Civilna zašcita Trzin  Portret meseca  
Ustrezni in pravocasni odziv ter  Kranjsko podjetje podarilo Trzincem  
dobro sodelovanje z drugimi društvi  material za zašcitne maske  
Osnovna šola Trzin  Okrogli jubilej  
Izzivi ucenja na daljavo  90 let Marije Kralj, Matickove Meri  

OSTANIMO DOMA 
Naslednji izid 6. maj.
 Spremljate nas lahko tudi na www.modre-novice.si in  Modre novice. 
Ponedeljek - petek: 
7:00 - 20:00 Sobota: 7:00 - 19:00  Nedelja in prazniki: 
LALI d.o.o. 8:00 - 17:00 
AKCIJA! vsaka stranka pri nakupu nad 30 € dobi 1kg pomaranc gratis. 
Kolofon 

Odsev, 
glasilo obcine Trzin 
. Na naslovnici Žerjavcek in njegov obiskovalec Foto: Miha Pavšek 
Glavna in odgovorna urednica: 
Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com 
Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar 
Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozo­vic, Miha Šimnovec 
Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovic in drugi 
Lektoriranje: 
Mirjam Furlan Lapanja 
Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
IR IMAGE, d. o. o. 
Oglasno trženje: 
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si 
Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. 
ISSN 1408-4902 
Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do torka, 5. maja 2020. 
Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: 
trzin.odsev@gmail.com. 
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in pre­oblikovanja prispevkov. 
Uvodnik 





Nova normalnost 

Dr. Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog, je v zacetku aprila za spletni portal MMC RTV Slovenija pove­dal: »Normalizacija življenja ne bo enostavna vrnitev v prejšnje življenje. Vseh teh protivirusnih ukrepov ne bomo preprosto stresli s sebe, kot se pes otrese vode, ko priplava na obalo. Vsako življenjsko funkcijo, ki jo 
bomo sklenili oživiti, bomo morali na novo premisliti s stališca virusa, ki bo ostal naša realnost.« 
Še pred petimi tedni smo se v Trzinu spraševali, kako se odzvati na novo koronavirusno epidemijo. Pri tem so na površje priplavale vse prednosti in slabosti majhne obcine. Hitro smo razumeli, da stopa v ospredje samooskrba in da se ne na osebni ne na lokalni ravni ne moremo zanašati na druge. Trzinci smo pokazali, da znamo sodelo­vati in da se, ko gre za višji skupni cilj, lahko povežemo in podpremo. V tokratnem Odsevu med drugim pišemo o tem, kako so za isto mizo sedeli in izdelovali zašcitne maske clani civilne zašcite in vec trzinskih društev, in želimo si, da po koncu protikoronskih ukrepov na to ne bi pozabili! 
Na osebni ravni je marsikdo odkril svoje moci, ki se jih prej morda ni zavedal. Nekateri so šivali in podarjali doma izdelane pralne maske, drugi so odkrili, da znajo peci kruh ali pa da se jim nakupovanje peti tedenkarantenenezdivectakostresnokakornazacetku. Iztegasmo izšli mocnejši in bolj povezani. Bolj cenimo stvari in poklice (na primer ucitelje), ki so se nam prej zdeli samoumevni. Postali smo socutnejši in odgovornejši do starejših in ranljivih. Nekateri pa s(m)o se morda soocili tudi s svojimi sencami, strahovi in neurejenimi odnosi. Cakata nas delo in spreminjanje. 
Spremeniti bo treba navade, spremenile se bodo okolišcine naše­ga gospodarskega delovanja, drugacna bosta naš kraj in ta svet, v katerem živimo. Sprememb praviloma ne maramo, ker ne vemo, kaj prinašajo, a ce pogledamo od dalec in sprejmemo dejstvo, da je nenehno spreminjanje temeljna lastnost narave in življenja samega, bomo lažje sprejeli tudi neudobje, ki ga neizogibno prinašajo spre­membe. Dobrodošli v novi normalnosti. 
Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica 

Obcina Trzin 
Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si 
Telefonske številke: 
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 


Uradne ure: 
Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 
Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. 

Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice 
Medobcinski inšpektorat in redarstvo 
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si 
Telefonska številka: 
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 
Uradne ure: 
Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 



Intervju z županom 



Pandemija zaznamovala dogajanje v obcini 
Cas, zaznamovan z novim koronavirusom, ni naklonjen mesecnikom, kakršen je Odsev. Obvešcanje krajanov smo v zadnjem mesecu in pol zagnali tudi na Facebookovi strani @Trzinski Odsev, kjer vas lahko sproti obvešcamo o tako rekoc dnevno spremenjenih razmerah. V casu, ko smo za spletno izdajo Odseva opravili pogovor z županom, so bile razmere take, kakršne opisuje objavljeno besedilo. Ceprav so se nekatere stvari medtem že spremenile, objavljamo jedro pogovora v obliki, v kakršni je nastal. Predstavlja oris tedanjih razmer in casa, ki je zaznamoval življenje v naši obcini. (Naknadno dopolnjeno vsebino oznacuje besedilo v oklepaju.) Intervju smo opravili 29. mar-ca in ga na Facebookovi strani @Trzinski Odsev objavili v dveh delih, 29. in 30. marca. 

V Mengšu so organizirali sestavljanje pralnih mask in vsako gospodinjstvo je dobilo dve maski. Ali o cem podob­nem razmišljate tudi na Obcini Trzin? Ce v Trzinu nimamo svojih virov, ali bi se lahko z Mengšem povezali vsaj za material (ga odkupili?) ter bi izdelavo in oskrbo uredili tudi za Trzin? 
V tem stanju je vse, kar pripomore k lajšanju posledic bolezni coviad-19, zaželeno in vredno pohvale. V Mengšu naj bi jim z donacijo materiala in organiziranjem prostovoljcev za šivanje uspelo narediti maske za vsa go-spodinjstva. Pri nas za zdaj ni bilo takih donacij in posledicno še nismo iskali prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni to izdelati. Sem pa seznanjen, da je vec deklet iz Trzina, ki se profesionalno ukvarjajo s šivanjem, izdelalo maske za svoje bližnje in prijatelje. Ce bi se tega lotili v obsegu, kot sprašujete, bi moralo biti vse zelo premišljeno in preverjeno. Na žalost se v tem položaju izredno težko dobi primeren material za izdelavo. Ob tem bi opozoril še, da take maske niso izdelane v nadzorovanem okolju, in ce bi prišle v stik z okuženim prostovoljcem, bi lahko naredili vec škode kot koristi. Zelo je vprašljiv tudi lažen obcutek varnosti, ki bi ga dajala taka maska. Bodo pa tudi v tiskanem Odsevu objavili navodila za izdelavo maske doma in mislim, da je to veliko boljša rešitev. Najpomembneje od vsega pa je, da se obcani držimo higienskih napotkov, imamo samo nujne stike in tudi tam vzdržu­jemo primerno razdaljo, kajti – razen mask, ki jih uporablja zdravstvo – so vse druge zelo vprašljive. Predlagam, da smo cim vec doma in na sprehodih v naravi stran od drugih ljudi. Za stike s prijatelji so nam v tej dobi v pomoc tudi družbena omrežja in novi komunikacijski kanali. (V casu od nastajanja intervjuja je Obcina Trzin najprej dobila donacijo materiala od podjetja Seti za 3.200 mask, kmalu za tem pa je uspešno kupila enak material za izde­lavo še 2.000 mask. Maske so izdelovali clani Civilne zašcite in prostovoljci trzinskih društev, o cemer lahko vec preberete v porocilu obcinskega šta­ba Civilne zašcite. Maske so razdeljevali obcanom in nekaterim obcinskim upravicencem kot npr. Zdravstvenemu domu Domžale in Centru za socialno delo Domžale, op. p.) 
Ali bodo starši vrtcevskih otrok oprošceni placila vrtca za cas, ko je vrtec zaprt? 
Vsekakor bom predlagal obcinskemu svetu dolocene ukrepe, kar se tice staršev vrtcevskih otrok in zmanjšanja obveznosti najemnikov obcinskih prostorov za. Je pa veliko odvisno od ukrepov države in tudi od primera do primera. Dobršen del ljudi je vseeno tudi zdaj na delu in je zaposlen, zato so seveda v drugacnem položaju od na primer samozaposlenih, ki so se jim v celoti ustavili vsi dohodki. Predvsem od tega, koliko casa bodo trajali sedanji ukrepi, bo tudi odvisno, kakšno bo financno stanje obcanov po koncu obdobja covid-19 in kolikšen bo potreben obseg pomoci. Tudi ce zdaj še niso znani vsi državni ukrepi, se lahko staršem vrtca s poracu­nom odpiše prispevek za cas zaprtja vrtca. Dejstvo je, da je vec kot 80 odstotkov stroškov v ceni vrtca povezanih s stroški dela in da morajo tudi vzgojiteljice na cakanju dobiti placo. Placilo vrtca je doloceno z zakonom glede na socialni status staršev in podatke o tem ima država s pomocjo centrov za socialno delo, obcinski organi jih nimamo in tudi ne smemo vpogledovati vanje. (Medtem je obcina že prevzela celotno placilo vrtca od 16. marca do nadaljnjega.) 
Ali Obcina razmišlja o oprostitvi najemnin obcinskih pro-storov za cas od 16. marca do najmanj konca aprila, kolikor bo po zdaj znanih podatkih trajala karantena? 
V Trzinu imamo dva poslovna prostora, ki ju oddajamo v najem, in zanju bom predlagal oprostitev najemnine za cas ukrepov. Seveda je to odvisno od tega, ali je najemnik res moral prekiniti dejavnost ali ne. Tu vsaj ima-mo podatke, kakšen je položaj najemnika, pri starših vrtca pa smo kot receno vezani na podatke države. 
Kako je z najemom skupnostnih vrtov? Ali se razmišlja o opustitvi placila najemnine zanje z namenom, da se zago­tovi samooskrba? 
Obcina nima skupnostnih vrtov, ti vrtovi so na zasebnih zemljišcih. Bo pa najbrž v prihodnosti treba še delati za to, saj prav tako stanje pokaže šibkost našega samooskrbnega sistema. V novem obcinskem prostor­skem planu smo že pred casom predvideli nekaj takih primernih prostorov in upam, da jih bomo lahko v prihodnjih letih uredili. 
Ali bo odloženo placilo nadomestil za uporabo stavbnih zemljišc? 
Za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišc (NUSZ) sem že prejšnji teden odredil, da se zamakne za cas trajanja ukrepov. Ali in kdaj bomo pošiljali položnice, bo predvsem odvisno od tega, kaj bo dolocila država glede drugih prihodkov obcine. NUSZ je poleg povprecnine glavni doho­dek obcin za njihovo normalno delovanje. Iz NUSZ-a denimo financiramo 

Intervju z županom • Obcinske novice 

stalno obnovo cest, plocnikov in razsvetljave, iz povprecnine vrtce, kultu­ro, šolstvo in podobno. 
Ali se bodo pripravili in razdelili prehranski paketi za osnovnošolce, upravicene do subvencioniranih oziroma brezplacnih obrokov? 
To bo odvisno od dogovorov s pristojnimi ministrstvi. Lahko povem, da so clani civilne zašcite upravicencem razdeljevali pakete Rdecega križa. Urejena je tudi oskrba ogroženih skupin z zdravili in hrano s pomocjo civilne zašcite in prostovoljcev. Vsem velika pohvala in zahvala za njihov trud. Brez njih ne bi šlo! Glede konkretnega vprašanja pa naj bi vlada sprejela ukrepe in naj bi bila tudi ta problematika zajeta v tem paketu. 
Bo Obcina Trzin povecala proracunska sredstva za social-no pomoc? 
Najbrž bo potrebno, vendar je to spet zelo odvisno od državnih ukrepov. Moramo se zavedati, da za to podrocje predvsem skrbi država in obcine nimamo dostopa do podatkov o socialno ogroženih. To je naloga centrov za socialno delo, obcine tu sodelujejo v manjši meri. Nekako je logicno, da za to podrocje skrbi država, da ne bi prihajalo do prevelikih zlorab, kajti vemo, da se tudi to dogaja, in sistem vcasih težko sledi. 
Bodo iz obcine zagotovljeni dodatni viri za vsaj delno pokrivanje stroškov za prispevke samozaposlenih? 
To prav tako ni podrocje obcine, ampak predvsem države. Podatke ima v tem primeru FURS in obcina razen turisticne takse nima velikega vpliva. 
Kako bo obcina pomagala gospodarstvu? 

Struktura podjetij v Trzinu je posebna in po koncu ukrepov bo treba pre­veriti, kateri so tisti deli podjetništva, ki bodo potrebovali pomoc. Najbrž tu govorimo o majhnih podjetnikih, velik del podjetij v obrtno-industrijski coni pa so izpostave velikih tujih podjetij in takim obcina seveda niti ne more pomagati. 
Tanja Bricelj Foto: Osebni arhiv Petra Ložarja 


Poziv župana 
Spoštovani Trzinci in Trzinke, cenjeni obcani! 
V obcini Trzin se odgovorni res trudimo, da bi cim bolj ucinkovito preživeli to obdobje. Skupaj s štabom civilne zašcite smo zaceli akcijo in z veliko truda priskrbeli osnovno opremo. Za vsak dobljeni kos opreme smo si morali zelo prizadevati in uporabiti vse mogoce kanale, saj je država pri preskrbi skoraj v celoti zatajila in pustila obcine tako rekoc gole in bose, zraven pa je pricakovala, da bomo na terenu uredili kup stvari. Vseeno nam je uspelo in uspešno smo organizirali pomoc obcanom. 
Sam osebno sem se zavzel, da smo dobili razkužila za potrebe civilne zašcite in za dom starejših obcanov, kjer je že kazalo, da bi jih lahko zacelo primanjkovati. V domu imajo zdaj dovolj razkužila za trenutne potrebe. Kot prvi v Sloveniji sem odredil zaprtje doma starejših obcanov za zunanje obiskovalce in navkljub takratnim kritikam se je to izkazalo za zelo ucinkovito. S tem ukrepom smo zagotovo pridobili nekaj casa in s tem mocno omejili tveganje za okužbo najranljivejših obcanov. 
Izjemno hitro smo zaceli ozavešcati prebivalce. Tudi zato je ob­cina Trzin s številom obolelih (ena oseba) kljub bližini Ljubljane kot najbolj okuženega dela Slovenije še vedno v prednosti. 
Ko sem 28. marca že petic v tem tednu preganjal mladino z igrišc, je v Franciji zaradi covida-19 umrla 16-letna dijakinja brez pridruženih bolezni. Pozivam predvsem starše, da razmislijo o tem, preden spustijo otroke ven. Naj jim pojasnijo, kaj pomeni samoza-šcitno obnašanje in zakaj je potrebno.* 
Obcani Trzinci, še enkrat vas pozivam, da upoštevate predpisane ukrepe, s cimer bomo najvec naredili za kolikor toliko nadzorovan in obvladljiv potek epidemije. 
Peter Ložar, župan 
*Poziv župana smo na Facebookovi strani @Trzinski Odsev objavili po 

tem, ko je bilo v noci na 29. marec razbito steklo na avtobusni postaji 
nasproti doma starejših na Ljubljanski cesti. 


Ljubka, vendar škodljiva 
V Pšati od mostu proti osnovni šoli smo marca spet lahko opazili nutrijo z mladici. Kljub prikupnos-ti družinice vas želimo opozoriti na neprijetnosti, ki jih lahko povzroci izredno uspešno razmnoževanje te invazivne vrste. Nutrije se hitro razmnožujejo (dve ali tri legla na leto s po dvema do devetimi mladici) in so marsikje nadloga, saj izrivajo avtohtone vrste živali in unicujejo obrežno rastlinje. Zaradi kopanja rovov v recne brežine se povecuje erozija brežin, kar lahko povzroci poplavljanje. Živali povzrocajo škodo na kmetijskih pridelkih, kadar so njive blizu vodoto­kov. Nutrije zato obravnavamo kot invazivno vrsto in v vec državah so tarca obsežnih in dragih programov iztrebljanja. Vkljucene so v Priporocilo št. 77 Bernske konvencije, ki priporoca odstranitev vrste iz narave zaradi negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost. Ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje obsto­jecih populacij. Ker je nutrija lovna vrsta, nadzor iz­vajajo lovske družine v skladu z lovskoupravljavskimi nacrti. V Sloveniji je nutrija uvršcena med lovne vrste, ki jo je dovoljeno loviti vse leto. Zaradi hitrega širje­nja populacije vas pozivamo, da teh živali ne hranite, saj je hrane v naravi dovolj! Obcina Trzin je pristojno lovsko družino že obvestila in prosila za odstranitev vrste iz narave. 
Obcinska uprava 


V našem kraju 

Ustrezni in pravocasni odziv na koronaukrepe na krajevni ravni 
Z roko v roki civilna zašcita in druge sile za zašcito in reševanje 
Sredi marca so bili razglašeni ukrepi o prepovedi in omejevanju gibanja državljanov Slovenije, kar se je napovedovalo že dalj casa. Da bo tako, smo slutili že v zacetku meseca, saj je vrag dokoncno vzel šalo, virus COVID 19 pa pot pod noge in je dosegel tudi našo državo, s tem pa našo obcino. Ko pišemo to besedilo, smo na ravni obcine še vedno pri enem potrjenem primeru, ki je bil med prvimi odkritimi v državi. Do zacet­ka aprila smo pripravili šest sporocil za javnost in jih objavili na spletnih straneh Obcine Trzin (http://www. trzin.si/sl/news/) in Facebookovi strani Trzinski Odsev, ki ima že okrog 500 sledilcev. Ureja jo urednica ob­cinskega glasila Odsev. Številne informacije za objavo daje civilna zašcita obcine Trzin, mnogo uporabnih in koristnih informacij pa uporabniki Facebooka. Besedilo v nadaljevanju je zgošcen povzetek vseh do zacetka aprila objavljenih sporocil. 

