Posamezna številka stane 1*50 Din,
Izhaja vsak četrtek In stane po pošti po-Siljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista : »Narodni Gospodar« v Mariboru, Frančiškanska ul. 14.
Poštnina plačana v gotovini.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. Ček. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.860.
IB. številka. MARIBOR, dne 25. septembra 1924.	1. letnik.
Javna zahvala.
Pri občinskih volitvah dne 21. septembra 1924 so Se zrušili v Mariboru stari stebri strupenega vsenemštva in rdečega brezdomovinstva. Na mestnem magistratu je po uradni ugotovitvi volilnega Izida zaplapolala jugoslovenska zastava in Maribor je v jugoslovenskih rokah.
Huda je bila borba in naporne volilne priprave.
Po doprinešenih ogromnih žrtvah pa je nad vse častna in sijajna naša zmaga. Zaradi tega smatramo za svojo najprijetnejšo dolžnost, da na tem mestu izrečemo vsem narodno-radikalnim in na-rodno-zavednim volilcem našega mesta najiskrenejšo javno zahvalo.
Prav prisrčno pa se zahvaljujemo našim agitatorjem, ki so v pripravljalni dobi občinskih volitev na raznih sejah in na dan volitev v propagandnih pisarnah vztrajati na mestu in z požrtvovalnim de-
V Mariboru, dne 22. sept. 1924.
Dr. Rudolf Ravnik, 1. r.
predsednik mestnega odbora NRS v Mariboru.
lom pomagali izvojevati jugoslavenski ideji v Mariboru kar najsijajnejšo zmago.
Pozabiti ne smemo tudi naših nesebičnih in agitatorično posebno žilavih, mladih jugosloven-skih nacijonalistov, ki so vztrajno stali na straži v boju za jugoslovenski značaj našega krasnega Maribora. Naš jllgoslovenski narod, ki se more ponašati s tako idealno in nesebično delavno jugoslovansko omladino, lahko z zaupanjem in ponosom gleda v svojo bodočnost.
Narodno-ra^ikalni in narodno-zavedni volilci, agitatorji in jugoslovenski nacijonalisti, naj se z nami iskreno veselijo skupnega uspeha in skupne zmage s trdnim prepričanjem, da se pri bodočih volitvah zopet najdemo v šknpnem delu za skupno častno zmago.
Najprisrčnejša hvala Vam vsem, ki ste pripomogli do sijajne zmage Narodnega bloka.
Janko Trošt, 1. r.
tajnik oblastnega odbora NRS v Mariboru.
Sllajna zmaga „narodnega Moka"
Občinske volitve v Mariboru, na katere so se I vse stranke pripravljale z izvanredno živahnostjo so za nami in z velikim zadoščenjem lahko ugotovimo, da so naši nar.-radikalni in sploh vsi narodno zavedni volilci v Mariboru v polni meri izvršili svojo najsvetejšo dolžnost in Narodnemu bloku priborili najčastnejšo zmago. Minule občinske volitve so bile v prvi vrsti boj krepko se razvijajočega jugoslovanskega življa z zadnjimi ostanki onega zloglasnega nemčurstva, ki je pred vojno neomejeno in brez vsakega nadzorstva gospodarilo na mestnem magistratu in pri teh volitvah stopilo v boj s parolo: da so občinske volitve v Mariboru nekak plebiscit, ki bode pokazal, da je Maribor po pretežni večini nemškega mišljenja in da se je z dodelitvijo Maribora k naši ujedinjeni domovini nemškemu narodu zgodila kruta krivica.
Izid občinskih volitev pa je dal nemškutarskim hujskačem v Mariboru zasluženi udarec, katerega nikdar ne bodo mogli utajiti, ker je prizadjan s številkami, ki glasno in jasno govorijo, da je nemštvu in nemškutariji v Mariboru odklenkalo za večne čase.
Tudi socialno-demokratična stranka, ki je v pozi zmagovalca stopila v volilni boj, je doživela preteklo nedeljo hud poraz. Naši volilci so pač pazljivo zasledovali mestno gospodarstvo rdeče in-temacijonale in zaradi tega za nje ni bila težka odločitev. Rdeči internacijonalci niso mogli naši javnosti pokazati nikakega uspeha v mestni upravi, pač pa so bile znane našim volilcem razne nečastne afere na mestnem magistratu. Smelo lahko trdimo, da pomeni izid občinskih volitev za rdeče internacionalce resno obsodbo njihovega absolutnega paševanja na mestnem rotovžu.
Sijajna zmaga našega Narodnega bloka pa nam vzbuja tudi spomine na prve občinske volitve v Mariboru, pri katerih so rdeči internacijonalci baš radi nesloge med slovenskimi strankami dosegli relativno večino. Že takrat je bila mogoča Ustanovitev Narodnega bloka. Manjkalo pa je v merodajnih vrstah ono samozatajevanje, ki je predpo-Ž°j za ustanovitev takega bloka. Če bi se bile že takrat slovenske stranke združile v enotno falango, \ bi imela mestna uprava danes drugo lice in mesto |
pri občinskih volitvah v Mariboru.
Maribor v gospodarskem in socialnem oziru povsem zadovoljivo obličje.
V svrho ustanovitve Narodnega bloka je morala marsikatera stranka prenesti velike žrtve, ki pa naj zapadejo z ozirom na častno zmago večni pozabljivosti.
Sedaj pe je ležeče na Narodnem bloku, da gre na resno in vztrajno delo v smislu zasnovangea bogatega delovnega programa. Sicer čakajo obcinL ske odbornike Narodnega bloka težke gospodarske in -socijalne naloge, kei se zavoženo in prezadolženo mestno gospodarstvo ne bode moglo tako lahko spraviti na pravi tir. Toda naši volilci od občinskih odbornikov, katerim so dali svojo zaupanje, ne bodo zahtevali čudežev. Vsekakor pa bo Narodni blok le z resnim, vztrajnim delom obvladal vse zanimive in stvarne programatične točke. Posebno' pozornost bo moral Narodni blok posvečati razvoju naše trgovine, obrti in industrije, Z žalostjo opa zujemo, da v našem mestu ni več onega živahnega gospodarskega življenja ter trgovsko-industrijskega prometa, kakor v prvih letih našega ujedinjenja. Ne bomo naštevali vzrokov tega mrtvila, eno je gotovo, da odločilni krogi v našem mestu temu niso posvečali one pažnje, katero zasluži kot najsevernejša postojanka naše edinstvene države.
Z upanjem na boljšo bodočnost pa bodo zasledovali delovanje Narodnega bloka osobito najnižji sloji mestnega prebivalstva. Stanovanjska beda ni izrecno omenjena v delovnem programu Narodnega bloka. Na stotine in stotine družin je pri nas še danes brez najpotrebnejše strehe. Narodni blok bo moral tudi v tem oziru storiti na merodajnih mestih odločne korake, da se za enkrat vsaj omili, polagoma pa popolnoma odpravi stanovanjska beda. Z pozitivnim delom si bo Narodni blok ustvaril na mestnem magistratu stališče, katerega tudi pri bodočih volitvah ne bo mogla omajati nobena sila.
