikom izveden stari -odbor in sicer predsednik g. ravnatelj Fran Žmderšič, podpredsednik g. svetnik dr. Milan Paoe*, tajnik gosp. Josip Leban, blagajnik g. prof. Fran Novak, namestnik g. dr. Karal Pirjevec, in tf. Filip Vidic, preglednika računov g. Fran Šinkovec in g. Leopold Pivk. Po sorejetju raznih koristnih predlogov, ki pa zadevajo le brli rotran:e društvene razmere zlasti n?»ktii> novih šolskih knjig, se je društvo razšlo. Odbor pa se obrača do starih in novih priiale-Uev s orisrčno prrsšnjo naj bi tudi v bodoče ostali društvu n^kionjeni in naj bi z denarnimi prispevki priskočili društvu na pomoč. Ms zađrooi iara • 1?» IjUlllM lil U^bUI reg. zadruga z o. z. Trst, Ula Istltata Z2. Telef. 19-69 PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi šL 23 Via Friuli 4t. 81* Itclogn !n klavnica nujaličnlD P2čl in štedilniki?. 65 Izbera majoiičnih plošč za stene keramičnih plošč za podi in cementa Glavno zastopništvo za Julijsko krajino prve tovar.ie majoiičnih peči v Gor ci. Prevz3no se dala » o5)H:i ŠU 2075/22 A Razpis službe. Županstvo Kojsko razpisuje službo občinskega tajnika za upravno občino Kojsko. Čas za predložitev prošenj poteče z 31. januarjem 1923. Prosilci morajo lastnoročno pisanim prošnjam pridjati skd če dokumente: 1. Potrdi o o it lijanskem državljanstvu. 2. Potrdi o o dobrem vedenju. 3. Ka enski list. 4. Spričevalo o telesnem zdravju. 5. Sprićevaio o dovršeni srednji šoli ali ena-ko veljavni šoli v kakem zavodu; sprejemale se bodo tudi prošnje od kompetentov z nižjo šolsko izobrazbo. Z< hteva se popolno znanje italijan kega jezika v govoru in pisavi. Med pro>ilci bodo imeli prednost oni. ki so vešči slovenskega jezika. 6. Dplom občinskega tajnika ali dru»e. doku m nte. iz kate ih bode brezdvomno razvi Jna zmožnost prosilčeva za vspešno vrši-tev službe občinskega tajnika. Plaća po dogovoru. Ugodnosti: odškodnina za vse uradne pot-nin?; občinska pisarna razpolaga s pisalnim stro em. KOJSKO, dne 29. 12. 1922. (8) Župan: Obljutoek 1. r IVAN KERŽE - ima v lastni zalogi najrazitovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz ahuaiji. steUsnss. Issa in maifai prstu TRST — Piazza San Giovanni 1 POHIŠTVO« Poročna soba, masivna z brušenimi stekli lekarnico L 1250.—, druga, svetla L 140D.—. kovinaste vzmeli L 95.—, stolice iz bukovega lesa L 11.—. Solidno slavonsko pohištvo. — Brezkonkureočne cene. Za deželo brezplačna embalaža. — Oglejte sil TURK« Via S. LEZsaro št- 10. Zaloga pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carduccl št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda v«ak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar xaW\ sploh v domači kuć;. — K^r manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst šte ilka ulica Giosue Carducci. CEVLJASNICA 23 ICOLICH Trst. vin Udine 32 (vogal L* Ariosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. Srebrne Krone In zlata pla-fejem po nnluISJlli cenah ALOJZIJ POVH Trst Piazza Garibaldi šL 2 s (prej Barriera) t/^ 3E Vsled rodbinskih razmer se proda zelo ugodno dobroidoča trgovina z mešanim blagom na deželi s stalno upeljanimi odjemalci na debelo. Cenjene ponudbe pod „Zlata jama" na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. 