Vsi, ki smo odgovorni za zašcito in reševanje v obcini, smo se v ožji sestavi na seji prvic sešli že v cetrtek, 12. marca, v vecernih urah. Redna tedenska srecanja v enaki sestavi so sledila tudi v naslednjih tednih, po potrebi in za usklajevanje delovanja pa še pogosteje ozi­roma med neposredno sodelujocimi silami za zašcito in reševanje. Vse od zacetka razglasitve epidemije covida-19 v Republiki Sloveniji je štab Civilne zašcite Obcine Trzin (aktiviran je bil v petek, 13. marca) skupaj s sodelavci obcinske uprave in prostovoljci sodeloval pri uvaja­nju ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa. Najprej je bila aktivirana posebna telefonska številka (01/235 05 99, vsak dan med 
8. in 18. uro) za pomoc starejšim in ogroženim obcanom, ki nimajo nikogar in potrebujejo pomoc pri oskrbi z najnujnejšimi življenjskim potrebšcinami. Civilna zašcita je v ta namen vzpostavila sistem pro-stovoljcev, iz razlicnih trzinskih društev se jih je javilo vec kot 30. Vse smo opremili z odsevnimi brezrokavniki in zacasnimi izkaznicami, da jih obcani lažje prepoznajo kot uradne osebe pri izvajanju nalog zaš-cite, reševanja in pomoci ter pri izvajanju ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. To smo storili zato, da se preprecijo morebitne zlorabe v casu izrednih razmer. Vsi clani štaba so opremljeni tudi z de­lovnimi jaknami in cepicami, kar jim omogoca boljšo prepoznavnost, kadar pomagajo krajanom, ki sporocijo težave na dežurno obcinsko koronaštevilko. 
Pripadniki in prostovoljci Civilne zašcite Trzin so pri razdeljevanju paketov z nujnimi življenjskim potrebšcinami priskocili na pomoc kra­jevni enoti Rdecega križa Trzin, ki je sicer del Obmocnega združenja Rdecega križa Domžale. Obcanom, ki so se obrnili na nas s prošnjo za pomoc, so ponudili razvoz kosil, nekaterim so odšli po živila in zdra­vila. Za razvoz kosil iz Doma pocitka Mengeš od zacetka aprila skrbi prostovoljec, ki narocnikom vsak dan dostavlja kosila, saj v trzinski enoti doma starejših trenutno ne morejo zagotoviti prevoza. V štabu civilne zašcite ves cas skrbno spremljamo stanje v domu, katerega prebivalci so med najbolj ranljivimi skupinami. Z morebitnimi ukrepi, zaradi katerih bi morali za potrebe zašcite in reševanja uporabiti tudi 



V našem kraju 


prostore vzgojno-izobraževalnih ustanov, smo seznanili tudi vodstvo Osnovne šole Trzin. 
Vodstvo štaba civilne zašcite Obcine Trzin je ves cas usklajevalo de­lovanje vseh organov in služb na krajevni ravni in je v stalnem stiku z regijsko izpostavo Uprave Republike Slovenije za zašcito in reševanje (URSZR) Ljubljana in drugimi pristojnimi institucijami in organizacija-mi. Predvsem si prizadevamo za dobavo in nabavo zašcitne opreme, s pomanjkanjem katere se že vse od razglasitve epidemije v Republiki Sloveniji ukvarjamo vsi, zato smo v štabu vse moci usmerili v samo­oskrbo z zašcitnimi sredstvi. 
Samooskrbna izdelava zašcitnih mask 
Pripadniki Obcinskega štaba Civilne zašcite (OŠCZ) Trzin so v zadnjih dneh marca skupaj z vec kot 20 prostovoljci razlicnih tr zinskih društev in Prostovoljnega gasilskega društva Trzin izdelali 3200 zašcitnih mask iz štirislojnih prticev znamke AirLaid Chic, ki so jih dobili z donacijo podjetja Seti. Prtice so kot primerne za nemedicinsko uporabo in torej ustrezne za nujne opravke v zaprtih javnih površinah (trgovina, lekarna …) potrdili tudi v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana. Ob tem se še enkrat zahvaljujemo podjetju Seti za to velikodušno dejanje in marljivim prostovoljcem za njihovo delo. Hkrati z izdelavo so pripadniki Obcinskega štaba Civilne zašcite Trzin pred vhodom v obe vecji trgovini (Spar/stari Trzin in Mercator/Mlake) in pred pošto v Obrtno industrijski coni Trzin obcanom vsak dan delili izdelane zašcitne maske in zašci tne rokavice. Ob tem so krajane in mimoidoce na najbolj kriticnih lokacijah opozarjali na dosledno uporabo zašcitnih sredstev ob vstopu v zaprte javne površine ter vse dni izvajali tako imenova ni mehki nadzor spoštovanja dolocb odloka o zacasni prepovedi gibanja in zbiranja v Republiki Sloveniji. Dodatnih vec kot 2000 zašcitnih mask, izdelanih v prvi polovici aprila (tokrat je material kupila Obcina Trzin), so po potrebi na enak nacin razdeljevali vse do izpraznitve zalog. Ves cas so maske na voljo tudi na Obcini Tr zin, kamor lahko krajani sporocijo svoje potrebe. Poskrbljeno je bilo tudi, da so prtici na voljo na policah obeh vecjih trgovin v Trzinu, zato si jih lahko za lastne potrebe izdelate tudi obcani sami. 

V trzinski dom starejših smo dostavili del zašcitnih sredstev za raz­kuževanje notranjih prostorov ter kirurške maske in zašcitne obleke, z manjšim številom kirurških zašcitnih mask smo opremili nekatere krajevne upravicence (manjše trgovine z živili, pošta …) in Centra za socialno delo Domžale, prek katerega je dostopna tudi psihosocialna pomoc po telefonu. Še naprej smo beležili potrebe trzinskih podjetij po zašcitni opremi in jih sporocali regijski izpostavi URSZR-ja v Lju­bljani. Do zdaj prejeta zašcitna oprema od tam zadošca le za potrebe obcinskega štaba civilne zašcite in prostovoljcev, vkljucenih v delo ci­vilne zašcite, ter za nekatere najnujnejše intervencije upravicencev do te opreme na krajevni ravni. 
Ker še vedno veljajo prepovedi uporabe in zadrževanja na otroških igrišcih, športnih objektih, ter drugih javnih površinah v obcini ter omejitev gibanja na zunanjih površinah in prehajanje med obcinami brez utemeljenega razloga, vas, ce opazite kršitve navodil in odredb pristojnih organov, naprošamo, da te takoj prijavite pristojnemu zdra­vstvenemu inšpektoratu. Civilna zašcita bo krajanom cim bolj prija­zno še naprej preverjala izvrševanje odlokov na krajevni ravni. Zelo spodbudno in vse pohvale vredno pa je, da obcanke in obcani Trzina mocno spoštujejo državne in lokalne odredbe, ki zadevajo omejitev in prepoved gibanja in zbiranja. Obcinski štab civilne zašcite še naprej poziva vse sokrajane k samozašcitnemu vedenju in primernemu opo­zarjanju ter morebitnemu obvešcanju pristojnih organov in služb na krajevni ravni. Ostanite zdravi, blizu sebi in svojim najbližjim ter budite razum in clovecnost v ljudeh! 

Pripravila: Maja Keber Furlan, Obcina Trzin, in Miha Pavšek, poveljnik Obcinskega štaba Civilne zašcite Trzin Fotografije: Arhiv Civilne zašcite Obcine Trzin 
Seznam pomembnejših telefonskih številk: 
• 
dežurna obcinska koronaštevilka: 01/235 05 99, vsak dan med 8. in 18. uro, za starejše obcane, ki živijo sami in potre bujejo dostavo nujnih življenjskih potrebšcin; 

• 
državni klicni center za informacije o koronavirusu: 080 1404; 

• Zdravstveni dom Domžale: 01/724 52 77, https://www.zd domzale.si/; 

• 
Zdravstveni dom Domžale: 041/410 238, vsak dan od pone deljka do petka od 9. do 13. ure in od 18. do 19. ure, nudenje psihosocialne pomoci; 

• 
Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, Enota Domžale: 01/724 63 70, v poslovnem casu pon., tor., cet. od 


8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure; psihosocialna pomoc po telefonu; 
• uporabne lokalne informacije in nasvete za samopomoc najdete tudi na Facebookovih straneh @Trzinski Odsev in @ Psihosocialna pomoc Trzin. 


V našem kraju 


Žerjavcki so se vrnili 

Lani me je soseda opozorila na žerjavcke, mocvirske logarice (Fritillaria meleagris), ki jih je videla ob potocku na zahodni strani trzinske obvoznice, torej na obmocju, kjer so rasli pred zgraditvijo stanovanjskega naselja Mlake in industrijske cone. Na tem obmocju so veljali za iztrebljene. Lani sem jih videl le ob koncu cvetenja, ko so njihovi cvetovi izgubili cvetne listice in so se glavice plodov že dvignile navpicno. 

Bilo jih je deset, rasli so tesno skupaj. So se zares vrnili ali gre le za nakljucje? Pocakati sem moral na letošnjo pomlad. Dovolj zgodaj in veckrat sem jih šel pogledat, da sem lahko spremljal njihov razvoj. Lahko zapišem, da so zaceli cveteti povsem v skladu s prihodom po­mladi, nic prezgodaj in nic prepozno. Naštel sem 19 cvetov. V casu njihovega cvetenja so nalivi in snežne padavine nekaj povsem obi­cajnega, prav tako jutranja zmrzal in opoldanska vrocina, saj je ven­dar april. Popoldnevi so tako topli, da se med cvetovi že spreletavajo razlicni opraševalci, med njimi so domace cebele najpogostejše. Vsaj kar se žerjavckov tice, je torej letošnja pomlad povsem obicajna in ni videti nobenih posledic globalnih podnebnih sprememb. 
Rastišce je na pozabljenem obmocju, prav na meji, kjer se je urbani­zacija ustavila in za prihodnjih nekaj let niso predvidene gradnje. Vseka­kor pa bo treba znova pretehtati vse nacrte za novogradnje in urejanje brežine potoka v okviru varovanja pred poplavljanjem. Tocna umestitev rastišca je sporocena ustanovam, ki so povezane z varovanjem narave. Rastišce je ograjeno ravno toliko, da rastlin po nesreci kdo ne pohodi. 
O trzinskih žerjavckih so bili bralci Odseva mnogokrat obvešceni, naj-veckrat izpod peresa Mira Štebeta. Ker sta rastlina in zgodba o njej že dobro znani, sem pobrskal po svoji starejši literaturi. Najprej želim bral­cem Odseva predstaviti morda najstarejši opis rastline v slovenskem jeziku, je izpod peresa Martina Cilenška, profesorja na deželni gimnaziji v Ptuju. Sestavek je iz knjige Naše škodljive rastline v podobi in besedi iz leta 1892 (spodaj v zelenem). 
Ker omenjene knjige ni mogoce najti v slovenskih knjižnicah, po do-movih pa ni prav pogosta, naj navedem še opombo, kako »hud« je cesarski tulipan: »nasledki so najbolj podobni onim od velike trobe-like«. Zdaj pa še o veliki trobeliki, ko smo že tako dalec: »To zelišce prištevajo najstrupenejšim in najnevarnejšim domacim rastlinam …« Žerjavcki so menda smrtonosni celo za polže. 
Vrsta je v Sloveniji zavarovana od leta 1949 (oznaka H), za katero je treba ohranjati življenjski prostor. V ta namen so opredeljena posebna varstvena obmocja, ki so del ekološkega omrežja Natura 2000. Na rdecem seznamu ogroženih rastlinskih vrst Slovenije je logarica oz-nacena kot prizadeta vrsta (oznaka E), kamor spadajo najbolj ogrože­ne vrste naše flore. Njihovo število upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Rastlina je zašcitena po Uredbi o zavaro­vanih prostoživecih rastlinskih vrstah in kot prizadeta vrsta uvršcena v rdeci seznam praprotnic in semenk. 
Nekoc je bila ogrožena zaradi nabiranja za šopke, presajanja v vr­tove, do nedavnega zlasti zaradi pretiranega gnojenja in osuševanja mocvirnih travnikov. V zdajšnjem casu so omenjeni vzroki precej zau­stavljeni, ljudje pa so dobro ozavešceni o pomenu tako redkih rastlin – predvidevam, da je vsaj v naši obcini tako. Na novo odkrito rastišce v Trzinu kaže, da si je rastlina morda celo opomogla in bo scasoma po­selila vecje obmocje. Lahko bi jo ogrozili posegi v naravo z namenom izboljševanja protipoplavne varnosti, prav mogoca pa je tudi gradnja stanovanjskih stavb v bližnji prihodnosti. 
Razširjenost mocvirske logarice v Sloveniji 
Pogosta je v okolici Ljubljane (Ljubljansko barje, Dobrava, Trzin), na Dolenjskem (Radensko polje, Krakovski gozd, Ribniško polje) in v seve­rovzhodni Sloveniji (Prekmurje, okolica Ptuja, ob reki Pesnici). 
Latinsko ime Fritillaria meleagris je prvi zapisal švedski botanik Carl Linnaeus leta 1753. Rodovno ime Fritillaria pomeni leseno škatlico, v kateri so hranili igralne kocke. Vrstno ime meleagris pa se nanaša na kokoš pegatko (Numida meleagris), pomeni pa lažno (melis) zemljo 

Iz leta 1892 izvira bržkone najstarejši opis mocvirske logarice 
»Cesarskemu tulipanu prava sestra je logarica ali lugovcji cvet, ki je, ako ne najlepša, vsaj izmed najlepših domacih cvetk. Imenu jemo ga tudi mocvirski tulipan. To ime nas preprica o sorodstvu z visokim gospodom iz daljne Azije in nam ob jednem tudi pove, kje se nahaja. Toda te rastline ne najdemo povsod, ampak navadno le ondi, kjer je mnogo mocvirnega ozemlja. 
Logarica je kakih 15 30 centimetrov (1/2 1 cevelj) visoka. V zemlji ima okroglo, drobno cebulo z nekoliko tankimi vlakenci. Ce bula požene samo jedno okroglo, v zemlji belo, nad zemljo zeleno steblo, ki je spodi brez listov, proti vrhu pa listnato. Sploh nima mnogo listov, navadno so štirje. Ti so sedeci, celorobi, ozki, precej dolgi in žlebasti. Proti koncu se polagoma zožujejo, okoncujoc se vcasi v cev. Više ko sedijo, tem kracji so. Vsa rastlina je gola. 
Prava lepota je kimasti cvet, cegar listici merijo skoro 5 cen timetrov (2 palca). Šest jih dela lep zvon, kteri ima na rožnobeli podlagi v crtah okroglasta ali cetverokotna, temnorudece obro bljena okenca. Blizu dna ima vsak listic izpahnjen rob, in ravno ondi na notranji strani globelico, napolnjeno z medom. Listici so znotraj skoro malo temnejši, inace pa pisani kakor zunaj. Sredi lepega oboda stoji 6 prašnikov in plodnica s tremi rogovilami. Ti deli so rumenkasto zeleni in segajo nad polovico oboda. Plod je podolgasta glavica. 
Logarica cvete malega travna in raste, kakor je bilo že poveda no, po mocvirnih krajih, zlasti po mokrih travnikih. V lastnostih je jednaka cesarskemu tulipanu, vendar ni tako huda. Ker raste po prostorih, ki so cloveku bolj od rok, nahudi mu malokdaj.« 


V našem kraju 


Ko sem iskal ljudska imena po svetu, ki bi bila ustreznica žerjavckom, pa mocvirske logarice nisem našel v nobenem jeziku. Vrste, ki se ime­nujejo po pticah žerjavih, so vrste iz družine bananovk: strelicije, he-likonije in tudi lokvanjem podobni beli indijski lotosi. Pravzaprav sem streljal mimo, kot se temu rece. Žerjavcki niso dobili imena po pticah žerjavih, temvec po žarenju. Ce gledamo cvetove z vrha, so precej ne­prijazne zamolklo rjavordece barve, zares nefotogenicne! Ce pa se sklo­nimo in pogledamo v cvetove s spodnje strani proti soncu, zažarijo kot žerjavica. Takrat nam bo jasno, zakaj toliko fotografov leži poleg cvetov! Rastlin, ki so dobile imena po žarenju, pa je v svetu kar veliko. 
Jure Slatner 

Tockovno karto razširjenosti je prispeval Branko Dolinar. 
(agris). Verjetno so za pegatke sprva mislili, da so kokoši umazane od blata, v katerem so iskale hrano. 
Mocvirska logarica je priljubljena rastlina v angleških vrtovih. Kako razvita je angleška hortikultura, se odraža tudi v imenih, ki sem jih našel kar 56. Nekaj bolj zanimivih je zaradi vsebnosti strupenih alka­loidov povezanih s smrtjo: deathbell (mrtvaški zvonec), widow's wail (vdovina tancica), dead man's bell (mrtvecev zvonec). Bolj pogosta pa so imena guinea hen flower (po pegatkah, kokošim podobnih pticah iz zahodne Afrike), snakes head (kacja glava). Ne najmanj pogosto ji recejo tudi wild tulip, torej divji tulipan. Pri nobenem imenu pa nisem našel povezave z mocvirjem ali travniki ob potokih. 
Ker mocvirska logarica uspeva od Francije in Španije na zahodu pre­ko Alp do Panonske nižine na vzhodu in po celotnem ozemlju nekda­njih Ilirskih provinc, je prav, da navedem nekaj imen tudi s teh rastišc: 
francosko: pintade, fritillaire damier, fritillaire pintade špansko: cabeza de serpiente, tablero de damas nemško: Schachblume, Keibitzei italijansko: bossolo dei dadi madžarsko: mocsári kockásliliom hrvaško: kockavica 
Pa še o slovenskih imenih 
Žerjavckom na vzhodnem obrobju Ljubljane (Dobrunje) pravijo perški ali pirški, po pirhih, saj obicajno cvetijo okoli velike noci. V Vnanjih Goricah pa jim recejo škorci, bržkone zaradi vzorca na cvetu, ki je podoben vzorcu škorcevega perja. Kakšno bogastvo imamo pred domacim pragom! (tb) 
Foto: Jure Slatner 