Na .županskem stolu našega mesta bo torej odslej naprej sedel jugoslovenski župan, kateremu ne bode mogla izpodmakniti stolca niti rdeča internacionala še manje pa skrahirana staroavstrijska nemškutarija.
Maribor je naš in ostane na vekov veke naš ju-gcslovenski Maribor!
Poteh obcMlh uolitev v Mariboru.
Predvečer volitev.
Večer je bil krasen, tajinstvena atmosfera je ležala nad Mariborom, liki predvečer kake velikanske ofenzive na bojnih poljanih izza svetovne vojne. Tu pa tam so se zbirale gruče ljudi na mestnih ulicah, plakaterji so pridno nalepljali zadnje lepake, drugi pa razdeljevali letake mimoidočim ljudem. V Narodnem domu so tajniki v »bloku« zastopanih strank sklepali o zadnjih dispozicijah za srečen izid bitke. Dasiravno za Narodni blok zmaga ni bila v dvomu, se je ves volilni napor osredotočil na to, da se sovražnike popolnoma porazi in izvo-juje najvišje število mestnih svetovalcev. Vsled alkoholne prepovedi je izgledalo mesto bolj temno, ker iz javnih lokalov ni odmeval običajni sobotni svit in veselo razpoloženje pivcev. Jeklena volja vseh narodnih elementov, da ne dopusti za nobeno ceno več, da bi zavladalo v Mariboru predvojno stanje pod hlapčevstvom nemške milijonarske kli-
ke in od nje zapeljanih renegatskih priveskov, je privabila na ulico vedno večje gruče ljudi, ki so se konečno uvrstili v povorko in med veselim razpoloženjem dajali duška z raznimi klici slovenskemu Mariboru, dol z nemčurji itd., med tem pa prepevali narodne pesmi. Nikjer ni bilo najmanjšega incidenta in pozno v noč je Maribor objel sen pravičnega.
Potek volitev.
Na vse zgodaj so volilci prihajali na svoja volišča. Točno ob 8. uri zjutraj so bili prvi volilci pri-puščeni v volilne lokale. Med istimi so bili po največ določeni funkcijonarji in agitatorji Narodnega bloka, ki so takoj na to začeli poslovati v agitacijskih pisarnah. Vsake pol ure so prihajala poročila v agitacijske pisarne in tam so vse stranke zastopane v bloku pridno beležile svoje volilce. Prevozna sredstva so pridno prevažala bolne volilce na posamezna volišča. Nek težko bolni volilec, prepeljan in
prenesen v volilni lokal, se je s solzami v očeh zahvaljeval spremljevalcem, da mu je zadnjič v svojem življenju bilo omogočeno izvršiti svojo narodno dolžnost. Takih pretresljivih prizorov je bilo mnogo. Vsa čast organizacijskim voditeljem, kolesarskemu društvu »Perun«, Orjuni in drugim agitatorjem, ki so vztrajali na svojih mestih od zjutraj pa do zaključka volitev.
Zaključek volitev.
Takoj ob 5. uri popoldne, ko so končale volitve, so se začeli zbirati volilci v Narodnem domu, kjer je bila volilna centrala Narodnega bloka. Izid vsakega posameznega volišča je spremljala množica z nepopisnim navdušenjem. Ko je bil skupen izid znan, se ovacije slovenskemu Mariboru niso mogle poleči. Izvešena slovenska zastava na Narodnem domu in takoj potem na magistratu, je veselo razpoloženje še povečala, f^novna povorka, ki je odšla od Narodnega doma po mestu, je bila pravi
izraz narodnega edinstva, kajti isto so tvorih Or-.>_
juna, Perun, omladinska salezijanska godba in načfeB A rodni volilci vseh v Narodnem bloku zastopanih strank. — Po dokončani povorki so se navdušene mase ljudstva podale v razne narodne javne lokale, kjer se je zmagoslavje nadaljevalo. V Narodnem domu, gostilni Kosovo, gostilni Jadran in v gostilni Holca na Pobrežju se je z raznimi govori, petjem in godbo pozno v noč zaključila zmaga za slovenski Maribor.
Ta zmaga je toliko bolj pomembna, ker je ravno na ta dan poteklo 16 let, ko je nemška in rene-gatska druhal pobila vse šipe na Narodnem domu.
Živijo edinstvo! Živel slovenski Maribor!
* # *
Občinske volitve dne 21. septembra 1924 so prinesle naslednji rezultat:
Volilo je 4592 volilcev, upravičencev pa je bilo 6622. Oddanih je bilo 69.34 odstotkov vseh glasov. Glasovi so se razdelili tako-le:
Količnik je znašal 209.
Volilni okraj	Narodni biok	Socialisti	Nemci	Zagorski	Komunisti
i.	601	124	263	6	18
11.	421	90	137	3	6
III.	353	53	112	3	3
IV.	228	146	98	6	13
V.	281	176	129	8	45
VI.	300	224	146	9	58
VII.	221	147	109	8	47
Skupaj. 2405	960	994	43	190 Novoizvoljeni občinski odbor mesta Maribor.					
Narodni blok:
1. Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj (SLS), 2. dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik (JDS); 3. dr. Josip Leskovar, odvetnik (SLS); 4. Ivan Roglič, trgovec (NSS); 5. Ivan Lorbar, slikar (SLS); 6. Vilko Weixl, trgovec (JDS);	7. Jože Stabej, uradnik
(SLS); 8. Franc Selinšek, železn. (NSS); 9. Ignac Ozvatič, uradnik (SLS); 10. Ljudevit Pucelj, dltnn. mojster (NRS); 11. dr. Alojzij Juvan, odvetnik (SLS); 12. dr. Fr. Lipold, odvetnik (JDS); 13. Fr. France, urad. (NSS);	14. Rupert Pivec, vpok.
(SLS); 15. dr. V. Kac, zdravnik (JDS); 16. Fr. Zmazek, urad. (SLS); 17. Fr. Bureš, trg. (JDS); 18. Rudolf Turnej, žel. urad. (NSS); 19. Josip Ne-krep, pos. (SLS); 20^ Jakob Majerič, žel. nadzornik (NRS); 21. Pavel Živornik, ravnatelj (SLS); 22. Ivan Šoštarič, trg. (JDS); 23. Ivan Majcen, urad. ! (NSS); 24. Fr. Hohnjec, mesar (SLS); 25. Al. Kovačič, post. nač. (JDS); 26. Miha Labovič, podurad. (SLS); 27. dr. P. Stermšek, prof. (JDS); 28. Rad. Podlesnik, sod. urad. (NSS); 29. Fr. Domiter, nadz. (SLS); 30. Fr. Planinšek, miz. mojster (NRS); 31. Vid Murko, trg. (SLS); 32. Luka Kekec, paz. (SLS).