45/21 DAROVI Za «Šolsko društvo*: Mayer Julija, Bukov>e p. Postojni poslala za razprodani blok št. 303 L 100. Vrlim nabiralkam bukovskim dekletom kakor darovalcem iakrcna hvala! Ker fe po 28 letih prišel iz tiskarne Lloyda zopet v tiskarno «Edinost» daruje g. Josip pl. Masnec L 15. Za «Šolsko društvo*: Ivan Nusdorfer daruje L 5, Trkman Jožefa iz Podkraja v Vipavi L 20. Večje lesoo-indtistrimsko podjetje v Ljubljani sprejme takoj perfektno strojepisko, 11 ki fe sposobna popolnoma slovenske in nemške stenografije, slovenščine, nemščine in italijanščine. Prednost imajo tiste, ki ©o zmožne srbohrvaščine ali francoščine. Začetnice so izključene. Istotam se sprejme RnUMJa (aH kn]i$ovodklnJa), ki je popolnoma zmožen avostavnega kn'ilgo-vodstva, slovenščine in nemščine. Prednost imafo tisti, ki so sposobni francoščine in so službovali dalje časa pri lesnih industrijskih tvrdkah. Ponudbe 9 prepisi spričeval in referencami naf se pošljejo na ravnateljstvo trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2. © Dp. fl. GROSOVIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. -Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoll. 60) Krone 11.60, goldinarji L 4.28 Skronskl komadi L 8.35 - Inl Ula Pondares 6, L nodstr. desno =■ InssrlrQjt3 « „Edinosti" Tvrdka Via Hazzlnl 36 (Tesal l tataiaa) (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ima v svoji IT ZALOGI veliko izbero volnenega blaga za moške in ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fuštanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. te po naizmernejSib cenah. tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti- 67: E 3£ Posebna prodajalna la hllsi^ opremo 99 'P" Si uss (Pri srečni najesti) V2a S. CaSarina St. 11 — ?rs4 — Tel. 15-52 b'$ Bogata izbera TRLIŽ4, PERILA, ZAVES, VOLNENIH in NA r O LN JENIH ODEJ. — ZALOG \ VOLNE in ŽIME in ŽIMN1CE. IZDELAtvE ŽIM^ICE. Kapok in bombaževina. — PREPROGE. — Kozja kožuho^ vina, originalne kalgan, bele, sive in črne. ===== VSAKOVRSTNO PERJE ZA BLAŽI ME - Pozor na domačo tvrdko! FRANC SJIĐKIG, Gorica, GcsEOsKa ulica sefiaj bla Carducci št. 25, naznanja siavnemu cbčintvu. tla ima veliko izbero ŠivaSnsh Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje Iz najboljših nemških touaren, Kufere lamčl 10 ie!. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 Najvišja cm« plačujem za KO kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, matk, ve* verlCf krtov, divjih in domaOh zajcev« D. WINDSPACH Trsi, Via Cesar« SatUsU ft. 10 II. nadsL, vrata 16 ** Sprejemajo se pošiljatve po pošti. 72 Uvozna in izvozna tvrđka Debiaslo & Domeniš Skladišča: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-ii me, porcelane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vsa blago Je Caik< NT* NA OBROKE Izsotovllene obleke po men za moške In ženske, paletob, nepremoOJiel W noiaolce, perilo, klDfiiiki, preprog žimnlce, vzmeti, divani Itd. Krojačnlca pneti redi cene zmenit PttoU dobiL Trst. Via XXX otlobra SL3.I. nadstr. Telefon 39-20. 33 POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera [ popolne opreme za hiše, pisarne in gostilna. Brezkonkureočne cene. Trst — Viale XX. Settembre 35 — Trst Telefon 34-34 bis (palača Eden) (87) ilHHB IIHBIIH1III Telefon 34-34 bis |l!£2£S8i Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 3 Vogal via ValMo Z7 — via 30 ottobre u Izvršuje vse bantne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 °lo netto ^ Vloge na tekoče račune po 41 o o Vezane vloge obrestuje najugodnejša po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. Dalitlika glavnica In rezerve: Dinarjev 38.000.000.—. TeL št. 5-18. Uraduje od 9 do 12V, In od 14 V, do 16.