Kako bomo ohranili obstoj žerjavckov? 
Mocvirska logarica ali mocvirski tulipan (Fritillariameleagris) je od 15 do 20 centimetrov visoka rastlina iz družine lilijevk. Prepoznamo jo po cveto­vih s šestimi vencnimi listi v obliki zvona, obrnjenih navzdol in obarvanih z znacilnim škrlatnordecim vzorcem šahovnice. Posamezni primerki ima­jo lahko tudi bele cvetove. Rastlina cveti marca in aprila. Raste na vla­žnih, zmerno gnojenih, lahko obcasno poplavljenih travnikih in v nižinskih poplavnih gozdovih, tla z visoko talno vodo pa ji ne ustrezajo. 
Na skrajnem jugozahodnem delu obcine Trzin, v tako imenovanih Blatnicah, kjer je najobsežnejše in delno še ohranjeno poplavno ob-mocje ob spodnji Pšati med Trzinom in Dragomljem, so še ohranjeni mokrotni travniki z rastišci mocvirskih tulipanov, domacinom bolj po­znanih žerjavckov. 
V Sloveniji so poznana še rastišca v okolici Ljubljane (predvsem Ljubljansko barje), v okolici Kostanjevice na Krki ter na (nekdanjih) poplavnih pasovih rek Pesnica in Ledava. Vrsta je v Sloveniji zavaro­vana že od leta 1949. Po veljavni Uredbi o zavarovanih prostoživecih rastlinskih vrstah ima tudi oznako H, kar pomeni, da je treba v dob-rem stanju ohranjati njen življenjski prostor. Na rdecem seznamu ima status prizadete vrste (E), kar pomeni, da bo vrsta izumrla, ce bodo dejavniki ogrožanja še naprej prisotni, in nas opominja, da bo treba spremeniti naše vedenje, ce jo želimo ohraniti. 
Za obstoj žerjavckov je treba ohraniti njihova redka rastišca. Pri tem je pomembno, da travnikov ne izsušujemo in da ohranjamo dinami­ko poplav. Enako pomembno je, da travnike pozno kosimo in jih le malo gnojimo samo s hlevskim gnojem, še bolje pa je, da gnojenje opustimo. Za košnjo niso primerni težki traktorji, ki lahko poškodujejo cebulice. Seveda pa bi s preoranjem travnika v njivo rastišce popol­noma unicili in žerjavcki bi od tam izginili. Le redko kje so primerne razmere za rast mocvirske logarice, zato cebulice pustimo na njenih naravnih rastišcih, ki jih moramo ocuvati. Tako jih bomo lahko še dol-go obcudovali in žerjavcki ne bodo ostali le kot spomin in opomin v grbu obcine Trzin. 
Maja Brozovic, Sonja Rozman z Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj 

Društva 

Mesecne novice trzinskih gasilcev 
Po Jurcicevi poti 

Prvo soboto v marcu se pohodniki Društva upokojencev Žerjavcki že tradicionalno odpravimo na 15-kilome­trski pohod od Višnje Gore do Muljave. Gre za Jurcicev pohod v spomin na pisateljevo rojstvo (rodil se je 4. marca 1844). Letos je bilo tako med 4000 pohodniki tudi šest clanov našega društva. 
V društvu smo sredi marca uvedli delovanje ob izrednih razmerah. Delujemo samo ob intervencijah, vaj, tekmovanj, izobraževanj in drugih dejavnosti pa trenutno ne izvajamo. Pridobili smo zašcitno opremo za zašcito pred okužbo z virusom covid-19. Nekaj opreme smo kupili, do-loceno pa smo pridobili kot donacijo obcine in podjetij. Zaradi obvezne dodatne zašcite naših operativnih gasilcev se bo podaljšal cas prihoda na kraj intervencije, saj delujemo tako, kot da je vsakdo lahko okužen z 
Foto: Marko Kajfež 
novim virusom. To velja za vse tehnicne intervencije, v primeru požara pa je delovanje enako kot pred krizo, z izjemo upoštevanja varnostne razdalje, ki je v trenutnih razmerah priporocena. Po vsaki intervenciji smo dolžni razkužiti uporabljeno opremo in prisotne gasilce, ce bi mor­da prišli v stik z virusom. Da bo okužb cim manj, ostanimo doma oziro-ma skrbimo za priporoceno varnostno razdaljo ter upoštevamo druga priporocila. Le tako bomo virusu onemogocili širjenje. 
V marcu smo imeli dva klica na pomoc iz Regijskega centra za obve-šcanje, oba še pred zaostritvijo razmer. 8. marca ob 21.24 smo dobili obvestilo o gorecem vozilu v Industrijsko-obrtni coni Trzin. Na kraju smo ugotovili, da je požar nastal zato, ker so se pregrele zavore. Za­vore smo ohladili z vodo. Poškodovanih ni bilo, na kraju je bila prisotna tudi policija. 11. marca smo bili ob 2.18 zjutraj zaprošeni za pomoc pri odpiranju vrat na Ljubljanski cesti. V stanovanju je postalo slabo osebi, ta se ni vec odzivala na telefon in domofon. To se je zgodilo v vecstanovanjski stavbi, zato smo zbudili sosede, da so odprli vhodna vrata. Vstopili smo skupaj z reševalci in policijo. V tem casu je prišel tudi eden od svojcev, ki je imel kljuc od stanovanja, zato vlamljanje ni bilo potrebno. Stanovalca so oskrbeli reševalci. 
Gasilci po svojih moceh sodelujemo s Civilno zašcito Trzin, 29. mar-ca in kasneje aprila nas je nekaj clanov pomagalo pri izdelovanju mask za naše obcane. Zaradi trenutnih razmer smo se odlocili, da odpovedujemo gasilsko veselico, ki smo jo nacrtovali za 10. maj. 
Z gasilskim pozdravom. Dušan Kosirnik 
V Višnji Gori so nas gasilci usmerili na parkirišce ob gasilskem domu, do starta na trgu Višnje Gore smo porabili nekaj minut. Tam smo prejeli kazalke za branje knjig in nakupili vozovnice za avtobus. Prvi vzpon proti višnjegorskemu gradu (razvaline) nas je prijetno ogrel in množico pohodnikov razporedil v kaco drugega za drugim. Prvi hrib je bil porašcen z množico telohov in resjem. V krajših pogovorih s poho­dniki smo ugotavljali, da se na Jurcicevem pohodu srecujemo že stari znanci. Med klepetom je pot tako hitro stekla skozi vasi Pristava pri Višnji Gori in Zavrtace do Polževega. 
Po krajšem postanku za caj smo se znova zaceli vzpenjati v hrib – vcasih je bilo tukaj prav imenitno smucišce. Nato nas je pot vodila skozi vasi Male Vrhe, Kravjek, Oslica in vse do Muljave. Na ta dan so ob poti odprte na ogled vse cerkve in kapele, s hiš pa visijo slo­venske zastave. Prav tako so bile ob poti razlicne stojnice in letošnji pohod je bil poimenovan »Poti knjige«. Tako smo se spoznali z gradom Bogenšperk (Slava vojvodine Kranjske), Muzejem kršcanstva v Sticni (beli menihi), franciškanskim samostanom v Novem mestu (najlepša knjižnica na Slovenskem), Trubarjevo domacijo z Rašice (Abecednik in Katekizem) in Jurcicevo domacijo na Muljavi (Deseti brat). Na kazalko za branje knjig smo tako nabrali pet žigov in na Muljavi smo za vseh pet žigov prejeli licno nakupovalno torbo. 
Vsako leto se na poti ustavimo pri Slavku in Marini v Oslici, kjer nam postrežeta svojo dobroto: cel krompir s slanino. Ker pa sta prijatelja letos postala novopecena stara starša, smo okušali še prav posebne 
sladke dobrote. Ob koncu pohoda je na Muljavi potekalo veselo prazno­vanje s Cuki, z Muljave pa nas je avtobus pripeljal nazaj v Višnjo Goro. 
Milica Erculj, foto: Silvo Marolt 



Društva 

Tija ima voljo, pomagajmo ji! 
Cas je tak, da se vsi ukvarjamo z boleznijo. Tija pa se spopada z njo od rojstva. Je nasmejana deklica z veli­ko volje do življenja in se pogumno loteva življenjskih izzivov. V želji, da bi ji pomagali postati bolj samostoj­na, in ker obseg našega nakazilo še zdalec ne zadošca za vse njene terapije, smo se v Župnijski karitas Trzin odlocili, da prošnjo Tijine družine za financno pomoc predstavimo vsem Trzincem odprtega srca. 
V družini sta dve deklici, veli­ki prijateljici sta. Mlajša Teja je stara pet let in pol, starejša Tija je stara deset let in pol – mlajša je zdrava, starejša pa se je rodila kot nedonošencek z Di Georgo-vim sindromom s kompleksno srcno napako. Prestala je šte­vilne operacije in reanimacije, ki so jo spet priklicale v življenje, a so zakrivile zaostanek v dušev­nem in gibalnem razvoju. Zaradi 
Foto: Osebni arhiv družine 

pljucne hipertenzije se pojav­ljajo pljucnice in okužbe. Zdaj je vkljucena v CIRIUS Kamnik, kjer donacij. Za vsako nakazilo bo družina zelo hvaležna. 
se dobro pocuti, kadar se pojavijo razna dodatna obolenja, pa je v Za zbiranje sredstev je odprt poseben racun. S tega racuna se lahko domaci oskrbi. Potrebuje celodnevno nego in varstvo, pa tudi razne placujejo samo terapije in terapevtski pripomocki na osnovi predra­pripomocke, zdravila, dodatke in razlicne terapije. Vse to je drago in cunov na Tijino ime. Racun za nakazila je odprt preko Škofijske kari­samoplacniško, a le to ji pomaga, da postaja samostojnejša. tas ljubljanske nadškofije, Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana pri NLB 
Družina ima veliko volje in energije, primanjkuje pa ji denarja. Do št. SI56-0214-0008-9842-562, sklic 285569 ter namen nakazila zdaj so zbirali zamaške, a ta akcija se koncuje, ker imajo velike težave Tija. Tija in njena družina sta del našega kraja in prav je, da družini po-s prevzemom zbranih zamaškov. Iskreno se zahvaljujejo vsem, ki so magamo pri placilu prepotrebnih terapij za izboljšanje njenega zdravja. sodelovali v dosedanji akciji, jim pomagali in vlivali poguma. A življenje tece naprej, zato znova prosijo za pomoc pri zbiranju denarja oziroma Anica Batis, Župnijska Karitas Trzin 

Skupina Naše vezi Trzin iz Društva Jesenski cvet 
O Francki in Vinku 
Veliko lepih, pa tudi manj lepih trenutkov je za nami, ucenja in poza­bljanja, spoznavanja novih, dobrih, slabih, pa tudi posebnih ljudi. Šele ko se odmaknejo, ugotoviš, da imajo v sebi nekaj cudežnega. Pojavijo se, ko jih potrebujemo, in odmaknejo se, da sploh ne opazimo, da jih vec ni. V našem društvu je bil to Vinko. Na taborih je bil z nami, otroci in stare ženske so ga oboževali. Kaj je imel v sebi? Mene je nanj opo­zorila clanica Francka, ljubiteljica zemlje, živali in rastlin … 
Francko je možganska kap odtrgala od doma in jo preselila v »drugi dom« v Trzinu. Njeni poškodovani možgani so ji ustvarili novo, dru-gacno življenje. Zacelo se je z zajci. »Tristo zajcev imajo v domu. So nadležni. Skacejo po nogah in to ni prijetno … Kdo da jih hrani? Vnuk Simon in prijatelj …« Zajci so odšli, prišle so lepše stvari. Oce ji je kupil rdeci volkswagen. Dela v Ameriki in ji pošilja polno denarja. Zelo jo ima rad. (Francka je bila nezakonska. Imela je oceta, ki je delal na neki kmetiji v Domžalah, in ni imela stikov z njim.) 
Delati in postarati se – to je tisto, kar od nas pricakuje življenje. 
»Verujem v starost, moj prijatelj. In to, da si nekega dne star in še vedno ne razumeš vsega, ampak da šele spet zacenjaš, da spet zacenjaš ljubiti, upati, hrepeneti, da poskušaš vse povezovati z od­daljenim in neizrekljivim, vse tja do zvezd.« (Rainer Maria Rilke) 

Prišla je velika ljubezen in Francka je uživala. »Vinko me je vso noc držal v narocju,« je povedala. »Porocila se bova.« Francka je bila dolgo vdova, ni bilo pravega in se je izgovarjala, da ji sin ne pusti. Zdaj ji nihce ne more tega prepreciti. Sledile so priprave na poroko. Nekaj oblek je imela pripravljenih tam na hodniku v domu. Spomladi cvetijo marjetice. »Ne marjetic, vrtnice hocem za porocni šopek. Še primerne cevlje mi boš pomagala izbrati in prosim, da slikaš na poroki.« Poroka je uspela. Porocni šopek je podarila trzinski Lurški materi. »Kdaj bodo slike?« Izgovarjam se, da so še v obdelavi, in naslednjic, da sem jih dala ženinu Vinku. Francki se je zadnja leta povrnilo vse, kar je po­grešala v življenju. Spomnila pa me je na Vinka, ki je veliko dobrega naredil za Društvo Jesenski cvet. 

Zanimivo je bilo to druženje s Francko, pa ceprav so vsi ti dogodki nastajali samo v njeni domišljiji. 
Besedilo in Foto: Jožica Trstenjak 
Šola 

Pogovor z ravnateljico Osnovne šole Trzin Matejko Chvatal 
Izzivov polno obdobje tudi za ucence, ucitelje in starše 
Šole so po odloku vlade svoja vrata zaprle 16. marca, a številni starši so svoje otroke zadržali doma že v pe­tek, 13. marca. Z ravnateljico Osnovne šole Trzin Matejko Chvatal smo v zadnjih dneh marca opravili intervju po e-pošti, pri drugih vsebinah pa so sodelovali ucenci, ucitelji in vodstvo Osnovne šole Trzin. 
Kako gre trzinskim osnovnošolcem ucenje na daljavo? Kako ste zasnovali delo in na kakšne morebitne težave ste naleteli? 
Kar je novo, je obicajno sprejeto z zadržkom, a tokrat smo zadržke vsi hitro umaknili na stran in se uspešno lotili novih metod poucevanja na daljavo. Postavljeni smo pred nove izzive, ki jih prinaša poucevanje na daljavo, kot so komuniciranje, nadgradnja spletnih ucilnic, interak­tivna gradiva, videovsebine za naše ucence, pa seveda razporeditev casa … Tako gradimo dobro prakso tovrstnega poucevanja. Zaveda-mo se, da je treba iti še korak naprej, predvsem glede ucinkovite dvo­smerne komunikacije ucenec–ucitelj, želeli bi si povratno informacijo vseh. Poseben izziv pa bo preverjanje znanja na daljavo. 
Za zdaj delo poteka tako, da ucenci že vsaj dan prej dobijo gradivo (navodila za delo, naloge, povezave) za nemoteno delo po urniku, po­zneje tudi rešitve. Za nižje razrede to poteka po elektronski pošti star-šev, za višje razrede pa v spletnih ucilnicah posameznih predmetov. Ucitelji vsebino in obseg dela ves cas usklajujejo v strokovnih aktivih. Seveda so snov priredili drugacnemu nacinu dela. Pri tem uporabljajo razlicne oblike dela. Upoštevajo tudi nacelo »manj je vec«. 
Kako so se v novih vlogah znašli ucitelji? Morda sodobna tehnika povzroca kakšne težave? 
Ucitelji in drugi strokovni delavci Osnovne šole Trzin so se v novi vlogi odlicno znašli, gradiva v razlicnih oblikah so takoj zaceli preda­jati ucencem, ves cas so v stiku z ucenci oziroma njihovimi starši. Za morebitna vprašanja in razprave so na voljo staršem in ucencem po elektronski pošti in v spletnih ucilnicah, po potrebi tudi po telefonu. Ucenci po navodilih uciteljev pošiljajo uciteljem predvsem fotografije nalog, risb, izdelkov, pa tudi izdelkov prostega casa, celo kuharskih podvigov. Ucitelji so vešci uporabe informacijsko-komunikacijske teh­nologije, kljub temu pa se v tem casu še bolj intenzivno samoinicia­tivno ucijo uporabe novih orodij, na primer za pripravo kvizov znanj, videoposnetkov in podobno, da bi vsebine cim bolj približali ucencem. Ves cas je v stiku s starši tudi šolska svetovalna služba. Izkazalo se je, da smo v teh casih vodstvo, ucitelji, ucenci, starši nepogrešljiv tim. 
Kako so se odzvali ucenci in kako starši? Lahko delite kakšne izkušnje? 
Odzivi staršev in ucencev so prav tako zelo pozitivni. Številni star-ši so celoten uciteljski zbor pohvalili za odlicno pripravljene vsebine. Všec jim je, da so navodila za delo kratka in jasna, ucenje z razlicnimi dodatki (animacijami, kvizi, filmi) pa odlicno popestreno in zanimivo tudi za odrasle. Dela, pravijo, imajo ucenci ravno prav (ceprav nekateri ucenci sami pravijo, da ga je dokaj veliko). Pohvalili so tudi hiter odziv uciteljev. 
Povedali so še, da je bilo sprva težko, saj njihovi otroci niso vsega vzeli resno in so naloge rešili pomanjkljivo in površno. Zdaj pa je delo steklo. Ucenci so si šolske obveznosti razporedili tako, kakor jim ustreza, in to je najveckrat zjutraj po zajtrku. Kar nekaj otrok zjutraj tudi telovadi. Hitrejši ucenci porabijo za vse naloge približno dve uri na dan. 
Uspešnejši ucenci nimajo nikakršnih težav, ne z razporeditvijo casa, ne z razumevanjem snovi, ne s sprotnim delom. Otroci povedo star-šem, da ne potrebujejo pomoci, in starši se na to zanesejo. 
Kjer je v družini vec otrok, je vcasih težko uskladiti delo ob racunal­niku, nekateri starši pogrešajo sprotno povratno informacijo otrokom, ali so vse prav naredili. Vecja težava je pri ucencih s posebnimi potre­bami. Ti imajo veliko dela, nekateri pravijo, da prevec, saj se njihovo šolsko delo pogosto raztegne cez ves dan. Zlasti pri naravoslovnih predmetih in jeziku pri tem potrebujejo pomoc staršev, imajo tudi in-štruktorje (pomoc preko Skypa) in seveda pomoc šolskih specialnih pedagogov. Pomoc in sodelovanje slednjih so starši prav tako pohva­lili. Vsi se trudijo, da bi otrokom snov razložili na njim ustrezni nacin. Starši teh otrok opozarjajo, da vedo, da bodo njihovi ucenci imeli te­žave (pomanjkljivo znanje) ob vrnitvi v šolo, in upajo, da bo to ustrezno upoštevano. Seveda vecje razlike v znanju ucencev pricakujemo tudi ucitelji. 
Starši bi želeli povratno informacijo, ali otrok dela zadosti in dovolj dobro, saj tega sami ne morejo preverjati. Prav tako so poudarili, kako je pomembno, da otrok spozna, da zmore sam opraviti ucne obvezno­sti, in to natancno in dobro. Pri tem pa je kljucna stopnja obremenitve, ki je po njihovem mnenju ravno prava. Zapisali pa so tudi (citiram): »Seveda pa je to mogoce le ob tako odlicni podpori vas uciteljev. Ce-stitke vsem.« 
Ali imajo vsi trzinski otroci doma racunalnik? Kako urejate stanje tam, kjer racunalnika morda nimajo ali kjer starši niso vešci njegove uporabe? 
Na podlagi povratnih informacij, ki smo jih na razlicne nacine prido­bili od staršev, smo prejeli tri prošnje za izposojo šolskih racunalnikov in vse tri družine so jih takoj dobile. Na šoli imamo še 20 (namiznih) racunalnikov, ki jih prav tako lahko posodimo. Pricakujemo jih pa še nekaj od donatorjev, za kar se je zavzela Zveza prijateljev mladine Domžale. Racunalnike bomo zagotovili prav vsem, ki jih bodo pot-rebovali, saj brez njih ni mogoce ucenje na daljavo. Ce družina niti nima domacega racunalnika niti njeni clani niso usposobljeni za delo z njim, ji v šoli natisnemo vsa potrebna gradiva in jih dostavimo na dom. Ucitelji pripravljajo gradiva v taki obliki, da je potrebnega cim manj tiskanja. 
Kako bo s placilom šole in vrtca v tem casu, ko so otroci doma? 
Placilo vrtca v casu, ko so otroci doma, prevzame posamezna obci­na. Kar se tice placila šole, pa v casu zaprtja šole ne bo stroškov, ki so povezani s prehrano, dnevi dejavnosti, nadstandardnim programom in še cim, zato tudi teh placil za starše ne bo. 
Ponekod otrokom, ki so upraviceni do brezplacnega obro­ka, zagotavljajo suhe obroke in dostavo na dom. Ali o cem podobnem razmišljate tudi v trzinski obcini? 
Na podlagi odredbe ministrstva za izobraževanje in šport mora biti šola zaprta. Za potrebe civilne zašcite smo tudi na naši šoli pripravlje­ni odpreti šolsko kuhinjo ali kakšen drug prostor, o cemer smo obves­tili pristojne institucije. Z Obcino Trzin smo vsak dan v stikih in se do-govarjamo, kako lahko skupaj pomagamo trzinskim otrokom oziroma družinam predšolskih, šoloobveznih otrok. Obvestila sproti objavljamo na spletni strani šole in starše prav tako obvešcamo po elektronski 
Šola 