S oc i a 1 i s t i :
1. Ivan Favai, prof.; 2. Andrej Bahun, sklad.; 3. Josip Ošlak, tipograf; 4. Ivan Klančnik, delavec. Nemci :
1. Dr. Lothar Miihleisen, odvetnik; 2. Julius Glaser, stavb.; 3. Julij Pfrimer, trg.; 4. Ivan Si-rak, ključavničar.
Komunisti :
1. Ciril Razboršek, delavec.
Izvoljenih je 41 obč. svetnikov in 41 namestnikov.
Me „Narodni Gospodar"
Poravnajte naročnino!
Rorod in radiiiolna stranko.
Andrej Dolenc.
Največji in najmodreje upravitelj naroda je narod sam!
Te besede je izrekel veliki držas^nik in šef Narodne radikalne stranke N. Pašič na veličastnem zborovanju radikalne stranke leta 1882.
Če pogledamo v zgodovino, ki je učiteljica narodov, vidimo jasno, da so le one države dosegle najvišjo stopnjo, v katerih je vladal narod sam, po svojih izvoljenih zastopnikih, ne pa pamet enega človeka-diktatorja.
Če bi narod zašel na kriva pota, bi jih jutri takoj popravil, ker je on sam najboljši upravitelj in oskrbnik.
Narodna radikalna stranka je vedno delala na to in še vedno dela, da naj bo narod največji gospodar v državi! Edino narod ima pravico, da ustvarja državne zahteve! Sedaj nastane vprašanje, kdo je narod?
Ti ubogi kmet, ki orješ in seješ spomladi, ter s strahom pričakuješ, ali bodeš tudi žel, — ti ubogi delavec, ki v zaduhlih tovarnah in globokih rudo-kopih z znojem na čelu in potnimi sragami služiš svoj kruh; tudi ti obrtnik in uradnik, tudi vidva sta potrebna člana, prvi da proizvaja, drugi da izvršuje sklepe naroda; in vso delovno ljudstvo, vi vsi ste narod in upravitelji države!
To je program Narodne radikalne stranke! Zato tudi Narodna radikalna stranka deluje na to, da dobijo siromašni sloji svojo polno pravico, da se jim pomaga, ker ravno ti morajo prenašati in žrtvovati največ za državo!
To je bil vedno cilj Narodne radikalne stranke, ker ona je stranka širokih mas naroda.
V prvem času po osvobojenju je bil narod v Srbiji izmučen, siromašen, pokraden, vse to vsled turške sužnjosti in napadov, zato se je brigal samo za svoje osebne interese. To so hitro izprevideli tisti, ki bi morali gledati na državo, delati za narod, ali oni so delali za sebe, ter se niso ozirali za potrebe cele države!
Zato je vstala Narodna radikalna stranka, dvignila svoj glas, klicujoč množice delovnega ljudstva pod svojo zastavo, s početka kot majhna, čimdalje večja, čim večja do mogočne armade našega
naroda, ki ji je ostal še do danes zvest!
Opozicija jo je rodila, zato se je tudi sedaj ne ustraši, kajti njena zgodovina je burna in slavna, prestala je hude zapletljaje in borbe, s katerimi se današnji boj niti primerjati ne da.
Zato ti slovenski kmet, delavec in obrtnik ter ostalo delovno ljudstvo, vstopaj v Narodno radikalno stranko, daj ji moč, kajti ona je zastopnica zatiranega ljudstva! Njen klic je: Nič za narod, brez volje naroda.
OMlube Slovenske lludske stranke.
(Dopis z dežele.)
V živem spominu so nam še sladke obljube, s katerimi so nas obsipavali poslanci SLS za časa skupščinskih volitev. Kaj se nam je vse obljubovalo: slov. avtonomijo, znižanje davkov, odprava draginje sloven. fantje bodo služili v Sloveniji, povišanje plač drž. nameščencem, ureditev pokojnin itd. Zakaj so se nam ponujale te obljube? Zato, da bi glasovali za SLS in ji pripomogli k zmagi. Res, mi vsi smo kot trdno uverjeni, da se bodo te obljube tudi izpolnile, glasovali za Koroščevo stranko. Pripomogli smo ji k sijajni zmagi, katere se niti ni nadejala in tako je bilo izvoljenih v Sloveniji 21 poslancev Slovenske ljudske stranke, 2 Radičevca in 1 Nemec. Slovenska ljudska stranka je dobila od 24 mandatov 21, tako da se lahko reče, da je postala res zastopnica slovenskega naroda. Sedaj se pa vprašamo, kaj so ti zastopniki do danes napravili za nas? Nič, popolnoma nič! Zamerili jim nismo, ker smo vedeli, da pač mora opozicija jesti trdi kruh. Sedaj pa, ko so se tudi poslanci SLS pririli do vlade ter dobili kar štiri najvažnejša ministrstva, to so: ministrstvo ver, agrarno reformo, kmetijstvo in promet, odpade pa izgovor, da jim ni mogoče doseči, da bi se izpolnile obljube in zahteve slovenskega ljudstva. Lepa prilika se jim nudi sedaj, da dokažejo svojo dobro voljo, da res iskreno želijo pomagati slovenskemu ljudstvu, ki je pomoči nujno potrebno. —
Nad dva meseca že sedijo ti gospodje na vladi, nad dva meseca že vlečejo ministrske plače, nad dva meseca se že vozijo v salonskih vozovih, nad dva meseca si že ogledujejo naše kraje, nad dva meseca že obljubljajo državnim nastavljencem in vpokojencem, da se jim bodo regulirale plače; a kaj vidimo, kaj so ustvarili pozitivnega? Ničesar, ostalo je vse pri starem. Edino kar so napravili je to, da so svoje pristaše spravili h koritom, da si po dolgem času zopet napolnijo svoje želodce. Za tako korupcijonistično delo imajo smisel ti ljudski zastopniki, za nas uboge trpine pa ne. Prav posebno se še spominjamo obljube, da kakor hitro bode dana priložnost poslancem SLS, da se bode ta krivični davčni sistem uredil, ki je že marsikaterega spravil na beraško palico. Pri nas se še hujše izterjujejo davki sedaj pod vlado »reda, zakona in pravice«, kot popreje, A zastopniki slov. ljudstva, kakor
se radi imenujejo, sede na ušesih in se ne ganejo. Ljudski dobrobit jim je deveta briga. Dobro vemo, da so bile obljube, ki so se nam dajale kar na debelo za časa zadnjih skupščinskih volitev, samo limanice, na katere so nas lovili. Zgodilo se je to samo enkrat in nikdar več!
Za gospodarsko osamosuoflteo Maribora.
Kakor je našim trgovskim, industrijskim in obrtnim krogom znano, je bila za Maribor določena ustanovitev posebnega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo s sedežem v Mariboru. Določeno je bilo, da prične ta oadelek poslovati dne 1. V. 1924. Politični in gospodarski krogi v Ljubljani, ki stojijo na stališču, da morajo vse gospodarske ustanove imeti svoj sedež v Ljubljani in da je mariborska pokrajina le molzna krava ljubljanske oblasti, s0 znali na merodajnih mestih preprečiti pričetek poslovanja te za našo mariborsko oblast naravnost življenske ustanove in pri znani brezbrižnosti in zaspanosti naših merodajnih faktorjev, je ta velevažna zadeva popolnoma zaspala na škodo naših pridobitnihh slojev in v največje veselje oni Ljubljani, ki hoče igrati nad Mariborom neko gospodujočo vlogo, ki donaša leto za letom težke milijone. Vprašanje ustanovitve navedenega od^elka je po našem mnenju skupen interes vseh političnih strank v Mariboru, kajti le s skupnim nastopom na merodajnih mestih bo mogoče našim trgovcem, industrijalcem in obrtnikom izvojevati omenjeno velevažno ekonomično institucijo.
Beležke.
Našim prijateljem v Sloveniji. Glavno glasilo NRS »Samouprava«, ki izhaja v Beogradu, piše v štev. 203 z dne 11. sept. t. 1. pod gornjim naslovom sledeče, kar naj blagovolijo naši pristaši in somišljeniki vzeti na znanje:	»Obvestilo prijateljem v
Sloveniji: Mnogi prijatelji nas opozarjajo na pisanje »Narodnega dnevnika« v Ljubljani, ki ni vedno v skladu z interesi in programom radikalne stranke ter se radi tega pritožujejo. Zato moramo izjaviti, da »Narodni dnevnik« ni organ radikalne stranke, da ni predstavitelj naše stranke v Sloveniji, ter da v imenu radikalne stranke za ljubljansko oblast piše edino »Radikalni glasnik«, za mariborsko oblast pa »Narodni gospodar«. Omenjamo tudi to, da »Narodni dnevnik« sam pod svojim naslovom pravi, da je neodvisen list, kar pomenja, da predstavlja samo mišljenje svojih izdajateljev.« — Vsi člani NRS in njih prijatelji naj bodo naročeni na naše glasilo »Narodni gospodar«, ki izhaja vsak četrtek v Mariboru in stane za 3 mesece 13 Din, Na delo za razširjanje naše ideje!
Načrti veleizdajalcev.
Kakor vsi odpadniki državnega edinstva, tako je tudi njih odločujoči faktor veleizdajnik Stjepan Radič v svojem zadnjem govoru v Zagrebu ponovno naglašal, da pod nobenim pogojem ne odstopi od svojega cilja. Ta cilj je samostojna Hrvatska z lastnim parlamentom. Kar zahteva Stjepan Radić za Hrvatsko, to zahteva Korošec za Slovenijo, Spaho za Bosno. Edini cilj sedanje vladne večine je, razkosati državo ter uničiti junaško Srbijo. Vse to, kar ti izdajalci svojega lastnega naroda niso mogli doseči pod Avstro-ogrsko, to svoje stremljenje hočejo sedaj v naši svobodni državi SHS urešničiti. Da bi ta cilj čimpreje dosegli, je Radič, kot glavni zastavonoša tega prevratnega gibanja, pripravljen aktivno sodelovati v sedanji vladi, Njegovi pooblaščenci bi v svojem aktivnem sodelovanju kot kraljevi ministri pripravljali teren za pogubonosno uničenje naše ujedinjene države SHS. Državljanska dolžnost nas kliče: Na branik za državno in narodno edinstvo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Časi se spreminjajo.
Dr. Korošec, sedanji podpredsednik vlade SHS, je imel'v Beogradu dne 5. decembra 1. 1918, ko je dospela delegacija Narodnega veča iz Zagreba zgodovinski govor, iz katerega posnemamo sledeče: »Veliko je bilo trpljenje srbskega naroda in mi silno občutimo to tudi danes, ko sedimo kot člani ene in iste države skupno tukaj z vami. Naša srca dajejo izraza velikega sočutja za vaše trpljenje, ki ste ga v Srbiji prenašali. Mi mislimo na to trpljenje, a istotako izražamo svoje občudovanje, da se je potom Srbije ustvarilo osvobojenje in da je to osvobojenje izvršila srbska vojska. Zato se mi globoko klanjamo junaštvu srbskega naroda. Slava srbski armadi! Mi izražamo ob tej priliki svoje veliko veselje, da je tujec moral oditi, potem ko je izvršil tolike zločine. Solnce svobode je zasijalo nad vašo bedno domovino. Mi izražamo svoje veselje, da je ta domovina ne samo osvobojena, temveč tudi povečana, da je postala naša skupna domovina in naša edina domovina,« Brez komentarja.
Radičev strah pred vojsko.
Kakšne ovire zadržujejo Radiča, da ne poskuša izvršiti svojih temnih načrtov nam je povedal pred kratkim on sam, da je edini njegov strah naša narodna vojska. Mi mu radi verjamemo, da se z vojsko ni dobro igrati. Sam kralj je na veliki svečanosti v Surduljici izjavil, da se ne bo tako lahko uničilo ono, kar se je pridobilo s krvjo!
Srbsko-hrvatski sprorazum.
Od časa, ko se je Stjepan Radič izjavil za sodelovanje v vladi in v katerem slučaju isti zahteva štiri ministrske portfelje se dan za dnevom govori in piše o nekem sprazumu, ki bi ga sklenila sedanja vlada s HRSS. To bi bil, kakor ga Radić imenuje srbsko-hrvatski sprazum. Dobrodošlo je vprašanje, ki ga namerava sedanja vlada Ljuba Davi-dovića rešiti. Mi, kot iskreni ljubitelji državnega in narodnega edinstva vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev pa moramo naglasiti, da vlada Ljuba Davi-dovića ni sposobna, da reši to perečo vprašanje, za to ker ne predstavlja po Radičevi teoriji srbsko stran in srbski narod.
Oglejmo si jih.
Med kandidati nemške stranke je tudi Eissl Rupert, mizar v Mariboru. Vetrinjska ul. 10. Ta kandidat je sodni cenilec. Kaj takega bi bilo v Nem. Avstriji nemogoče. Kakor se vidi, se naše oblasti še niso otresle predvojnega hlapčevstva in radovedni smo, kedaj bo v tem oziru nastopila poštena metla. — Na nemško-habsburški listi je tudi inž. Rudolf Kiffmann, mestni stavbnik, katerega prav pridno podpira naša železniška uprava. Tudi na ta naslov velja resen opomin, kajti v Mariboru imamo izvrstne slovenske stavbnike.
Nemški kandidat Josip Baumeister, trgovec v Mariboru, se zelo rad zanima za slovenski denar. Čudimo se samo, kako mu je mogla neka slovenska firma v Ljubljani podeliti svoje premogovno zastopstvo. Prihodnjič bodemo zadevo bolj natančno pojasnili. Mi ne bodemo mirovali.