pošti. V primeru kakršnih koli stisk se starši lahko obrnejo na pristojni Teh ucencev je približno polovica. Še enkrat poudarjam: starši, ki 
center za socialno delo, Karitas ali Rdeci križ. prejemajo subvencijo za šolsko malico in kosilo, se lahko obrnejo na Center za socialno delo Domžale, kjer bodo dobili vsa potrebna navo-
Koliko je otrok, ki so v Osnovni šoli Trzin upraviceni do dila za vlogo za financno pomoc. brezplacne malice? Tanja Bricelj 
Zbirnik odzivov nekaj staršev in otrok 
Pohvale staršev  Pohvale otrok  
• odlicno pripravljen nacrt dela  • delo po izbiri  
• jasno razdelan urnik s prilogami  • Sam si lahko porazdelim naloge.  
• strnjen nacrt dela po predmetih  • Razumem, kar moram narediti.  
• paket ucnih gradiv  • Lahko samostojno delam.  
• ucna gradiva poslana za konec tedna  • razlage na spletnih povezavah  
• Otrok je postal samostojnejši, sam si prenese gradiva.  
Povzetek mnenja ene izmed mam  

Prilagajata se urnik in lastna razporeditev dela.; Rajši se loteva hišnih opravil.; Otrok bolj ceni uciteljevo delo.; usvajanje novih racunalniških vešcin in znanj; boljša povezanost s sorojenci; pohvala za trud uciteljev pri pripravi in pošiljanju gradiv; pohvala vodstvu za spodbudne besede. 

Povzetek mnenja ene izmed mam 
Težave z motivacijo in usklajevanje ucenja, preverjanje dela treh otrok.; Veliko gradiva povzroca preobremenjenost, stres.; orientacija po spletnih povezavah za dodatno razlago; povratne informacije 
Zahtevek za popravek 
V uredništvo smo 20. marca prejeli naslednje e-sporocilo in ga v opravicilo zakoncema Koprol objavljamo v celoti, skupaj s pripadajoco fotografijo. Prizadetim se zaradi napake pri zapisu priimka opravi-cujemo, medtem ko gre pri objavi fotografij in vsebin za odlocitev uredništva, ki o (ne)objavi presoja glede na razpoložljiv prostor in/ali pomembnost. Avtorji so o možnosti krajšanja ali neobjave obvešceni v kolofonu vsakokratne številke. Zakoncema Koprol se opravicujemo in ju prosimo za razumevanje. 
Uredništvo 
»Spoštovana gospa urednica, v današnji številki Odseva je bilo nekaj napak, in sicer: Na strani 6 – obcinske novice – v porocanju o seji obcinskega sve­ta – je treba popraviti priimek predsednika NO, ki je pravilen KOP­ROL in ne Kaprol. 
Na strani 25 – zahvala zakoncema Kaprol – pravilno KOPROL, in ker imava iz šole pravilen tekst s sliko, prosiva, da objavite tudi najino sliko, ker namrec v našem obcinskem glasilu objavite vsako fotografijo, pa dajte še to. 
Prosiva za opravicilo in popravek vseh napak, za katere sicer meni­va, »da so bile dobronamerne«. 


Pri vašem delu vam želiva vse dobro. 
Lepo pozdravljava, Tatjana in Marcel KOPROL« 
Šola 

Izkušnje ucencev 5. a razreda 
Svoje vtise o obdobju pandemije in ucenju od doma so nam zaupali ucenci 5.a razreda. Nekaterim ucenje doma ni všec, drugim ustreza bolj kot obiskovanje šole, prav vsi pa pogrešajo druženje s sošolci in prijatelji. 
Po zajtrku vzamem v roke urnik in pogledam, kaj imam prvo uro. Na-loge, ki nam jih da uciteljica, lepo naredim. Ucenje doma mi ni tako zelo všec kakor ucenje v šoli. Pogrešam uciteljicino razlago, predvsem pa svoje prijatelje. V šoli se naucim veliko vec stvari kakor doma. Šolo po­grešam tudi zato, ker sem se v casu šole lahko družil s svojimi prijatelji, zdaj pa se ne morem. Po drugi strani mi je pa všec, da smo doma, zato ker imam vec casa za stvari, ki jih nisem mogel poceti med šolo. Ves dan se veliko igram s svojim zajckom Muffijem, ki je zelo vesel, ker smo vsi doma. (ucenec 5. a razreda) 

Pri predmetu naravoslovje in tehnika smo imeli nalogo, da en teden spremljamo svojo telesno temperaturo ali temperaturo zraka ob istem 

casu. V prvem tednu ucenja od doma sem spremljala zunanjo temperaturo zraka vsak dan ob 18. uri. Tem­peraturo zraka sem najprej zapisovala v preglednico. Podatke sem nato uredila in narisala graf. Ugotovila sem, da se je tedenska zu­nanja temperatura zraka vsak dan višala in je bila za marec kar visoka. Zunanja temperatura zraka ob 18. uri se je gibala od 8 stopinj Celzija in vse do 17 stopinj Celzija. Naloga je bila zelo zanimiva in poucna. (ucen­ka 5. a razreda) 
Naša likovna naloga je 
bila, da ustvarimo svojo modno kreacijo, in jaz sem se odlocila, da ustvarim kreacijo za na plažo, saj bo kmalu poletje. Ob kreaciji sem napisala tudi nekaj misli in nas­vetov. Ta naloga mi je bila res všec, ker zelo rada likovno ustvarjam. Z risbami razveseljujem tudi vse svoje bližnje. Zelo se veselim še kakšne podobne naloge. (ucenka 5. a razreda) 
Vsak dan gremo s starši na desetkilometrski pohod, tako se družimo in lažje zadihamo. Ta teden smo na Pšati opazili vec nutrij, ki jih do zdaj nismo zaznali. Našteli smo vsaj dva para in pet mladicev. (ucenec 
5. a razreda) 
Za vsak dan v tednu imamo naloge razdeljene po urniku, a meni je bližji nacin ucenja po predmetih, tako da vsakic predelujem predmet za predmetom. Tako se v snov bolj poglobim in si lahko vzamem vec casa za snovi, ki so mi ljubše. Rad berem, v svoji sobi pa skušam zadeti koš iz vseh možnih položajev. (ucenec 5. a razreda) 
Domace ucenje mi je prav všec. Prva stvar, ki mi je všec, je to, da lahko dalj casa spim. Ko pojem zajtrk, pa se lotim dela za šolo. Težav z ucenjem nimam, tudi pomoci staršev za zdaj še nisem potreboval. Všec mi je tudi to, da si lahko naloge porazdelim sam. Šole ne pogrešam, pogrešam pa svoje prijatelje. Svoj prosti cas najraje preživim ob igranju igric ali urejanju videov. (ucenec 5. a razreda) 
Šolanje od doma mi je všec, a zelo pogrešam svoje sošolke. Ni ravno »bedno«, ampak je vseeno dolgocasno biti ves cas doma. Pogrešam druženje s sošolkami iz petih razredov. Komaj cakam, da se vrnem v normalno šolo. (ucenka 5. a razreda) 

V casu, ko ni pouka, dopoldne opravim vse za šolo. V prostem casu in popoldne, ko mami že opravi službeno delo, smo zunaj na dvorišcu. Igra-

mo nogomet, streljamo z doma izdelanim lokom in gremo na sprehod v naravo, kjer ne srecamo skoraj nikogar. Ob potocku pri gradu Jable se 
igramo igre spretnosti, kot so se jih igrali, ko je bila mami majhna. Precimo potocek z levega na desni breg cez po­drto drevo. Našli smo vhod v jamo pri gradu Jable, ki morda vodi celo do Dobena. (ucenec 5. a razreda) 
Samostojno opravljam na-loge, ki mi jih pošlje ucitelji-ca. Poleg šolskih obveznosti igram na klavir, ustvarjam z lesom, vrtnarim, kar nekaj casa preživim v naravi (ple­zanje po drevesih …) s svo­jim bratcem. Psicko Duscho urim preprostih trikov. Prav nic mi ni dolgcas, kvecje-mu mi zmanjka casa za vse ustvarjalne zamisli. (ucenec 

5. a razreda) Koronakreacija 
Šola 

NTC-ucenje v Osnovni šoli Trzin 
V lanskem šolskem letu smo imeli v Osnovni šoli Trzin zelo odmevno predavanje avtorja programa NTC dr. Ranka Rajovica. Za njegova pre­davanja je po Evropi ogromno zanimanja, zato smo še toliko bolj veseli, da so ga imeli možnost poslušati tudi starši trzinskih otrok. Predavanja se je udeležilo vec kot 150 staršev in strokovnih delavcev šole. Delavnice NTC zdaj v šoli potekajo že drugo šolsko leto in pri otrocih, ki jih redno obiskujejo, je viden zelo lep napredek. 
Nad to metodo so navdušeni tudi ucitelji trzinske šole, zato smo zanje pripravili strokovne seminarje. Na njih se je velik del uciteljev, predvsem na razredni stopnji, usposobil za uporabo metode NTC pri pouku. 
Sistem ucenja NTC je specializiran program za razvoj ucnih in miselnih sposobnosti otrok. Pri otrocih nacrtno razvija zmožnost mišljenja, razmi­šljanja, zbranosti, sklepanja, hitre miselne odzive na problem, ki se pojavi. Ta program izrazito spodbuja in razvija tudi otrokovo ustvarjalnost. Orod­je pri tem ucenju je igra. 
Delavnice in dejavnosti NTC pri pouku so zasnovane tako, da v kombi­naciji z gibanjem spodbudijo razlicne miselne procese pri otrocih in jim ustvarijo dobro podlago za boljše in hitrejše ucenje. Ta metoda spodbuja duševni razvoj, pozornost, divergentno razmišljanje … Otrok ima pri tem resno delo – mora razmišljati in se igrati. Poleg spodbujanja psihomoto­ricnega razvoja dajemo poudarek miselnemu razvoju in razvoju uporab­nega znanja. Z vsemi informacijami, ki so nam dostopne v 21. stoletju, ne moremo nicesar storiti, ce jih ne znamo povezati in pretvoriti v uporabno znanje in funkcionalno razmišljanje. Vešcina razmišljanja bo ena po­membnejših vešcin, ki jih bodo naši otroci morali obvladati v casu šolanja, študija in koncno iskanja zaposlitve. 
Poleg izboljšanja razlicnih vrst motoricnega razvoja ucitelji in starši po­gosto porocajo o boljšem uspehu v šoli, vecjem veselju do ucenja, boljši zbranosti in povecani ustvarjalnosti pri otrocih. Iz tega lahko povzame-mo, da program NTC uspešno odpravlja težave otrok dandanes. 

Naš glavni cilj je, da pri otrocih, ki obiskujejo delavnice, razvijemo logiko, jim izboljšamo zbranost, hitrost razmišljanja in sklepanja, znajdenje in odzivanje v novih položajih, povecamo samozavest, jih naucimo, kako se pridobiva uporabno znanje, ter spodbujamo razvoj nadarjenosti na po­sameznih podrocjih. Tako jih pripravljamo na številna stanja v življenju. S skupnimi mocmi lahko otrokom omogocimo še kakovostnejše izobra­ževanje in jih s tem še bolje pripravimo na izzive, ki jim jih bo prinašalo življenje. Vec o programu najdete na www.ntcslovenija.com ali nam pišete na ntc.domzale@gmail.com. 
Vanja Jovicevic, vodja NTC-centra Domžale 

Robotika med trzinskimi osnovnošolci 
Robotika v teh casih ni nikakršen bavbav. Otroci Osnovne šole Trzin jo imajo v dodatni ponudbi na voljo že tretje leto. V letošnjem šolskem letu smo bili vkljuceni v novi projekt Prva LEGO liga, ki je netekmovalen, mul­tidisciplinaren in zabaven program izkustvenega ucenja in dela. Letošnja tematika je grajenje pametnega mesta. To mesto pomaga prebivalcem Trzina živeti dejavneje, bolj enakopravno, strpneje in tudi zanimiveje. 
Marca smo se zaceli pripravljati na nastop na festivalu, ki bi bil v Vitanju. V teh casih je bolj kot ne jasno, da se bodo datumi festivalov in dogodkov verjetno prevesili v jesen ali prihodnje leto. 
V prvih mesecih so otroci spoznali vse komponente robotike, racu­nalnik, pametno kocko, senzorje gibanja, nagiba, svetlobe … Spoznali so enostavno ikonsko programiranje, uporabo racunalnika in tablice. Zgradili so nekaj »robotov«, ki so jih ucili, kako stvari delujejo, zakaj tako delujejo, kako se premikajo in zakaj moramo postaviti na primer jermen v pesto, da se konstrukcija zavrti. Ko so otroci razumeli vse komponente robotike, so seveda znali poimenovati osnovne dele me-hanizmov, kot so polž, jermen, gred, os, pesto, vzvod, rocica … 
Nato smo se lotili projektnih vprašanj. Razdelil smo se v ekipe po tri clane ter raziskovali in razmišljali. Nazadnje pa se je ekipa že združila v celoto in zacela sestavljati mesto Trzin v novi, otrokom zanimivi podobi. 
Kaj bi lahko bilo skozi oci otrok in z metodiko dela s kockami drugace v pametnem mestu Trzin? 
Banka, pošta, trgovina: v teh objektih so otroci uspešno konstruirali dober dostop za gibalno ovirane; klancina, naprava za dvig invalida, senzor z glasom za lažji dostop, da zaposleni lahko pomaga pri dosto­pu. V banki se sestavili sprožilni alarm in mehanizem za primer ropa banke. Na bencinski crpalki lahko s senzorjem poklicemo na pomoc. 
Šolska igrišca imajo dodatna plezala, kot je plezalna stena. Gugalnica na senzor oziroma motor; gozd, kjer je adrenalinski park, v katerem je mehanizem, ki nas tracno vlece navzgor. Poti, ki oznacujejo dejavnost, prižig luci na doloceni gib oziroma zvok. Policijska postaja, kjer se lahko pogovarjaš s policisti in opazuješ njihovo delo. 
Zanimivo, kaj je otrokom pomembno in izziv. Ponosni smo, da otroke spodbujamo k drugacnemu raziskovalnemu razmišljanju. Ekipi robo­tike OŠ Trzin že zdaj cestitamo za uspešno, zanimivo in dobro delo. Ko bo cas primeren za nadaljevanje naših zgodb, pa se spet snidemo v šolskih klopeh. Ta cas lahko sledite naši Facebookovi strani, spletni strani zavoda www.zavod123.si, kjer objavljamo igre s kockami. Raz­pisane so tudi že poletne pocitnice in plavalni tecaji z robotiko, kjer lahko koristite tudi predprijavne popuste. 
Mojca Grojzdek, Zavod 1-2-3 


Portret meseca 
Podjetje Seti d. o. o. 