Trgovca Tischler in Radi na Aleksandrovi cesti sta zagrizena Nemca, ki sta pri obč. volitvah volila nemško listo. Slovenski odjemalci, izogibajte se teh trgovin!
Narodni radikali!
Tukajšnji kavarnar Aleksander Klešič, v Veliki kavarni, je na nekvalificiran način nahrulil inka-santa naročnine za naš list, katerega je tretji mesec sprejemal brez vsakega ugovora. S tem surovim napadom, s katerim bi se mogel ponašati k večjemu kak hribovski hlapec, je spravil Aleksander Klešič v zvezo našega odličnega podpredsednika Narodno radikalne stranke g. Janko Tavčarja. S tem surovim kavarnarjem, ki hoče v Mariboru igrati vlogo visokega gospoda, se radi tega ne bomo dalje prepirali, temveč le častitamo oni družbi, katera ga kot vsega zavidanja vredno »diko« trpi v svoji sredini. Naše narodne radikale, posebno pa vse iskrene Jugoslovane v Mariboru pa opozarjamo na tega elegantnega kavalirja in jih prosimo, da njegovo kavarno brezpogojno bojkotirajo.
Pokret NRS v mariborski oblasti.
V nedeljo dne 21. t. m. so se zbrali narodni radikali po končanih obč. volitvah v tajništvu NRS, od koder so odkorakali v gostilno našega borca g. Matija Holca na Pobrežju pri Mariboru. V gostilniških prostorih se je zbralo lepo število naših somišljenikov, tako da so bili vsi trije gostilniški prostori | nabito polni veselo razpoloženih narodno radikal-jnih volilcev, ki so se živahno razgovarjali o občin-! skih volitvah in o krasnih uspehih, katere je Narod-! ni blok izvojeval na vseh voliščih. Veselje in navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je dr. R. Ravnik, predsednik oblastnega odbora NRS v Mariboru, v jedernatih besedah slavil častno zmago združenih slovenskih pol. strank in poživljal navzoče k nadaljnemu skupnemu delu za narodni, gospodarski in socijalni procvit našega mesta. Govornik je napil tudi gostilničarju in ga bodril, da naj vztraja na začrtani poti. — Zabava je bila prav prisrčna in so bili gostje povsem zadovoljni tudi s postrežbo, katero sta jim nudila gostilničar in njegova soproga. Pri Holcu se dobijo prav dobra okrepčila, da njegovo gostilno našim pristašem in sploh vsem narodno-zavednim Mariborčanom kar najtopleje priporočamo,	___
Občlnsbe volitve.
Reklamacije pd volitvah.
Za časa reklamacijske dobe za obč. volitve v Mariboru smo v našem listu volilce ponovno opozarjali na to, da je reklamacijska doba najvažnejše pripravljalno delo za ugoden izid volitev. V nedeljo 21. sept. t. 1. pa smo se povodom občinskih volitev v Mariboru prepričali, da volilcl niso upoštevali naših tozadevnih navodil. Pripetili so se žalostni slučaji, da naši narodno najzavednejši meščani niso bili vpisani v volilnih imenikih, in da so na volišču debelo gledali, ko jih je predsednik volilne komisije zaman iskal v vol. imeniku in jih odslovil s tem, da nimajo volilne pravice. Naleteli smo na voiilce, ki so zbegani letali od agitacijskega do agitacijskega lokala in obupno majali z glavo, češ, da niso vpisani, da je to škandal, sramota itd. Sicer smo tudi mi mnenja, da je mestni magistrat sestavljal volilne imenike z veliko malomarnostjo, sicer se lahko pripeti, da se izpusti volilec, ki sestavljalcem volil, imenikov ni dobro znan. Na vsak način pd je grda malomarnost, ako se izpustijo iz vol. imenikov vo-lilci, ki so bili v Mariboru že pred svetovno vojno, in ki so že pri vseh drugih volitvah imeli volilno pra vco. Naravnost smešno pa je dejstvo, da je dotič-nik, ki je pomagal sestavljati vol. imenike, na svojo
lastno osebo pozabil in na volišču še bolj debelo gledal kakor, drugi, izpuščeni volilci, ko mu je predsednik komisije naznanil, da nima volilne pravice. V naprej naj si torej vsak volilec dobro zapomni, da se mora v času reklamacije osebno prepričati o vpisu, bodisi v pisarni, kjer so volilni imeniki razgrnjeni, ali pa v politični pisarni one stranke, pri kateri je organiziran, kajti le na ta načn bodo izostali taki vsega obžalovanja vredni slučaji, ki postanejo lahko usodepolni, ako je izid volitev odvisen od posameznega volilca.
Volilna skrinjica oseh pravih In poltenih celjskih Slovencev le na vollftih
1.
V nedeljo, dne 28. septembra t. 1. se bodo vršile v Celju volitve v občinski svet. Kakor za Maribor, kamor so bile obrnjene oči cele Slovenije, tako tudi že danes gledamo vsi na Celje in pričakujemo tako zmago Narodnega bloka, kakor v Mariboru. Celje je bilo v predvojnem času čestokrat predmet hudih narodnih bojev, ki se nikdar več ne smejo povrniti. Kdor čuti, da je Slovenec — in to čuti prav gotovo skoro vsak volilec — mora vreči svojo krogljico v
1. skrinjico,
ki je skrinjica Narodnega bloka. Narodni blok bo vodil točen račun o vseh volilcih in kdor se volitev ne udeleži, ta bo javno proglašen ža izdajalca. Z Nemci, nemčurji in izdajalci svojega naroda bodemo obračunali na drugi način in to tako temeljito, da bodo pomnili v vsem svojem življenju. — Roko proč od slovenskega Celja, kličemo vsem habs-burgovcem in narodnim izdajalcem!
Jtadikali! U nedeljo vsi do zadnjega moža na volišče, to zahteva naš narodni ponosi
Politični pregled.
Naš notranji položaj.
Radič je sedanjo vlado spravil popolnoma iz ravnotežja. Nikakor se ne more utrditi. Vršijo se posvetovanja za posvetovanjem, avdijence za avdi-jenco. Ministrski predsednik Lj. Davidovič in notranji minister sta odšla h kralju v Belje na referat. Vrnila sta se oba brez rezultatov. Oba ministra sta kralju obširno poročala o politični situaciji. Kralj je izrazil željo, da se sporazum z HRSS izvede, predno se rešijo formalna vprašanja glede vstopa Radičevcev v vlado. V vladnih krogih se presoja položaj tako, da se bi vlada v glavnem prilagodila stališču, da naj se vprašanje Radičevcev obravnava v dveh etapah. Radičevci naj vstopijo v vlado z obvezo, da se bodo kar najresnejše udeležili pogajanj za končni sporazum. V slučaju, da ne bi bilo izgleda na končni sporazum z HRSS, potem bi vlada izvajala konsekvence ter demisijonirala. Domneva pa se, da je ta nova vladna kombinacija popolnoma izključena in nemogoča, ker bi v tem slučaju ta sporazum spravil sedanjo vlado v latentno krizo. Minister Petrovič je pooblaščen, da razpravlja osebno z Radičem o tem velevažnem vprašanju. Odpotoval je v pondeljek zvečer. — Kralj se povrne koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna v Beograd.