Kranjsko podjetje podarilo Trzincem material za izdelavo zašcitnih mask 
Kmalu po izbruhu epidemije korona virusa v Sloveniji je pri nas zacelo primanjkovati vseh zašcitnih sredstev, med njimi tudi zašcitnih mask. Zato so se na spletu zaceli pojavljati številni nasveti o doma narejenih maskah. Navodila o izdelavi pralnih zašcitnih mask iz bombažnega blaga so objavili tudi na spletnih stra­neh UKC Ljubljana. A pozor, take maske so primerne zgolj za splošno uporabo! Z zašcitnimi maskami so se zacela ukvarjati tudi nekatera slovenska podjetja. Eno teh je kranjsko podjetje Seti, v katerem je že 16 let zaposlen Trzinec Frenk Korošec, ki ga zaradi njegove zgovornosti zagotovo pozna veliko obcanov. 

Frenk (desno) se v okviru Civilne zašcite Trzin redno udeležuje akcij Ocistimo Trzin in odstranjevanja invazivk. Od lani deluje tudi v Društvu prijateljev mladine Trzin kot njegov podpredsednik. (Foto: Tanja Jankovic) 
Vlada je konec marca izdala odlok, na podlagi katerega je od ponedeljka, 30. marca, do preklica pri gibanju v zaprtih javnih prostorih (trgovine, banke, lekarne, bencinske crpalke ...) treba nositi zašcitne rokavice in zašcitno masko ali druge oblike zašci­te ustnega in nosnega predela, ki prekrijejo nos in usta. 

Proizvodno podjetje Seti, ki zaposluje 25 delavcev, se ukvarja z izdelavo namizne papirne galanterije (prtici oz. servieti, prti, nadprti, tekaci ...), speciliziralo pa se je za proizvodnjo izdelkov iz tako imeno­vanega airlaid papirja – to je papir, ki posnema blago. Njegovi odje­malci so gostinski lokali vseh vrst, ki pa so zaradi vladne uredbe 13. marca zaprli vrata. »Za naše podjetje je to pomenilo katastrofo. Naro-cila vseh vrst papirne galanterije so se tisti trenutek v celoti ustavila,« nam je zaupal direktor podjetja Aleš Šarec. Ker pa jih je cakalo še koncanje proizvodnje narocenih izdelkov, so morali najprej poskrbeti za zašcito svojih zaposlenih. Potrebovali so zašcitne maske, a jih je na trgu zmanjkalo. Znašli so se pred vprašanjem, kako naprej. »Pou­dariti moram, da ima airlaid papir vse potrebne certifikate za uporabo v higienske namene. Zato smo zaceli razmišljati o tem, kako bi ga lahko izkoristili za zašcito obraza. Kmalu smo našli rešitev, kako iz enega prtica v manj kakor minuti izdelati zašcitno masko. Veliko podjetij, ki so lahko nadaljevala poslovanje, se je znašlo pred podobno težavo kakor mi. Zato smo se odlocili, da svojo zamisel ponudimo trgu.« 
Primernost štirislojne arilaid zašcitne maske in airlaid prtica, ki je potreben za izdelavo zašcitne maske, so preverili v Službi za prepre-cevanje in obvladovanje bolnišnicnih okužb, UKC Ljubljana. 19. mar-ca so iz službe prejeli dovoljenje za prodajo oziroma potrdilo o ustre­znosti izdelka, v katerem je bilo zapisano: »Maska NI PRIMERNA za zdravstveno uporabo, namenjena je izkljucno zašciti splošne populacije (industrija, trgovina, osebna raba ...). »To pomeni, da so štirislojne maske, izdelane iz airlaid prtica, primerne za uporabo povsod tam, kjer v normalnih razmerah dela maske niso potrebne. Ne more torej nadomestiti kirurške ali medicinske maske niti maske, ki je potrebna v lakirnici vozil. Je pa ustrezna za delovna mesta, kjer uporaba zašcitne maske ni predpisana, torej za proizvodnjo, trgovi-no, prevoze in podobno in seveda za osebno uporabo,« nam je pojasnil Šarec. Takoj naslednji dan je stekla proizvodnja. V podjetju, ki lahko na dan izdela skoraj milijon kosov prticev, so jih do konca marca na tržišce poslali že pet milijonov. Od tega so jih 2,100.000 prejela pod-jetja, ki so iz njih zacela izdelovati zašcitne maske. Med njimi je tudi podjetje HepiFit, veterinarska hidroterapija in rehabilitacija, Tina Pihlar, s. p., iz Trzina. Po besedah direktorja Šarca se je zaradi tega na delo lahko vrnilo vec kot 400 delavcev, ki so takoj zaceli šivati ali zlagati prtice za maske. »Z zašcitnimi maskami ali materialom za nji­hovo izdelavo smo tako skupaj z izdelovalci mask oskrbeli vec kot 350 podjetij, obcin, javnih zavodov, neprofitnih organizacij, domov za osta­rele in tudi fizicne osebe,« je zadovoljen Šarec in obljublja, da bodo najprej pokrili vse potrebe v Sloveniji in šele nato izdelek ponudili v tujini. Po njegovih besedah imajo na voljo dovolj vseh surovin in tudi dobave so pravocasne. Ti prtici so pakirani v pakete po 50 kosov in primerni za izdelavo 50 zašcitnih mask za splošno uporabo. Napro­daj so v bolje založenih trgovinah Jager, Kea, Mercator in Spar. Pri tem pa še opozorilo: uporabljene maske varno odvrzite med splošne odpadke. Nikakor jih ne odvrzite v odtoke, ker se bodo ti zamašili. Airlaid material je namrec netopen in se ne razgradi v vodi. 
Iz airlaid prtica lahko sestavite zašcitno masko na vec nacinov. 
Portret meseca 


Clani štaba CZ in številni gasilci ter prostovoljci PD Onger in KUD Franc Kotar so tri dni sestavljali štirislojne airlaid zašcitne maske za kratko uporabo. Pri tem so jim pomagali tudi uslužbenci naše obcine. (Foto: Arhiv CZ) 
Videe za sestavo si lahko ogledate na 
YouTube profilu Seti d.o.o. 
Videi prikazujejo sestavo z luknja-mi in gumico (primerno za kratko nošenje maske do dve uri), sestavo s spenjacem in elastiko (primer-no za dolgotrajno nošenje maske) ter sestavo s sponkami (primer-no za proizvodnje – hitra izdelava in veckratna uporaba nosilca). 
Vec kot 100.000 prticev je podjetje podarilo brezdomcem, razlicnim obci­nam in civilnim zašcitam, Zvezi prija­teljev mladine Ljubljana in drugim. Na pobudo poveljnika Civilne zašcite Trzin Mihe Pavška in po posredovanju Fre­nka Korošca pa je podjetje Seti konec marca 3200 prticev airlaid doniralo tudi civilni zašciti v Trzinu. Štab civilne zašcite je takoj organiziral prostovolj­ce, da so v sejni sobi Obcine Trzin tri dni izdelovali zašcitne maske. »Pri or-ganizaciji in tudi izdelavi mask so se zelo izkazali poveljnik civilne zašcite Miha Pavšek, župan Peter Ložar, podžupan Rado Gladek ter poveljnik trzinskih ga­silcev Marko Kajfež in njihov predsednik Borut Kump,« je poudaril Korošec, ki je hkrati tudi namestnik poveljnika Civilne zašcite Trzin, in dodal: »Hvaležni pa smo tudi vsem prostovoljcem, da so se odzva­li.« Naslednjih nekaj dni so clani civilne zašcite pred poslovalnicama Mercator in Spar med 8. in 10. uro razdeljevali zašcitne maske obcanom, ki spadajo v ogroženo skupino, in jih ob tem opozar­jali na sprejete ukrepe. Istocasno so jih razdeljevali tudi pred poštno posloval­nico v obrtno-industrijski coni. Pozne­je so zašcitne maske lahko dobili tudi drugi obcani. »Poleg tega smo z zašcit­nimi maskami oskrbeli uslužbence Pošte Slovenija, ki delajo v trzinski poslovalnici v obrtno-industrijski coni,« nam je še po­jasnil Korošec. 
Tanja Jankovic 



PREDOGLED PRAVILNO NAMEŠCENE MASKE 
V našem kraju 

Namesto copica raje uporabila šivanko 

Karanteno je mogoce razlicno preživljati. V dneh, ko je bila zašcitna maska še redkejša od poštenih politikov, se je Antonija Pacek - Tonka lotila izdelave domacih pralnih mask. »Najprej sem nameravala v casu izolacije in prekinitve dejavnosti v CAT-u (tuji jeziki, likovna dejavnost) vec prostega casa nameniti slikanju akvarelov in z akrilom ali oljem na platno. Potem pa sem se raje odlocila za izdelavo pralnih mask, ki jih bom podarila znancem in drugim, ki jih potrebujejo,« nam je zaupala Antonija Pacek. Povezala se je s civilno zašcito in obcanom Trzina podarila nekaj deset pralnih mask, izdelanih iz gosto tkane nerabljene flanelne rjuhe, pralne pri visoki temperaturi. 
»Pred odhodom v trgovino je najbo­lje nastaviti pri vratih lonec z vodo in nekaj praška. Vanj ob prihodu domov damo uporabljeno masko, nato pa jo skuhamo, kot se je to delalo pred pralnimi stroji. Ce gremo po nakupih enkrat na teden ali še manj, maske ni težko vsakic sproti oprati,« svetuje. 
Opozorilo 
Pralne maske niso preverjena zašcita. Po nekaterih raziskavah se med tkaninami, ki so primerne za osebno zašcito, na zelo dobro tretje mesto glede neprepustnosti uvršca gosto tkano blago kuhinjskih krp. 
Za nosno oporo je Tonka najprej uporabila deset centimetrov dolgo žicko za zapiranje vreck, ko pa je te zmanjkalo, je uporabila plošcate žicke za vezanje vrtnin. Še najvec težav je imela s trakovi za zave­zovanje, saj za eno masko potrebuje kar dvakrat po sto centimetrov traku, tako da je porabila vse trakove, kar jih je bilo pri hiši. Teh je hitro zmanjkalo, izdelovanje trakov iz blaga pa je precej zamudno, zato se zdaj loteva izdelave mask z elastiko. Za šivanja vešce bralke (in bralce) Odseva nam je Antonija Pacek zaupala postopek izdelave. Morda se izdelavi pralnih mask pridruži še kdo. (tb) 
Izdelava 
Odrezan kos blaga (20 x 20 cm ali 40 x 20 cm, ce gre za tanjše blago) zgoraj in spodaj zarobim. V zgornji rob vstavim žicko (ce je krajša, jo na obeh straneh obšijem, da se ne premika). Naredim tri gube, spnem z bucikami, dobim višino maske. Prišijem trak na vsako stran. Najprej 
trak prišijem na zunanjo stran, nato ga prepog­nem cez rob in še na notranji strani zašijem, da se ne cefra. Odstranim bucike in zalikam gube. Pod masko lahko vstavimo papirnat robcek ali prticek. 


Kroj 
Na spletu je mogoce najti vec razlicnih krojev za izdelavo pralnih mask, ker pa nimajo vsi bralci dostopa do spleta, zgoraj objavljamo kroj za masko, ki ga je po vzoru medicinske maske izdelala Alenka Sottler, slovenska akademska slikarka in ilustratorka. Sottlerjeva je kroj podarila v splošno uporabo vsem. 

Ustvarjalnost v trzinskem gozdu 
V teh lepih pomladnih dnevih se radi sprehajamo v naravi in opazujemo, kako se rojeva novo. Vse brsti in kmalu bo vse ozelenelo. Imamo sreco, da je zdaj veliko sonca, in tudi v prihodnje se obetajo lepi topli dnevi. Do nedavnega smo take dneve ob koncu tedna izkoristili za izlete v bližnje ali bolj oddaljene kraje, zdaj pa smo se znašli v drugacnih razmerah. 
Takšnih okolišcin do zdaj nismo poznali. Gibljemo se lahko samo po naši obcini in marsikdo izmed nas je znova zacel odkrivati naš bližnji gozd, lepo obnovljeno trim stezo, Frnihtov bajer, izvir Gvajšek, Gozdno ucno pot Onger, sprehod ob Pšati … Približno tretjino površine Obcine Trzin porašca gozd, drugo tretjino prekrivajo polja, tretjina pa je pose-ljena. Bližnji gozd nam omogoca zadovoljitev naših gibalnih potreb. S tako naravno danostjoimamo prebivalci Trzina veliko možnosti zaspre­hajanje po številnih gozdnih in poljskih poteh. Kljub omejitvam gibanja se lahko sprehajamo, tecemo, kolesarimo pod pogojem, da to pocnemo sami oziroma s clani družine in upoštevamo varnostno razdaljo. 
V prvem tednu omejitve gibanja po obcinah smo se navadili na spre­hode po gozdu. Z varne razdalje smo se srecevali s sosedi, znanci, se na dalec pozdravili in izmenjali nekaj besed ter odšli naprej. Na enem izmed popoldanskih sprehodov smo sprehajalci doživeli prijetno presenecenje. Ob Beli cesti smo srecali Matjaža Erculja, ki je s sinom Majem ustvarjal figuri iz lesa. Nedvomno je projekt o mokrišcih, v katerem je sodelova-la obcina Trzin, Matjaža spodbudil, da se je odlocil za izdelavo žabe in kacjega pastirja. Oblikovanja se je lotil z motorno žago in dokazal, da je spreten tudi pri klesanju oziroma obžagovanju lesa. Maj je s copicem in barvo oživil figuri, kot je povedal, rad riše in slika. Licno postavljena le­sena klop, ki jo na eni strani cuva žaba, na drugi pa kacji pastir, bo omo-gocala prijeten pocitek ali pa opomnila, da smo na obmocju mokrišc. 


Hvala Matjažu in Maju za trud in izvirno zamisel! Ob izviru Gvajška sta Erik in njegov ocka Gregor iz leskovih palic izdelala nov mlincek, ki ga potocek veselo vrti. Marsikateri otrok se bo ustavil in obcudoval moc vode, ki vrti lesene palicice. Gregor in Matjaž sta kot mlada oceta poka­zala svojim otrokom, kako se lahko zamotimo s prijetnimi prostocasnimi dejavnostmi, za katere nam sicer zmanjka casa. 
Uživajmo v lepih pomladnih dnevih in se prepustimo soncnim žar­kom. Izkoristimo zdajšnje stanje in si vzemimo vec casa zase, za svoje bližnje in znance, pa ceprav samo s telefonskim klicem ali drugim elektronskim komuniciranjem. 
Majda Šilar 


V Knjižnici Domžale virus spremenili v priložnost 

Ker smo v teh dneh ujeti med šti­ri stene, Knjižnica Domžale ponuja širok nabor knjig, s katerimi si lahko krajšamo cas. Cetudi so vrata kul­turnih ustanov zaprta, nam sodob­na tehnologija omogoca dostop do elektronskega gradiva. Knjižnica Domžale tako ponuja izbor vec ti­soc enot z razlicnih podrocij. Za dostop do spletnega portala Biblos potrebujemo zgolj uporabniško ime in geslo, ki ju že uporabljamo za dostop do storitve Cobiss. Ce tega morda nimate, v knjižnico pa ne morete, da bi ga uredili, se lahko 

brez težav obrnete na knjižnicarke in knjižnicarje, ki vam bodo priskocili na pomoc. Dostopni so na naslovu info@dom.sik.si kot na telefonskih številkah 051 617 058 (vsak dan med 10. in 14. uro) oziroma 031 712 491 (vsak dan med 14. in 18. uro). 
Na spletni strani Knjižnice Domžale (www.knjiznica-domzale.si) si lahko možgane razgibate z reševanjem kvizov, skrivank, labirintov, ugank in premetank za vse starosti, ki jih sproti dopolnjujejo, lahko si ogledate digitalno domoznansko zbirko (Kamra) ali sledite obja­vam na družbenih omrežjih (Facebooku in Instagramu), kjer vas sproti obvešcajo o novostih. Da pa bi izbira gradiva na že omenjenem por­talu Biblos potekala nemoteno, si lahko pomagate tudi s knjižnicnim leposlovnim portalom Dobreknjige.si, kjer si, ce nimate navdiha za branje ali ne poznate tocnih naslovov knjig, pred vstopom na Biblos preberete opise kakovostnih knjig. V virtualni knjižnici so poleg tega na voljo še številni elektronski viri, ki jih nadgrajujejo za razlicne ciljne skupine, od bogate zbirke dnevnega casopisja in revij, ki obsega vec kot pet tisoc enot v šestdesetih razlicnih jezikih (PressReader), do zvocnih pravljic, enciklopedij in podatkovnih zbirk z razlicnih podrocij. 
Poleg tega je na voljo vec kot trideset tisoc enot gradiva v angleškem jeziku, do katerega prav tako lahko dostopate s svojim uporabniškim imenom in geslom, najdete pa ga na portalu EBSCOhost eBook Pu­blic Library Collection. Tako je poskrbljeno tudi za zahtevnejše okuse. Spletna stran EbscoHost ponuja brezplacen dostop do znanstvenih prispevkov, raziskovalnih študij in vsega, kar morda potrebujete za dopolnitev svojih zakljucnih del ali znanstvenih dognanj, na voljo pa so vam tudi zvocne leposlovne in strokovne knjige v razlicnih jezikih. Da bi pa bi bilo v tem obdobju poskrbljeno tudi za vaše financno stanje, je omogocen brezplacen dostop do portala Tax-fin-lex, ki zajema davke, financno-racunovodske storitve in pravne informacije. 
Med drugim je nadobudnim bralcem vselej na voljo prosto dostopna digitalna knjižnica (dLib.si), kjer si lahko ogledajo tako znanstvene kot leposlovne prispevke, arhivsko gradivo, stare fotografije in še marsikaj. PolegomenjenegajeobiskovalcemKnjižniceDomžalezdajomogoceno spletno popotovanje okoli Zemlje. Veckrat na teden namrec na Facebo­okovem profilu Izimanija – treking potovanja poteka potopisno preda­vanje izkušenega popotnika Izidorja Furjana, ki svojim sledilcem tudi v casu epidemije ponuja obisk oddaljenih krajev, visokih gora, cudovitih jezer in nasploh zanimivih trekingov. Ce sami nimate Facebookovega profila, lahko do že posnetih potopisnih predavanj dostopate tudi na Youtubeu, kjer jih najdete na kanalu Izimanja – treing potovanja. 
Knjižnica je poskrbela, da nam v teh dneh, tednih ali celo mesecih ni in ne bo dolgcas Potujmo skupaj, razgledujmo se skupaj, rešujmo kvize in uganke, skupaj napnimo možgancke in ne glede na trenutno stanje še naprej berimo skupaj. 
Besedilo in foto: Barbara Kopac 

Ucenci Mini dramske šole vadijo na spletu 
Kaj storiti, ce si zaljubljen v gledališce in delo z otroki, pa ti nacrte prekriža virus? Saša Hudnik iz Zavoda Azum, ki skupaj z Jasmino Bejtovic vodi tri otroške skupine v Mini dramski šoli, je poiskala odgovor v spletnih vajah. Gledališko delo z otroki nada­ljujeta s pomocjo spletne aplikacije Zoom in tako omogocata mladim gledališcnikom odmik od vsakdana, ki je prežet z dogajanjem ob virusu. »Otrokom želim ponuditi popestritev, da lahko odmislijo šolo, stres … da jim bo v casu pandemije lažje. Spletne vaje smo šele zaceli, vendar so otroci navdušeni, starši pa hvaležni. V živo smo se povezali z ucenci dveh Azumovih skupin, ki so zelo veseli, da se vidijo, pa ceprav na spletu. Poleg spletnih vaj so dobili zabavne dramske naloge do naslednjega tedna, tako da smo tudi podžgali njihovo ustvarjalno žilico,« je povedala Saša Hudnik. Podobno so se povezali tudi z nekaterimi clani skupine Show KUD Franc Kotar Trzin. Ker gre za izkušenejše gledališke (najstniške) macke, so se ti vsak v svoji dnevni sobi ali na domacem vrtu lotili kar snemanja reklam za koronaizdelke. 
tb, Foto: Racunalniško namizje Saše Hudnik 

Trzinci - naš ponosKultura 

»Glasba je tista prvina, ki vselej zdravi« 
Tako je najin pogovor o melodijah, ki zadnje tedne krepijo razpoloženje v vseh slovenskih regijah, zacela Uršula Jašovec, akademska glasbenica iz Radomelj, ki se v glasbenih vodah giblje tako rekoc že od zibke. Opozorila je na kljucni pomen glasbe, ki se pokaže prav v takšnih posebnih okolišcinah. »Menim, da z glasbo lahko vselej zdravimo in krepimo svoje razpoloženje. Deljenje glasbe z drugimi je zame neizmeren dar, ki ga z najvecjim veseljem ponudim. Trenutno stanje je zato še toliko bolj popolna priložnost za deljenje razlicnih melodij, posledicno pa tudi za širjenje pozitivne naravnanosti.« 
Uršula v svojem prepricanju ni osamljena. Oglasilo se mi je veliko ljudi, ki vsak dan z glasbo izražajo svojo podporo in ohranjajo radostno razpo­loženje. »Nekajkrat sem odprla balkonska vrata, da je zven mojih klavirskih skladb odmeval po mestu. Neki fant iz sosednjega bloka se je pridružil moji melodiji in pripomogel k razpoloženju še s svojimi saksofonskimi popevkami,« je pojasnila Petra Cebulj, glasbena pedagoginja iz Radovljice. 
Christina Thaler Strojan iz Ljubljane, akademska operna pevka, je do-dala, da je h glasbeni evforiji spodbudila tudi svoja otroka. »Odlocili smo se polepšati težke trenutke predvsem ljudem, ki so v prvih bojnih vrstah, torej zdravnikom. Prvotna zamisel je bila sicer okrepiti razpoloženje moje mame in oceta, pa tudi sosedov.« Teodor Žalik, harmonikar, je dokazal, da je tudi Pomurje vsak dan pevsko obarvano. Tam glasbene melodije z balkonov donijo tako rekoc vsak vecer. »Tudi mi vsak dan prepevamo,« je povedala Damjana Voncina, zborovodkinja iz Godovica, »saj želimo, da nas glasba v teh težkih casih poveže. Zacetek sodelovanja pa je bil zanimiv. Kot prvi sva se izpostavili z dekletom, ki biva v bližini. Sprva sva bili deležni sumnicavih pogledov, pocasi pa se je vest razširila in dobila zagon na družbenih omrežjih, dobili sva tudi klic z radia. Po nekaj dneh so sosedje že pricakovali, da bo ob 
18. uri po vasi odmevala znana melodija.« Navdušenje nad glasbenim pro-jektom, ki se je hitro razširil po Sloveniji, je izrazila Inga Ulokina, koncer­tna violinistka. »Karantena seveda ni prijetno obdobje, a je odlicna priložnost za prebujanje ustvarjalnosti v nas. Kot glasbeniki imamo možnost vzbujati upanje med ljudmi, da v prisilnem bivanju doma opazimo tudi prej prezrte malenkosti.« Da lahko takšno izvajanje glasbe resnicno doseže srca ljudi, prica tudi zgodba mlade glasbenice Aje Hrovat iz Radomelj. »Tako smo se lahko povezali glasbeniki iz vse Slovenije, hkrati pa smo dosegli vse, ki so nas želeli poslušati. Poudarili smo, da nihce ni sam, da smo v tej epidemiji skupaj in da bomo le skupaj našli izhod.« Podobnih misli je Špela Pirnat, akademska violistka, ki se je za pridružitev "glasbeni epidemiji" odlocila, ker je želela okolici polepšati krizne dni. »Ljudem želim sporociti, da smo glasbeniki, tudi tisti malo bolj klasicni, srcni ljudje, vendar smo zaradi nastale­ga položaja žal ostali brez koncertov. Tako lahko izvajamo tovrstne koncerte in marsikomu polepšamo dan. Upam, da se nas bodo poslušalci po koncani karanteni spomnili in nas pozneje obiskali na klasicnih koncertih, ko bodo ti sevedaspetmogoci.« Miha Strniša, glasbeni pedagog, ki zdaj biva v Celov-cu, je zapisal: »Za sodelovanje sem se odlocil, ker želim vsaj malo pripomoci k porastu pozitivne energije med ljudmi. Dobra in predvsem iskrena glasbena izvedba namrec vselej seže do srca in prebudi ljudi, v njih vzbudi zavedanje, da niso sami. Ob glasbi se naše srce spet napolni z energijo in vedrino. To sem obcutil tudi sam, ko so se sostanovalci v bloku kaj hitro odzvali na mojo glasbo. Stopili so na balkone, vzklikali, ploskali, se smejali, snemali, posedali na okenskih policah in veselo poslušali.« Svoj loncek je pristavila še Vanja Prevolnik iz Trbovelj, ki sicer ni akademska glasbenica, ima pa rada glas­bo. »Lahkotrdim,«je dejala, »da je cloveški duh nezlomljiv v težkih trenutkih, ceprav te tako majhen patogen oropa družbenih stikov in postavi življenje na glavo … Prav zato se mi je zamisel o prepevanju in širjenju glasbene tradicije zdela izredna priložnost. Glasba je zdravilo za dušo, je upanje, napolni nas s pozitivnimi obcutki.« 
Seveda pa velja omeniti še glasbenika, ki sta v marcu glasbeno navdihnila Trzin. Magistra Alenka Gotar, operna pevka sopranistka in profesorica petja, in njen mož, glasbenik Anže Šuštar, sta namrec v drugi polovici meseca izvedla koncert, ki se je prenašal na družbenih omrežjih. »Z ljubeznijo do socloveka bomo lažje prebrodili te grozne case,« sta zapisala ob napovedi koncerta, ki sta ga koncala z edin stveno (res njuno) pesmijo, Love can win (Ljubezen lahko zmaga). 
Barbara Kopac 

Trzinke »zamrznile« majsko prireditev 
Trzinka poje, osrednja prireditev za ljubitelje zborovskega petja v Trzinu, naj bi letos pod okriljem Ženskega pevskega zbora Trzinke po­tekala že tretje leto zapored. »Zaradi že znanih razlogov je dogodek obvisel v zraku in razmišljamo, da bi ga prestavile na jesen,« nam je zaupala Štefka Prelc, pogonski motor zbora. »Z nastopi se že polnita konec septembra in oktober, nacrtovani dogodek 'Slovenija v Pragi' pa je prestavljen na prve dni oktobra.« 
Med karanteno so Trzinke dobile prav posebno nalogo: ucenje pesmi z angleškim besedilom, za kar sicer potrebujejo nekoliko vec casa. Tokrat se pred zborovodjem Primožem Leskovcem ne bodo izmazale z izgovorom, da je bilo casa za ucenje premalo. 
Ker je vecina pevk že upokojenih in ker spadajo v ranljivejšo ciljno sku­pino, so v tem casu strogo upoštevale navodila in se zadrževale doma. »Spletnih kanalov nismo uporabljale, smo se pa zato veckrat poklica­le po telefonu,« pove Štefka, ki vsak dan poklice kakšnega starejšega znanca ali clana Kulturnega društva Ivan Hribar, da se z njim pogovori in da cas obema hitreje mine. Trzinke po svojih moceh pomagajo dru­gim, saj obcasno skuhajo kosilo in ga nesejo starejšim pred vrata, svojo pomoc pa so ponudile tudi trzinskemu Rdecemu križu. 
Kaj pa petje na balkonih? »Trikrat sem se pridružila druženju na bal­konu: prvic, ko so nanj pozivali glasbeniki in ko smo ob poldne 15 mi-nut vrteli lepe slovenske pesmi, drugic smo se s ploskanjem zahvalili 
20  |  Odsev — Glasilo obcine Trzin 
zdravstvenim delavcem, tretjic pa smo vrteli Kekcevo pesem,« pove Štefka Prelc, ki med drugim skrbi tudi za dobro medsosedsko poveza­nost stanovalcev njihovega stopnišca. Takole so v podporo zdravstve­nim delavcem ploskali na balkonih blokov ob Ljubljanski cesti. 
(tb, foto: Štefka Prelc) 

Kultura 

Avtorski muzikal Hiška prijateljstva 

8. marca smo si lahko v Kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu ogledali premiero otroške gledališke Show skupine. Predstavila se je z avtorskim muzikalom z naslovom Hiška prijateljstva. Scenarij in bese­dila pesmi so delo mentorice Saše Hudnik, ki je igro tudi režirala, Igor Razpotnik ml. pa je prispeval glasbo in aranžmaje. V predstavi so igrali otroci zadnje triade osnovne šole. Zgodba govori o mladih prijateljih, ki si v gozdu postavijo »bunker«, kjer se igrajo. To obmocje pa hoce zasesti tudi milijarder Vladimir, saj želi tu zgraditi terme, s katerimi bi bajno služil. 
Zgodba se konca z zmago prijateljstva nad pohlepom in denarjem. Otroci so se sami domislili ideje za predstavo. Mentorica je povedala: »Izmed najstarejših igralcev so štirje igralci zaceli svojo gledališko pot v Mini dramski šoli, ko se je ta še izvajala v Kulturno-umetniškem društvu Franc Kotar Trzin. Prva predstava, ki jo je takratna skupina odigrala, je bila 'Kdo si upa podreti vigvam?', katere avtorica sem bila jaz, mentorici pa sva bili jaz in Ksenija Dvoršak. Ker so ti igralci letos zadnje leto v skupini Show, so si zaželeli, da bi odigrali predelavo Vigvama kot muzikal. Vendar je do-mišljija dobila krila in so otroci zgodbo popolnoma spremenili, tako da so od prvotne zgodbe ostale le nekatere prvine (osnovna misel, da obstajajo pomembnejše stvari, kot je denar, lik brezobzirnega milijarderja/poslov­neža in zasnova zgodbe, to je, da otroci v gozdu zgradijo svojo 'hiško' oziroma bunker za igro).« 
Redne vaje so potekale enkrat na teden, vendar so se igralci pogos-to dobivali tudi na individualnih vajah oziroma plesno-pevskih vajah. Predstavo so tako izpilili, da pred nastopom ni bilo skoraj nic nervoze, le pricakovanje in sprošcenost. 
Nina Rems, foto: Peter Hudnik 

Kultura in umetnost v casu korone 
Trzinska kulturnica Saša Hudnik je ustvarila malo zakladnico pove­zav, kjer lahko najdete vse mogoce: od otroških predstav in pravljic do plesnih in gledaliških predstav, muzikalov in celo virtualnega sprehoda po Disneylandu. Saša, prisrcna hvala! 
ŠIRŠI NABOR 
www.openculture.com/ – brezplacni dostopi do knjig, filmov … 
GLEDALIŠCE 
portal slovenskega gledališca – povezave do vec predstav (odrasle in otroške), sproti posodabljajo seznam: http://veza.sigledal.org/pri­spevki/gledalisce-iz-domacega-naslanjaca, vec predstav: http://mreznimuzej.naprave.net/si/mreznimuzej/1/29/ – razlicne produkcije Lutkovno gledališce: http://www.lgl.si/si/predstavitveni-video – po­vezave do predstav Lutkovnega gledališca v Ljubljani povezave do predstav gledališca Glej: https://www.glej.si/ Slovensko mladinsko gledališce: https://www.facebook.com/slo­venskomladinskogledalisce/ na svoji Facebookovi strani objavljajo povezave do predstav na spletu SNG Drama: https://www.facebook.com/sngdramaljubljana/ – na svoji Facebookovi strani objavljajo povezave do predstav na spletu Bunker Ljubljana: https://www.facebook.com/bunkerljubljana Plesni teater Ljubljana: https://www.facebook.com/PTLjubljana The Shows Must Go On: https://www.youtube.com/watch?v=GpO­4ohqx3os – vsak petek bo ob 19. uri po našem casu objavljen nov muzikal Andrewa Lloyda Webra, za ogled bo na voljo 48 ur Tvoj bodoci bivši mož (celotna predstava), Vid Valic: https://www. youtube.com/watch?v=IjTw3-8zhjU 
VIRTUALNI MUZEJI 
svetovni muzeji: https://www.travelandleisure.com/attractions/ museums-galleries/museums-with-virtual-tours?utm_medium=soci­al&utm_term=59F3F59E-653B-11EA-938E-3D9296E8478F&utm_ source=facebook.com&utm_campaign=travelandleisure_travelan­dleisure&utm_content=link Slovenski etnografski muzej: https://www.etno-muzej.si/sl/novice 
FILM 
izbor slovenskih filmov za otroke, mlade in odrasle: https://bsf.si/sl/ novice/vsi-filmi-doma/ 
DEJAVNOSTI ZA OTROKE 
https://whatmomslove.com/kids/active-indoor-games-activities-for­-kids-to-burn-energy/, https://zavodazum.com/igrezaotrokeinodrasle/ 
– gledališke in dramske dejavnosti, ki jih lahko izvajate tudi doma https://www.youtube.com/watch?v=r8_8HlOn1EA&feature=youtu.be FB-skupine/strani – zabavne dejavnosti, igra in ucenje predšolskih otrok: Otroška igra in ustvarjanje; Mamice ustvarjajo z otroki 
BREZPLACNI DOSTOPI DO UCNIH MATERIALOV: 
Mladinska knjiga: https://www.ucimse.com/ RokusKlett: https://mailchi.mp/rokus-klett/zaprtje-ol-brezplaen-dostop--do-vseh-e-gradiv-za-uencedijake-in-uiteljeprofesorje?e=f45bad33f9 radijski literarni veceri, ki bodo srednješolcem približali domace branje: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/radijski-literarni-veceri--ki-bodo-srednjesolcem-priblizali-domace-branje/519167 
BRANJE: 
https://www.bralnica.com/aktualno/brezplacne-knjige-na-spletu--25-virov-kjer-si-lahko-brezplacno-preneses-knjige – tuje https://zalozba-zala.si/brezplacne-eknjige/ https://www.e-emka.si/catalog/show/brezpla%C4%8Dne+eknjige/68 https://www.zmajcek.net/otroci/igrarije/ – revija Zmajcek https://www.mladinska.com/ciciban – revija Ciciban https://www.pil.si/ – revija Pil, https://www.mladinska.com/gea – revija Gea https://www.mladinska.com/moj_planet/domov – revija Moj planet http://www.knjiznica-domzale.si/E-knji%C5%BEnica/e-Knjige – sple­tna izposoja e-knjig 
DRUGO 
FB stran KUD Franc Kotar Trzin, prispevki s kljucnikom #kulturado-ma; FB/kudtrzin/, https://www.facebook.com/BGPizama/ - Boštjan Gorenc – Pižama pripoveduje zgodbe za otroke otroski.rtvslo.si/lahko-noc-otroci/pravljice – Pravljice za lahko noc in radijske igre za otroke, otroski.rtvslo.si/rio/oddaje – Radijske igre za otroke = RIO Vešcine za pomirjanje za otroke https://copingskillsforkids.com/cal­ming-anxiety/ Virtualni sprehodi po Disneylandu https://www.romper.com/p/whi­le-disney-world-disneyland-are-closed-take-your-kids-on-virtual-ri­des-22622893?utm_source=facebook&utm_medium=owned&utm_ campaign=romper&utm_content=1584384902 

Mladi o mladih 
Intervju z rokometašico Kajo Škrlep 

Trenutno trenira v garaži 
Kaja je obetavna mlada športnica in obiskuje Športno gimnazijo Šiška. Rokomet jo navdušuje že od mladih let, zato se je odlocila, da se mu bo bolj posvetila. Že vrsto let tekmuje za Rokometni klub Krim, kjer bi rada tudi v prihodnosti igrala v clanski ekipi. Verjamem, da ji bo uspelo vse, kar si bo naložila! 
(Fotografije: Osebni arhiv Kaje Škrlep) 
Kdo te je navdušil za rokomet? 
Za rokomet me je navdušil moj brat Luka, ko je v osnovni šoli zacel obi-skovati rokometni krožek. 
Kdaj si ga zacela trenirati? 
Trenirati sem ga zacela pri osmih letih, torej na zacetku tretjega razreda. 
Kje in koliko casa treniraš rokomet? 
Rokomet treniram že devet let. Najprej sem dve leti obiskovala rokometni krožek v osnovni šoli, nato pa sem leta 2013 zacela igrati za Rokometni klub Krim. 
Kdo je tvoj vzornik? 
Ker igram na vec razlicnih pozicijah, vzornice ravno nimam. Sem pa že zelo majhna tekala naokoli in kricala, da sem Nataša Derepasko, ki je prav v tej sezoni tudi moja trenerka, zato bi lahko rekla, da se zgledujem po njej. 
Kakšne imaš nacrte za naprej? 
Želim si igrati za prvo clansko ekipo Krima in se cim prej prodati v kakšen vecji klub v tujini. 