Avstrija.
Kovinarska stavka je končala dne 19. t. m. Dogovor obratnih svetov in industrijalcev je odobren. iVsi delavci so se vrnili na delo. V vseh obratih je vzpostavljeno zopet redno delo.
Poljska.
Sejmskemu odboru (narodni skupščini) je predložil vojni minster končni zakonski osnutek o gradnji mornarice. Zgradilo naj bi se: 3 bojne križarke, 6 rušilcev, 12 torpedovk, 12 podmornic in 36 drugih enot. Ta zgraditev naj bi se izvršila v 12 letih.
Kitajska.
Na Kitajskem je izbruhnila revolucija. Vršijo se hudi boji med vladinovci in uporniki. Revoluci-jonarji nameravajo zasesti najvažnejša oporišča gu vernerja Tsekiangu, šanagaj in Čangčou. Ameriška vlada se je odločila, da ne bo posredovala, ker so ameriški interesi na Kitajskem dovolj zaščiteni. Japonska.
Od dne 17. do 18. t. m. je ponovno strašni ciklon razrušil mesto Tokio. Močni potresni sunki so zrušili 4000 hiš, poškodovali železniške tire in brzojavne žice, tako da je promet ustavljen. Na stotine ljudi je padlo kot žrtev te elementarne katastrofe. Skoda še ni določena.
DOPISI.
Mariborske novice.
Praškemu vseučiliškemu profesorju dr. Matiji Murko je Zgodovinsko društvo v soboto dne 13. t. m. slovesno izročilo častno diplomo, ki je bil ob
i društveni dvajsetletnici imenovan za častnega člana. Pri tej priliki je imel predsednik Zgodovinskega društva prof. dr. Kovačič zelo pomemben govor. — Mariborski Sokol priredi v nedeljo dne 5. oktobra na mariborskem Glavnem trgu tombolo za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru. — Ustanovil se je v Mariboru odsek za pospeševanje domače ženske obrti. Namen tega odseka je, da pripomore svojim članicam k domačemu zaslužku in da priredi poučne tečaje za šivanje umetnih ročnih del ter ostalih panog ženske obrti. Odsek se je ustanovil na zadnjem občnem zboru Mariborskega ženskega društva. — Tukajšnje okrajno sodišče je obsodilo vodjo socijalnih demokratov Andreja Ba-huna radi razžaljenja časti na 10 dni zapora ali 500 Din globe. — V torek dne 23. t. m. je prispel v Maribor svetovni šahovski mojster dr. Lasker iz Beograda. Tobačna trafika na Aleksandrovi cesti št. 106 se je opustila.
Celjske novice.
Dne 16. t. m. je prispel v Celje minister za socijalno politiko dr. Behmen, da si ogleda zdravstvene in dobrodelne institucije kakor: protituberkulozni dispenzer, drž. brezplačni zdraviliški ambulatorij, Pasteurjev zavod in Invalidski dom. Odtod je odpotoval v Topolšico pri Šoštanju, da si ogleda tamošnje zdravilišče. — Dr. Karol Pirjevec je imenovan za profesorja na celjski drž. realki, dosedaj na trgovski akademiji v Ljubljani. — V pondeljek dne 15. t. m. okrog četrt na 10. uro zvečer se je čutil v Celju srednjo/nočni potres, ki je trajal samo tri do štiri sekunde. Isti se je okoli 3. ure zjutraj zopet ponovil. Škode ni povzročil nobene, razen strahu, ki ga je preživelo prebivalstvo. — V Celju se je ustanovilo novo društvo prvih slovenskih postreščkov - komisijonarjev.
Pobrežje. (Nemškutarska fakinaža.) Nemškutar je bil vedno strahopetnež in bo ostal strahopet-než, dokler bo še taval na svetu. Naši poberžanski nemškutarski fakini imajo le tedaj korajžo, če so skriti za plotom in varni pred tistimi, katere napadajo. Ko se je slovenska družba v nedeljo dne 21. t. m. zvečer vračala iz Holčeve gostilne proti Mariboru, jo je nemčurska druhal zahrbtno izza plota s kamenjem napadla, tako da je odličen član te družbe dobil na glavi težko telesno poškodbo. Opozarjamo naše rdečkarje, posebno pa rdečega župana, da so kot večinski občinski gospodarji odgovorni za telesno varnost svojih občanov in drugih državljanov. Če ne morejo svojih zvestih rdečih fakinov brzdati, pa naj jih pripnejo na verige, da ne bodo več nevarni mirnim pasantom, ki se za nje toliko brigajo, kakor za lanski sneg.
Strnišče - Sv. Lovrenc na Drav. polju. Tudi k nam prihaja »Narodni gospodar« in z veliko nestrpnostjo čakamo na vsako številko. Radi tega ne smete misliti, da spimo. Tudi pri nas smo spregledali in vemo, kdo je naš prijatelj in kdo da ni. Pri zadnjih obč. volitvah smo šli skupaj z naprednimi strankami, tako da so napredne stranke dobile 13, SLS pa 12 odbornikov. Na ta način je ostala občina v naprednih rokah in se nam ni treba bati nazadnjaškega gospodarjenja.
Morje pri Framu. Sagadinova dekla tvori še vedno trozvezo s sinom Janezom Sagadinom in posestnico Sagadinovo, kakor je bila pred svetovno vojno trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Ta trozveza drži pa veliko bolj skupaj, kakor državne zveze. Ne samo, da obirajo naše pristaše, temveč začeli so posegati tudi v svojo lastno stranko, seveda največ v ženski spol. Dekla nosi od občinskega štaba zastavo po morski »obali«. Gorje tistemu, ki bi se ji zoperstavil, takoj je pod močno za ščito trozveze. Prišla je v Morje s »culo« pod pazduho, iskala si ženina, da bi jo vzel v »zamoš«, toda noben Morčan ni tako neumen, da bi se ji obesil na vrat. Ona misli, da jo imamo bolj v časti, kakor pa Luketa Brgija, pa se moti; Morčani imajo pa veliko rajši Lodnovega Jaketa, ker nima tako dolgega jezika. Gospod urednik! Prosimo Vas, da ji najdete kakega ženina, toda daleč od tu, da bodemo imeli enkrat mir v naši občini.
Novavas pri SK>v. Bistrici. Naš državni cestar g. Krištof je vesten državni uslužbenec in se tudi strogo ravna po predpisih. Pred nekaj dnevi je gnal trgovčev sin živino iz konjiškega sejma po prepovedanih škarpah, za kar je bil od cestarja okregan. Našemu g. Grilu pa to ni bilo všeč in ubogi cestar, kam naj gre po seno, ki ga pridela ob cestah in katero je njegova last. Gril se je radi £ega bahal po krčmah, da bo že cestarju pomagal in da ga bo potom poslanca Žebota odstranil iz njegove službe. To je lepo krščansko usmiljenje! Sramota je, da se ubogemu cestarju, ki je od zjutraj do noči in ob vsakem vremenu na cesti, še žuga s posledicami odslovitve, samo zato, ker vrši svojo službo.
Sv. Lenart - Sv. Tr°jica v Slov. goL (Bestija-len roparski napad.) V noči od 21. na 22. t. m. je bil napaden 37-letni Vincenc Kinki, posestnik iz Partinj, in sicer na cesti med Št. Lenartom in Sv, Trojico. Dosedaj še neznani napadalec je Kinkla udaril s kolom tako močno po glavi, da je ta padel na tla. Ko se je Kinki hotel vzdržati, je napadalec potjovno udrihal po njem toliko časa, da je ta obležal v nezavesti, v kateri je ostal še nadaljnih 8 ur. Drugi dan so ga pripeljali v bolnišnico v Maribor, kjer se je ugotovilo, da mu je napadalec razbil glavo, zlomil dvakrat desno laket, težko ranil na bradi in mu izbil 5 zob. Oropal ga je popolnoma,
pustil ga ležati na licu mesta v samih hlačah in srajci. O zverinskem napadalcu dosedaj ni sluha ne duha.
Pragersko. V nedeljo 21. t m. smo spremili k zadnjemu počitku upokojenega železničarja, trgovca in posestnika na Pragerskem, g. Karola Zelena. Njegov pogreb je pokazal, kako je bil spoštovan v vseh slojih tukajšnjega prebivalstva. Prečastiti g. župnik v pokoju g. Šegula se je poslovil pred hišo žalosti od pokojnika z v srce segajočimi besedami. Jemal je slovo od njega kot prijatelj in sosed, potem pa se v imenu pokojnika poslovil od žene, o-trok, prijateljev in znancev. Gospod župnik, znan kot globokomislec in najboljši govornik, je z njegovim govorom napravil na udeležnike pogreba tako globok utis, da je ljudstvo glasno jokala. Pevski odsek tukajšnjega Sokola mu je zapel pred hišo »Vigred se povrne«, na pokopališču pa nagrobnico »Na grobih«. — Pokojnik je bil zaslužen član NRS in je po večjem delu njegova zasluga, da se je pokret naše stranke tukaj tako lepo razvil. Rodbini pokojnikovi izražamo naše najiskrenejše sožalje!
Razno.
Vsi oni naročniki našega lista, ki dosedaj še niso poravnali naročnine za tretjo četrtletje se prosijo, da to storijo čimpreje. V to svrho so bile priložene pred kratkim poštne položnice, katerih se naj blaglovolijo naši p. n. naročniki poslužiti. Naročniki zavedajte se svoje dolžnosti!
Železniška nesreča v Špilju. Dne 23. t. m. zjutraj je v Špilju zapeljal dunajski brzovlak na postaji v stoječi rezervni vlak. Poškodoval je nekaj vagonov, 5 oseb je bilo lahko ranjenih. Ker sta bila vsled tega oba glavna tira zaprta, je prispel graški osebni vlak z zamudo 83 minut v Maribor.
Dobave mesa za vojaštvo. Prejeli smo: Glasom naredbe komandanta Dravske div. oblasti E. broj 14.332 od 11. septembra 1924 god. vrši se ponovna direktna pogodba za nabavu mesa oktobra, novembra i decembra 1924 god. i to: Na dan 22. septembra 1924 god. za garnizone: Celjski, Dravo-gradski i Sl. Bistrički. Na dan 24. septembra ove godine za garnizone: Ptuj i Maribor. Dnevne potrebe za garnizon Mariborski približno 1000 kg mesa. Ob 10. uri začne komisija sprejemati ponudbe. Točno ob 11. uri prične se dražba, odnosno zaključenje pogodbe. Po' 11. uri se ne bode prijelo nobenega licitanta. Kavciju je treba položiti na kasi komande vojnog ukruga v Mariboru do 10. ure 5 odstotkov skupne vrednosti v gotovem novcu ali drž. vrednostnih papirih. Uložne knjižice se bodo sprejele kod kavcije samo tedaj, ako so vinkulirane na komando Mariborskog vojnog kruga. Vsak ponudnik je obavezan, da predsedniku komisije izroči reverz o položenoj kavciji, obrtni list in potrdilo davčnega Mrada, da je plačal davek za prošle tri mesece. Pogoji (uslovi) so dnevno na vpogled v uradnih urah v navedenih komandah. Iz kancelarije komande Mariborskog vojnog okruga broj 20.637 od 12 septembra 1924 god. L. S. Komanda Mariborskog vojnog okruga.____________
GOSPOđflKtUO.
Kolobarjenje.
(Konec).
Prhllca je prst, ki je nastala od strohnelih rastlin in živali. Vsaka zemlja, katera vsaj nekaj obrodi, ima nekaj prhlice v sebi. Suha črnica je prah, ko se pa napije vode, se spremeni v gobi podobno zmes. Ker je črnica iz trohnelih živalskih in rastlinskih snovi, ima v sebi vse tvarine, katere potrebujejo rastline in sicer v taki obliki, da se rade raztepe in jih rastline lahko posrkajo.
Prhlica (črnica) tudi dostikrat škoduje rastlinam in je za nje pravi strup, če je združena s kislinami. Taka prhlica se mora osušiti in razkisati s tem, da se ji primeša apna. V dobri prsti je v 100 delih 10—15 odstotkov prhlice.
Na mahovju dobro obrodi: ajda, rž, oves, krompir in repa.
Na novo preoranem travniku dobro obrodi: rž, oves, krompir, proso, koruza in ajda.
Z malim sirotkom		
Dam napravi	£2'	
		JS
		a c*
i	• JjSjSjjjj!	J=
0	JU	a > •ej ». i H
		J= a> V)
nnlfioljšo hrano!		> >
Kjer je navadno huda zima, ki uničuje marsikatero ozimno setev, je umneje sejati jaro žito.
Rastlinam, katere delajo zrnje, kakor žito, katero potrebuje mnogo fosforove kisline, je najbolje gnojiti s starim gnojem.
Tiste rastline, od katerih želimo košato rast, potrebujejo mnogo dušika ter jih gnojimo s svežim gnojem.
Rastline, katere delajo gomolje, kakor repa, krompir, potrebujejo mnogo kalija; gnojimo jih z kalijevimi gnojili, kakor lesenim pepelom, kompostom, gnojnico, koščeno moko itd.