Se moraš cemu odrekati zaradi rokometa? 
Za rokomet sem se odrekla druženjem s prijatelji, ker sem imela treninge vsak dan po šoli, odrekla sem se praznovanjem rojstnih dni konec tedna, ker sem imela tedaj tekme. Ko so se drugi družili zunaj, sem bila jaz na treningu, tekmi ali pa sem se preprosto morala uciti, ker zaradi naporne­ga urnika prej nisem imela casa. 
Ti podpora staršev veliko pomeni? 
Da, predvsem mi pomeni veliko, da si vzameta cas in prideta na tekme ter tudi onadva vlagata cas vame, ko me vozita na treninge ali tekme. Veliko mi pomeni podpora celotne družine. 
Na katerih tekmovanjih je igrala vaša ekipa in kakšne uvr­stitve ste dosegli? 
Vsako leto se potegujemo za državni naslov oziroma medaljo. Osvojili smo že tri zlate in dve srebrni medalji. Udeležimo pa se tudi vec mednaro­dnih turnirjev, najpogosteje v Srbiji, na Hrvaškem ali Slovaškem. Tudi od tam se domov nismo vrnili praznih rok, ampak z vec zlatimi in srebrnimi pokali kot tudi s pokalom za najboljšo igralko. 
Kaj pomeni zdajšnja izolacija za tvoje športno delovanje? 
Trenutna izolacija mi pomeni cas, ki bi ga lahko porabila za napredovanje v rokometu. 
Kako si se prilagodila spremenjenim razmeram? Boste letos sploh še imeli tekme? 
Trenutnim razmeram sem se normalno prilagodila. Vsako jutro se zbudim morda kakšno uro pozneje, kot bi se, ce bi morala v šolo, ampak to me ne moti. Preko videoklica s sošolkami naredimo za šolo, potem pa pojem kosilo in malo zadremam. Okoli 18. ure se spravim v garažo in izvedem zastavljeni trening. Glede tekem cakamo iz zveze še uradno potrditev, a naceloma je tekem za letos konec. 
Kaj to pomeni za tvojo nadaljnjo kariero? 
Glede na to, da mi je trener­ka namignila, da sem v ož­jem izboru za reprezentanco U18(reprezentancostarejše­ga letnika), mi trenutno ob-dobje cisto nic ne prija. Veliko boljše bi bilo, ce bi lahko vsaj normalno trenirala in igrala tekme. 
Misel za konec. 
Za konec bi rada rekla, da kjersem zdaj, ne bi bila brez trdega dela in vseh odre­kanj. Ne bi pa bila uspešna, ce ne bi za mano stali moja celotna družina, vsi trenerji, ki so in verjamejo vame, in moja ekipa, ki mi vedno stoji ob strani. 
Nina Rems 

Šport 

V Ženskem košarkarskem klubu Domžale vse vec Trzink 
Udarec bodo cutili tudi manjši 
Koronavirus je posegel v tako rekoc vse pore našega življenja. Nic drugace ni v športu, kjer je veliko strahu in predvsem spraševanja, kako bo po koncu kriznega obdobja, v katerem smo zdaj. Veliko se govori o vecjih klubih. A kaj bo z manjšimi, kakršen je Ženski košarkarski klub Domžale, v katerem trenirajo tudi trzinske košarkarice? 

»Treninge smo kmalu prekinili, 12. marca. Sprva so nam rekli, da bomo tekme igrali brez gledalcev. Ko se je zaostrilo stanje v šolah, je bilo jas-no, da to ne bo vec mogoce. V šolah, kjer imamo treninge, so prav tako sprejeli ukrep, da v telovadnicah ne bo vec popoldanskih dejavnosti. V Košarkarski zvezi Slovenije so se nato odlocili, da se sezona predcasno konca,« je predsednik Ženskega košarkarskega kluba Domžale Bojan Dremel opisal, kdaj so morali zaustaviti treninge in tekmovanja. 
Ker so treningi neizvedljivi, so košarkaricam, ki vadijo pod okriljem kluba, dali navodila, kako naj v tem casu vzdržujejo telesno pripravlje­nost. Kaj drugega v casu, ko veljajo omejitve gibanja in druženja, tako ali tako ni izvedljivo. 
V Ženskem košarkarskem klubu Domžale trenira tudi veliko mlajših košarkaric iz Trzina. Domžalski klub gostuje in trenira v naši šolski te lovadnici, kjer deluje tudi šola košarke Annamarie Prezelj.Prezljeva je clanska reprezentantka iz Trzina, košarkarsko pot pa je zacela prav v tem domžalskem klubu. V zadnji sezoni si je kruh služila v klubu Gor zow Wielkopolski na Poljskem in je bila med boljšimi posameznicami tretjeuvršcene ekipe v tamkajšnjem prvenstvu. 
Tudi v zdajšnji clanski ekipi so trzinske košarkarice, ki pridno napre dujejo iz leta v leto. Ana Markovic, Zala Bratovž in Tija Cerar Šimencsoševse kadetinje,rojene leta2004, aso v zadnjisezonikljub mladosti dobile priložnost za dokazovanje v clanski konkurenci. Smolo je imela le njihova vrstnica Pika Pezdir, ki jo je zaustavila poškodba. 
»Trzink je dokaj veliko. Nekaj obetavnih kadetinj imamo in nanje racunamo. V mlajših selekcijah jih bo v prihodnji sezoni še vec, ker bodo prišle iz šole košarke, ki jo imamo v Osnovni šoli Trzin,« poudarja predsednik kluba. 

Domžalski klub sicer spada med manjše pri nas, a bo obcutil posle-dice epidemije koronavirusa, ceprav ne upravlja takšnega proracuna kot najvecji v našem okolju. 
Predvsem bo ostal brez vadnin v mlajših selekcijah, saj treningov še lep cas ne bo mogoce izvajati, poudarja Dremel, ki živi v Trzinu: »Fi-nanciramo se iz treh virov: prvi so vadnine, potem sta tu še prispevka obcin in sponzorjev. Upam, da se v obcinah v prihodnje ne bo nic spre­minjalo glede pomoci športu, ceprav je jasno, da bi lahko ta denar šel tudi za odpravljanje kriznih razmer. Prav tako se je s sponzorji težko pogovarjati o prihodnji sezoni, ker še sami ne vedo, kako jih bo kriza prizadela. Ne moremo vedeti, kaj bomo lahko dobili.« 

Klubsko delovanje v slovenski košarki ni na zavidanja vredni ravni. Vse vec klubov se je že pred izbruhom pandemije ukvarjalo z denarni-mi težavami, pandemija pa bi lahko povzrocila še vec nevšecnosti, ce ne bo vecjih premikov v razmišljanju na državni ravni. Obstaja namrec skrb, da bi se lahko v športu izvedla naravna selekcija, saj mocnega udarca ne bi preživeli vsi. 
O crnem scenariju Dremel noce razmišljati, a se zaveda, da bo v prihodnjih mesecih veliko negotovosti. Dejstvo je, da bodo že zdaj ob­cutili izpad proracuna za to sezono. »Težko kar koli napovedujemo. Ce gledamo poslovno, bo epidemiji koronavirusa sledila še gospodarska kriza. Lahko se kaj spremeni. Lahko nastane težava, ali bo še vedno clanska košarka ali je ne bo vec. Ta je za nas najvecji strošek. Za mlaj­še selekcije smo optimisti, tam so vadnine, prav tako nekaj dobimo s sofinanciranjem. Clanska ekipa je odvisna od tega, koliko si lahko privošcimo. Stroškov ne moremo nižati, ker so stalni in jih je treba pokriti. Predvidevamo, da bomo preživeli, ne moremo pa napovedati. Veliko je vprašanj. Nihce ne ve, koliko casa bo vse skupaj trajalo in kakšne bodo posledice,« se je razgovoril. 
Pozitivna plat je vec ukvarjanja z domacimi igralkami, cemur se v domžalskem košarkarskem klubu že nekaj casa posvecajo. Med njimi je tudi vec Trzink: »Za nas se ne bo spremenilo, saj z našimi mlajšimi že veliko delamo tudi v clanski kategoriji. Mednarodne zgodbe pa se za zdaj tako ali tako ne gremo.« 
Jaka Lopatic, foto: Arhiv ŽKK Domžale 
Okrogli jubilej 
90 let Marije Kralj, Matickove Meri 

»Pocakajte, saj bo kmalu bolje!« 
»O ja, spomnim se, kako je 17. februarja 1952 tako snežilo, da ga je nametlo cez dva metra. Predore smo kopali cez dvorišce, da smo prišli do drv za kurjavo,« se je spominjala gospa z nekaj gubicami, ko sem pred meseci obiskala znani trzinski barcek. Tedaj še nisem vedela, da gre za eno najstarejših Trzink, vitalno, bistro in pronicljivo, zabavno, a hkrati prizemljeno modro žensko, ki ji življenje ni prihranilo ne dobrega in ne slabega. 

Navihana pesmica iz spomina Matickove Meri 
On: Gospodicna, naj se vam predstavim, sem junferaj milioner. Ona: O gospodic, pa bodi moj možek, svoj milijoncek prepiši name, vse bom storila, bom hlace nosila, a kot po navadi copata boš ti. Posodo, tla boš ti pomival, sincka zibal boš ti, jaz pa v kavarni vse bom ljubila, nikol' se vrnila, spet – tvoja ne bom. 
»Delati je bilo treba, imeli smo gostilno in manjšo trgovino, pa tudi na njivah sem delala. No, zdaj nisem toliko zgarana, saj ne delam vec toliko.« Ob zadnjem stavku clovek ne ve, kaj bi rekel gospe pri njenih letih. Lahko se le nasmehnem. Ta njen stavek dobi še veliko vecji po-men nekoliko pozneje, ko mi zaupa, da vsak petek pospravlja. »Po tleh pomijem, okna, ki gledajo na cesto, obrišem … Štirinajst oken imam. Je dosti dela!« pove Meri in pojasni, da živi v 480 let stari hiši, kjer je živel tudi njen stari oce, Miha Colnar, dolgoletni trzinski župan z zacetka prejšnjega stoletja. 
Novi koronavirus je tudi življenje Marije Kralj omejil na domace ste­ne. »Saj skrbijo zame. Sin me vsak dan poklice, vnukinja mi skuha, ampak mi ne prija, hrana ne gre tako dol kot vcasih. Ce si v formi in fejst delaš, je to drugace. Zdaj pa … No, pa saj tudi vcasih ni bilo vsak dan mesa, cez teden je bila na krožniku zelenjava, kakšni štruklji, samo ob nedeljah meso. Pa mleko sem vedno imela rada, še do ne­davnega sem ga veliko popila, a sem se mu pred enim letom odrekla, saj pravijo, da ni zdravo za starejše,« Meri brez prestanka klepeta in mimogrede po imenih našteje še vse svoje bližnje sorodnike in kaj kdo dela. Posebno ponosna je na sedem pravnukov. Za vsakogar poleg imena pove tudi, koliko je star. (Ob tem pomislim, da znajo biti letnice sorodnikov izziv za marsikoga, ki mu do 90 še precej manjka ...) 
Marija Kralj je letos praznovala 90 let. Dobro jih skriva. 
Letos februarja je Matickova Meri, kot ji recejo vsi, ki jo nekoliko bolje poznajo, praznovala 90 let. Pravijo, da ce je clovek kdaj v hudi življenjski stiski, naj gre za nasvet vprašat najstarejšo žensko sorodni-co. Trzinci bi lahko šli po nasvet k Meri. In sem jo šla vprašat. Pravza­prav sem jo poklicala po telefonu in v okrogli urici se je iz nje usipalo kot sneg leta 1952: v izobilju. 
Najprej je zrecitirala nekaj šaljivih pesmic, ki po nastanku najbrž segajo v sredino prejšnjega stoletja. »Spomin imam pa res dober,« je hitela žlobudrat in se ob tem spominjala prijetnih vecerov ob har­moniki v njihovi gostilni. Priznava, da v teh casih še posebno pogreša druženje. »Luštno je bilo vcasih. Ko sem bila mlada, smo bili v Trzinu vsi prijatelji, zdaj pa so zaradi vseh teh politik vsi skregani. Ampak s temle virusom se tudi to spreminja. Vcasih smo drug drugemu poma­gali in verjamem, da bo spet tako!« 

Okrogli jubilej 


Posebna zahvala 
Ob osmem marcu so dekleta iz Ženskega pevskega zbora Trzinke v lokalu Lagoja pripravile koncert ob dnevu žena. Ta dogodek je bil eden tistih, ki srce Marije Kralj polnijo z radostjo zadnje tedne, ko ji je težko. »Bilo je zelo lepo. Ob spominu na pokojno hcer smo vsi jokali. Ogromno mi je pomenil ta koncert in ne morem pozabiti, kaj so za nas storila ta dekleta. Ko bo konec te karantene, si jih želim povabiti na srecanje k nam, da se jim še enkrat zahvalimo. Zelo sem jim hvaležna in se jim želim tudi tukaj še enkrat zahvaliti.« 

Ko jo vprašam, kakšen je njen recept, da je pri svojih letih tako vitalna in ima tako jasen um, mi ne zna prav dobro odgovoriti. Ne daje prehran­skih nasvetov, ne zapoveduje gibanja ali trdega dela, ne išce odgovorov v knjigah. Preprosto pove: »Vedno sem bila rada v družbi. Imeli smo gostilno in delala sem v takih službah, da je bilo okoli mene vedno veliko ljudi. Pa molitev pomaga. Rada zmolim rožni venec in gledam maše po televiziji.« 
Prav to bi lahko bila skrivnost dolgega življenja in bistrega uma Ma-rije Kralj: molitev, ljubezen do življenja in družabnost. Pravi, da je bila od nekdaj družabna, a še bolj družabna je bila njena mama Mici, go­stilnicarka, ki je za dobro voljo rada zaigrala na orglice. »Zelo družab­na je bila, a tudi zelo korajžna,« Meri še danes, ko ima sama 90 let, z obcudovanjem govori o svoji mami. 
»Kadar je bilo težko, sem se lahko oprla prav na mamo. Zelo veliko sem dala skozi v življenju. Locila sem se, pogorela nam je hiša, pred pol leta mi je umrla hci in nisem še prišla k moci. To je res zelo hudo, in kdor ni doživel, težko razume … V življenju sem kdaj tudi jokala, a ne prevec. Hitro sem se postavila pokonci in si rekla, da moram biti trdna, ce hocem iti naprej.« Zdi se, da se v teh njenih besedah skri­va zrno modrosti za današnje case, a Trzincem in Trzinkam je glede trenutnih razmer svetovala tole: »Enkrat mora biti konec. Pocakajte, saj bo kmalu bolje! To je najvec, s cimer vas lahko potolažim.« Hvala, Matickova Meri, za modrost modre ženske. 

Takole ji je za 90. rojstni dan vošcil del pravnukov. V družbi deklet, ki ji veckrat polepšajo dan z dobro kavico. 