Pri kolobarenju moramo tudi gledati na dolgost korenin. Nekatere rastline imajo kratke korenine; one jemljejo živež samo iz zgornje plasti. Dru-•ge imajo srednje dolge korenine n. pr. lucerna in esparzeta, s katerimi morejo srkati živež iz spodnjih plasti.
Ne sejmo toraj nikdar rastlin ene vrste drugo za drugo na isti prostor, ker jemljejo iste eno in isto hrano iz iste plasti, ter tako najhitreje zemljo izmolzejo. Za rastlinami s kratkimi koreninami pa sejmo rastline s srednjimi ali dolgimi koreninami.
Zdaj hočem navesti še nekatere kolobarje: 1. leto krompir, 2. leto rž, 3. leto lan z deteljo, 4. leto detelja, 5. leto pšenica, ajda, 6. leto oves ali 1. leto korenstvo, 2. leto jaro žito (v katero se vseje dete-
lja), 3. leto detelja, 4. leto rž, repa, 5. leto fižol, 6. leto pšenica ali oves.
Toraj menjajmo: Kalij, fosforova kislina, dušik — ali fosforova kislina, kalij, dušik — ali dušik, kalij, fosforova kislina, tako da izčrpamo iz zemlje enakomerno vse redilne snovi in da damo zemlji potrebnega časa, da si zopet nabere snovi, katero smo ji odvzeli.	I. Č., ekonom.
Mariborski trg z dne 20. septembra. Trg je bil ta dan izredno velik in dobro obiskan. Cene živilom so izvzemši perutnine padle. Perutnina: Na trgu je bilo čez 700 komadov in se prodajalo kakor prejšnji teden po 20 do 70 Din., race po 60 do 80 Din in gosi celo po 100 do 120 Din komad. — K a n al č k i so se prodajali po 125 Din komad. D o-m a č i z a j č k i so se pocenili in sicer po 8 do 37.50 Din komad. — Cene mesu. Špeharji iz dežele so pripeljali 19 vozov svinjskega mesa in slanine, kakor tudi masla na trg, ter so prodajali meso po 25 do 35 Din, slanino in mast pa po 37 Din kilogram, domači mesarji pa so prodajali govedino po 20 do 25, teletino po 25 do 30, svinjino po 30 do 35, klobase 30 do 35, prekajeno meso 45, prek. slanino in maslo po 40 do 45 in drob po 8 do 15 Din kilogram. Sadje in zelenjava:	To pot je bilo izvan-
redno mnogo blaga na trgu. Bilo je 80 vozov in od teh je bilo 39 samo s krompirjem naloženih. Cene so
I
I
Palma kaučuk pete in podplati
omogočajo elastični, tihi hod, štedi:o Vaše noge in vaše obutev ter so trpežnejši nego usnje.
Ali si bil
v „Narodnem domu“ pri novem gostilničarju
OSETU.
1
je zopet vsak dan prijeten KONCERT na gla-sovirju. Kakor znano, so cenjenemu občinstvu na razpolago lepo opremljeni prostori s krasno klubsko sobo In je kavarna najugodnejši prostor za rendez-vous-e. Najboljše vino v steklenicah po IS'—, 20'— 30'— Din. — Solidna postrežba. — Za številni obisk prosi .	IVAN KOKOL,.
Jfabirajte prispevke za naš tiskovni sklad!
Nojcenejše
Otroške čevlje
in najfinejše čevlje in nogavice kupite pri tvrdki:
ANICA TRAUN,
Grajski trg štev. 1
in nogavice po izvanredno nizkih cenah!
„LUTKA“ I
tvornica otroških igračk Maribor, Trubarjeva ul.2
Pisarna: Vila Korotan. - Telefon 261. S
„Sanatorij«
MARIBORU
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami na polju zdravstva. Sprejmejo se vsi bolniki razven umobolnih in takih z nalezljivimi boleznimi
Prosta izbira zdravnikov
Cene: I. razred Din 160.—, II. razred Din 120.—, III. razred Din 85.—.
prospekti na zahtevo!
bile primerne. Krompir se je prodajal po 8 do 8.75 dinarjev za mernik od 7 in pol kilograma. Čebula 2 do 5, češenj 2.50 do 5 Din za venec, glavnato zelje 1 do 5 Din komad, stročji fižol 0.15 do 1 Din za kupček, izluščeni po 2 do 3 Din liter, kumarce 0.50 do 1.50 Din komad, glavnata salata 0.25 do 1 Din komad. Sadje: jabolke 1.50 do 5, hruške 4 do 7, breskve 5 do 8, češplje 8 do 12, grozdje 10 do 13 dinarjev kilogram.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 17. t. m. so kmetje pripeljali 12 vozov ~ena in 1 voz slame, v soboto pa 7 vozov sena, 5 vozov otave in 3 vozove slame in so prodajali obakrat seno po 55 do 75 otavo po 55 in slamo po 40 do 45 Din za 100 kilogramov. Vojaška uprava potrebuje mnogo sena in 17. in 18. t. m. so morali vojaki sami iti na deželo po seno, ker ga kmetje vedno premalo pripeljejo na trg, ker čakajo da bo cena poskočila na 100 dinarjev za 100 kilogramov.
Borza. Plačati je treba za 10 anglešk. funtov 31.832 Din, za 100 dolarjev 7200 Din, za 100 švic. frankov 1350 Din, za 100 fr. frankov 380 Din, za 100 laških lir 312.80 Din, za 100 čeških kron 214.10 Din, za 100 bolg. levov 38 Din, za 100 avstr, kron 0.0075 Din, za 100 ogrskih kron 0.0069 Din.
Celjski volile!! Sramota tistim, ki zatajujejo kri slovenske matere!
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Pučel. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
Kflrneuešupmšol [j
MiralDi iofomatmi lira
„ARGUS"
Knez Mibajlova 35. Telet. 6-25
Beograd
(Prehod Akademije nauka).
Zobobolu
ne pozna kdor
neguje zobe z
„1T 0“
b. En kg sivega upuljen. perja ^ilipre 70 Din; na pol belo 90 Din; belo 100 Din; boljše 120 in 150 Din; mehko jak puh 200 in 225 Din; boljša vrsta 275 Din, Pošiljavte carine prosto,, na povzetje; od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo^
na BENEDIKT SACHSE! LOBEZ 76 pri Pitno, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
flanelske in šivane za postelje, odeje za delavce, odeje za konje, perje za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice ter platno za prtiče kupite
najceneje v veletrgovini
R. Stermecki
Celje št. 394
Trgovci en groš cene.	Cenik zastonj!
Trgovina: Aleksandrova cesta 13 * Podružnica: Aleksandrova cesta 33A
Vincenc Miki, čevljarski mojster
Studenci pri Mariboru
Vsa popravila hitro in najceneje.
Izdeluje vsakovrstne čevlje po meri kakor tudi gornje dele za čevlje.