Korona utrip 

Življenje v kraju po razglasitvi epidemije 
Zagotovo ste spremljali dogajanje v zvezi z novo koronavirusno epi­demijo in prav gotovo poznate številne ukrepe naše vlade, ki jih je postopoma uvajala za preprecitev širjenja okužb. Ti so vplivali tudi na življenje v naši mali obcini, v kateri je po uradnih podatkih še vedno le ena okužena oseba, ki je medtem že okrevala. Vrata so tako zaprli lo-kali in saloni, javne ustanove in številna podjetja, tudi Obcina, s katero lahko komunicirate le po telefonu ali elektronski pošti. S skrajšanim casom delujejo dve živilski trgovini, mesnica Pr' Kmetic, prodajalna sadja, lekarna, pošta in nekaj prodajaln ter SKB v obrtno-industrijski coni. Podjetje Prodnik je nemoteno opravljalo odvoz smeti, odpoveda-lo pa je odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov (vec na njegovi spletni strani). Spomladanska dela so opravljali tudi delavci podjetja Razpo­ka. V trzinskih avtomehanicnih delavnicah opravljajo redne servise in odpravljajo izredne okvare na vozilih. 
Utihnil je živžav v šoli, vrtcu in na igrišcih. Vrata je zaprla krajevna knjižnica, vendar omogoca uporabo virtualnega sveta knjig, casopi­sov in informacij. Ustavljena sta bila javni potniški avtobusni in že­lezniški promet, obcutno se je zmanjšal tudi preostali cestni promet skozi naš kraj. Proti koncu marca je zaživela dostava blaga na dom, ki jo omogoca vec ponudnikov, med njimi trgovina Pecjak, zadruga Jari­na, podjetje Gajbica, pekarna Rž, sadje-zelenjava Frutas in tudi cvet­licarna AnaEva, ki je 3. aprila lahko odprla vrata trgovine. Trgovina Amarant pred svojimi prostori omogoca prevzem po spletu, e-pošti ali telefonu narocenega blaga in blaga iz zalog. 
Besedilo in foto: Tanja Jankovic 





Med redkimi odprtimi podjetji v obrtno-industrijski coni je tudi podjetje Simps's, ki prodaja sanitetni material. 
Korona utrip 



Koncert pod balkoni doma starejših 

Epidemija nove koronavirusne bolezni je precej posegla tudi v vsak­danji utrip domske skupnosti v domu starejših. Kar naenkrat se je bilo treba odpovedati vsemu, kar sicer zapolnjuje dneve stanovalcem: skup­ni jutranji telovadbi, krajšim in daljšim sprehodom, prireditvam, mašam in nastopom, pevskim vajam s prostovoljko Dragico, bralni skupini ter celo medsebojnemu druženju v vecjih skupinah. Težko se je tudi spri­jazniti, da je dom popolnoma zaprt za vse obiske svojcev, znancev, otrok in prostovoljcev. Vendar se ne pustimo kar tako premagati malodušju. Stike s svojci pomaga ohranjati sodobna tehnologija (Skype), za giblji­vost telesa skrbi fizioterapevtka z individualnimi obravnavami, za boljše pocutje pa poskrbijo krajši sprehodi po domskem dvorišcu in vrtu. Še posebno pa nas veseli, da na nas mislijo sokrajani. Marsikdo je že pokli-cal in povprašal, kako smo in ali kaj potrebujemo, med njimi tudi novinar Gregor Trebušak, s katerim smo hitro našli skupni jezik in z njegovo pomocjo smo stanovalcem pricarali pravi mini koncert. V sobotnem po­poldnevu so tako z zelenice za domom odmevale slovenske, italijanske in angleške skladbe, ki sta jih prepevala Alenka Gotar in Anže Šuštar, stanovalci pa so jih spremljali vsak s svojega balkona. Po vsaki skladbi sta sledila navdušeno ploskanje in mahanje vsem nakljucnim poslušal­cem, ki so od dalec spremljali zanimivo dogajanje. Stanovalce je toplo nagovoril tudi župan Peter Ložar in jim vlil upanje, da se bo tudi ta kriza nekoc koncala. Hvaležni smo za take male pozornosti in si želimo, da bo prav kmalu še kakšen »koncert pod balkonom«. Zahvaljujemo se tudi vsem posameznikom, podjetjem in civilni zašciti za donacije zašcitnih sredstev, ki jih v domu vsak dan nujno potrebujemo. 
Katarina Pezdirc, Dom pocitka Mengeš, enota Trzin Foto: Barbara Vesel, socialna delavka 


Samooskrba 
Ste samooskrbni? 

Casi so se cez noc korenito spremenili. Hrana je postala dobrina, ki ni vec samoumevna, zato smo se zaceli zanjo zanimati bolj kot kadar koli do zdaj. Ce še nimate svoje krpice zemlje, kjer bi lahko imeli nekaj gredic z vrtninami, je zdaj morda cas, da se pridružite številnim slovenskim vrtickarjem. Florijani, kot smo se poimenova­li clani trzinskega Društva Florijan, se že peto leto družimo na skupnostnih vrtovih in v prijetni družbi skrbimo za samooskrbo svojih gospodinjstev. Lahko se nam pridružite, saj imamo prostih še nekaj vrtov. Mordapakakšenkošcekneobdelanezemlje,primerne za vrtnarjenje, dobite v najem pri sosedih ali sorodnikih na deželi? Nic od tega ni mogoce? Imate samo balkon na soncni strani bloka ali stanovanjske hiše? Za zacetek bo dovolj, saj lahko tudi na balkonu vzgojite lep pridelek. Pomembno je, da nabirate izkušnje za pozneje, ko se bodo ponudile nove možnosti, sproti pa uživate v neprecenljivi vrednosti sveže zelenjave, ki gre na krožnike in v skledo takoj, ko jo odrežete. Znano je, da so vrednosti hranil najvecje takoj po obiranju zelenjave in da ta veliko izgublja z vsakim dnem v hladilniku, cetudi je še tako sodoben in je zelenjava na videz sveža. 
April je idealen mesec za vrtickarske zacetnike 
Kje zaceti? Konec aprila je idealen cas za zacetnike, a morate pohiteti, ce na svoji krpici zemlje še niste nicesar naredili. Najprej sedite za mizo, vzemite zvezek za zapiske in se odlocite, katero zelenjavo želite gojiti. Vprašajte se, katero zelenjavo vaši družinski clani obožujejo in katero najpogosteje kupujete v trgovini. Ce ste zacetniki, bodite skromni in si ne postavljajte (pre)visokih ciljev. Številnim vrtickarjem je prvi in najpo­membnejši cilj, da imajo vseh dvanajst mesecev svojo solato, brez kate-re ne mine nobeno kosilo. »Solata« je zelo širok pojem in marsikaj lahko konca v solatni skledi ali na krožniku. A v mislih imamo na zacetku glav­nato solato, ki je lahko krhkolistna, s strnjenimi glavami, ali rozetasta oz. tip gentile, ki jo poznamo zadnji desetletji in je posebno primerna za zacetnike, ker ne gre v cvet. Na solatni krožnik lahko zaideta tudi špinaca in blitva, slednja seveda surova in narezana. Še malo rukole kot dobrodošle zacimbe »solate«, in že imamo osnovne štiri vrtnine, ki so primerne tudi za zacetnike. S svojim pridelkom nas lahko razve­seljujejo vso sezono, da o njihovi prehranski vrednosti ne izgubljamo besed. Pomembno je, da jih režete sproti. Ne cakajte, da zrastejo, saj so zlasti špinaca, blitva in rukola najboljše, ko so listi mladi in socni. Ko je pridelava preobilna, pa pridelek porežite, operite in v majhnih pakiranjih hranite v zamrzovalniku za odlicne smutije. 
V tem casu sicer še lahko pohitite s sajenjem cebule in pora, a mor­da je bolje, da kupite sadike, ki so že zacele svojo rast. Zdaj bi bilo namrec bolje, da bi cebula že rastla tudi na vašem vrtu, zato ste za sajenje cebulcka malce pozni. Potem sta tu še korencek in rdeca pesa, s katerima bi bilo tudi dobro pohiteti. Hladne noci imajo rade tudi vse 
28  |  Odsev — Glasilo obcine Trzin 
kapusnice, zato posadite sadike zgodnjega zelja, cvetace, brokolija, kolerabice ter kodrolistnega ohrovta. 
Sredi maja pridejo na vrsto plodovke, kot so bucke, kumare, paprike, feferoni, paradižnik in jajcevci, ki ne prenesejo nizkih temperatur. Zmr­zal jih popolnoma unici, temperatura pod 15 stopinj pa ustavi cvetenje in tvorbo plodov. Spremljajte vremensko napoved in jih posadite šele sredi maja, ko ni vec nevarnosti pozebe. Se pa lahko škodi vsaj delno izognete, ce rastline ob nevarnosti pozebe pokrijete z vlaknasto folijo. 
Tudi vrt je treba nacrtovati 
Poleg seznama zelenjadnic ne pozabite narediti dobrega nacrta zem­ljišca. Izmerite površino, ki jo imate na voljo, in dolocite, koliko katerih sadik lahko na to površino dejansko posadite. Gredice narišite in na njih nacrtujte število sadik posamezne zelenjadnice. Odlocite se, katere vrtnine boste sejali in katere kupili kot sadike. Pomembno je tudi saje­nje razlicnih rastlin skupaj, saj poznamo dobre in slabe sosede. In ne pozabite na kolobar oziroma kako si rastline sledijo na gredicah. 
Vsa opravila na vrtu se zacnejo z dobro pripravo zemlje, od katere sta zelo odvisna naš uspeh in pridelek. Zavedajte se, da vse, kar rastlinam ponudimo, one porabijo za svojo rast in razvoj, mi pa vnesemo kot hra­nila v svoje telo. Zlasti je to pomembno, ce sadite rastline v posode in korita na balkonu. Obvezno morate izbrati substrat, prst, ki je ekološko neoporecna in ima na vreci naslikano zelenjavo. Zemlja za okrasne ra­stline ni primerna za gojenje zelenjave, ce ni oznacena kot bio substrat. 
Prst je živ organizem, s katerim moramo skrbno ravnati in ga nego­vati ves cas. Biti moramo pozorni, kako jo obdelujemo, da bo omogo-cala kar najboljše razmere rastlinam, ki jih želimo pridelati. Ce imate na voljo zemljišce, kjer je bil vrt že prejšnje leto ali je bila na tem mestu njiva, potem ga le zrahljajte z vilami, ne lopatajte in ne ob-racajte zgornjih plasti zemlje v globino, saj s tem unicite nujno pot-rebne mikroorganizme, ki so pomembni za uspešno rast. Dodajajte ekološka organska gnojila v navedenih odmerkih, ki jih lahko kupite v najrazlicnejših oblikah v specializiranih trgovinah. Tisti, ki že dalj casa obdelujete prst, veste, kako pomembna je njena struktura, ki naj bo kar najbolj mrvicasta in ne grudasta. Veste tudi, da takšne sestave prsti ni preprosto vzdrževati. Ko rastline rastejo, je pomembno rahlja­nje na vmesnih obmocjih, zato že pri setvi in sajenju mislite na to, da boste imeli med njimi dovolj prostora, da ne boste z orodjem poško­dovali rastlin. Rahljanje je pomembno tudi zato, da lahko do korenin dostopata voda in zrak. Ne pozabite na zastirko in pokrivanje tal, ki se v soncnih dneh kaj hitro rada izsušijo. V prihajajocih mesecih bo soncnih dni veliko, a to je tema za nadaljevanje naše zgodbe. 
Florijani vas vabimo, da se nam pridružite in nam pišete na elek­tronski naslov drustvo.florijan@gmail.com. Spremljajte nas na Face-bookovem profilu Društvo Florijan ter Instagramovem in FB-profilu Samooskrbni_balkon. 
Jelka Stopar Metelko in Alenka Marjetic Žnider 

Iz narave na krožnik 

V cvetju boste našli lepoto in moc 
V restavracijah so rastline na krožnikih namenjene barvi, okusu in prestižu. Nekateri cvetovi so tudi nadvse zdravilni. Ce boste preverili sestavine tradicionalnih mešanic cajev, boste ugotovili, da so iz najvec cvetov sestavljeni prav caji za prehlad in pljucne bolezni. Prav to zdaj najbolj potrebujete? 

V zadnjem desetletju je jedilno cvetje na vso moc stopilo na živilski trg. Seveda tu ne govorimo o brokoliju, pri katerem tudi jemo cvetove, temvec o cvetovih, ki zažarijo v vseh mogocih barvah. Za nekatere si še predstavljati ne znamo, da bi lahko bili užitni. Ste že jedli forzicijo, španski bezeg in astre na solati? Za mnoge trge je cvetje nova sesta­vina živil, ne pa za vse. Tradicionalno se je cvetje uporabljalo na vseh kontinentih, ceprav nekatere države v tem prednjacijo. V Evropi pred­njaci Francija, kjer je uporaba jedilnega cvetja v kulinaricnih receptih opisana že v knjigah izpred 300 let. Ceprav takrat niso mogli nicesar dokazati, so verjeli, da je cvetje zdravo in ima zdravilne lastnosti, zato so uporabljali cvetove vijolic, pomarancevcev in vrtnic. V vzhodni Aziji pa jedo še bolj nenavadne cvetove. Tako tam tudi v supermarketih prodajajo cvetove maslenice ali hemerokalisa. Iz njih delajo tako ime­novane zlate rezance, ki nimajo nobene povezave z jušnimi rezanci, razen da so taki na pogled. Podušene in posušene cvetove maslenic namrec dodajajo v juhe in nadeve. Maslenice bodo kmalu zacvetele tudi pri nas. Na Japonskem radi gledajo cvetoce cešnje in s praznikom zaznamujejo njihovo cvetenje, ob tem pa cvetove cešenj tudi jedo. Nasoljene in posušene ali vložene v kis jih po posebnem postopku shranjujejo za zimo. 
Tudi Slovenci se lahko s cim pohvalimo. Za sicer kratko tradicijo uži­vanja cvetja je poskrbela baronica Jelena de Belder Kovacic s svojo znamenito knjigo Okus po cvetju in oddajami na RTV Slovenija, ki se jih številni še vedno spomnite, ceprav je tega že vec kot 20 let. V njih nam odkriva nove razsežnosti okrasnih rastlin, ki so hkrati uporabne in okusne. Življenje z naravo se vedno izplaca. 
Da je nekatero cvetje zdravo, vemo. Na primer, uporaba ognjicevih cvetov je pri nas zelo razširjena, ceprav vse preveckrat opazim poda­tek, da je treba cvetne liste lociti od caše, pa vendar prav grenka caša vsebuje najvec zdravilnih ucinkovin. Kaj pa o zdravilnosti cvetja pra­vijo raziskave? Kdo sploh raziskuje to podrocje? Kar nekaj raziskav je seveda bilo opravljenih v Aziji, v Evropi pa predvsem v Franciji, kjer je tradicija uporabe cvetja na krožniku najdaljša. Cvetovom dajejo barvo rastlinska barvila. Vecini cvetlic rumene barve dajejo barvo ksantofili in karotenoidi. V rožnatih, modrih ali vijolicnih cvetovih prevladujejo ra­stlinska barvila antociani. Te molekule zavirajo oksidacijo, šcitijo pred ultravijolicnim sevanjem in blažijo vnetne procese v telesu. Antociani so v vakuolah in odvisno od pH prsti v okolici ustvarjajo ustrezno barvo. Veliko se jih uporablja tudi kot naravna rastlinska barvila. V cvetovih so dokazali še vec drugih farmacevtsko pomembnih ucinkovin. 
S cvetjem pa se je mogoce tudi zastrupiti. Nove sorte maslenic, ki sem jih prej omenila kot jedilne, se na primer laboratorijsko lahko križajo s strupenimi lilijami. Zato pri maslenicah velja, da uživamo le stare sorte. Za nas je zanimiva predvsem naša avtohtona sorta po imenu rumenorjava maslenica. Nikoli pa ne jejmo rož iz cvetlicarn, saj so prepojene s kemicnimi snovmi, ki jim mocno podaljšajo obstojnost. Vcasih si ljudje predstavljajo, da je cvetje vseh rastlin užitno. Moja ko­legica mi je povedala, da so ji pred leti nekje ponudili jed, okrašeno s cvetovi vetrnice. Ker ni vedela, da so strupeni, jih je tudi sama jedla in bilo ji je zelo zelo slabo. Zanimivo je še, da se nekatere živali ne morejo zastrupiti z nekaterimi rastlinami, ki so za druge pogubne. Tako lahko koze pojedo velike kolicine jesenskega podleska, clovek pa se zastrupi že z mlekom, ki ga dajo koze po uživanju te rastline. Tudi to v naravi ne velja – cetudi cebele nabirajo cvetni prah na dolocenih cvetovih, to ne pomeni, da so ti cvetovi užitni. 
Cvetovi regrata vsebujejo še vec polifenolov in antioksidantov kot listi in korenina, zato je njihovo dodajanje v jedi priporocljivo. To lahko naredite na zelo razlicne nacine. Mi smo jih skupaj z drugimi cvetovi dali kar v biskvit. Cvetje je vedno dobra ideja! 
Besedilo in foto: Katja Rebolj 


Biskvit s cvetovi
 • 
200 g polnozrnate moke 

• 
100 g cokolade v prahu 

• 
žlicka jedilne sode 

• 
šcepec soli 

• 
zvrhana pest užitnih cvetov (na primer regratovih) 

• 
jabolko 

• 
2 žlici medu 

• 
5 žlic olja 

• 
200 ml vode 


Priprava:Naneintenzivnoobdelanemtravnikunaberemocvetove regrata in jih doma osmukamo, tako da uporabimo le rumene dele cvetov. V vecji posodi zmešamo vse suhe sestavine, dodamo na drobno naribano jabolko, cvetove regrata, med, olje in vodo. Rocno premešamo in zlijemo v pekac. Pecemo 20 minut pri 200 stopinjah Celzija. Postrežemo kot sladico, prelito z domaco marmelado. 
Še vec receptov iz jedilnega cvetja in vseh delov regrata najdete na spletni strani www.katjarebolj.com. 
Vremenska s(e)kir(i)ca 

Ko nas ne zanima vec niti vreme 
Marec ali ljudsko sušec je tisti mesec, s katerim vsako leto dejansko vstopimo v pomad. Zemlja se pocasi prebuja iz zimskega pocitka, zacnejo se dela na vrtu in polju, lepih soncnih dni je vse vec, svetli del dneva pa le premaga temnega. Takšen uvod je za brstnik ali tudi brezen, še dve od ljudskih oznak za marec, povsem upravicen, a žal ne za letošnjega, ki ga bomo še dolgo pomnili. Vendar ga nikakor ne bomo pomnili po vre-menu, saj še to ni skoraj nikogar vec zanimalo. Cesar smo se že v zacetku leta po tihem bali, se je sredi mi-nulega meseca tudi zgodilo – dosegli so nas nebodigatreba virus covid-19 in z njim povezani ukrepi, ki so za nekaj casa dodobra spremenili naš vsakdan. Ce je virus svetovljanski, pa smo se prebivalci cez noc spreme­nili v obcinske, saj so nam z ukrepom omejili gibanje na obmocje obcine, v kateri prebivamo. Na prvi pogled bi lahko rekli, da smo glede tega Trzinci potegnili kratko, vendar je naša obcina kljub velikosti nekaj vec kot poldevetih kvadratnih kilometrov (8,62 km2) dovolj razgibana, da se nekaj manj kot štiri tisoc prebivalcev lahko dokaj dobro »porazgubi« po njenem ozemlju. Kakšen dan jih je bilo vec med njivami in po travnikih, morebiti pa še vec po gozdovih nad Trzinom, ki si jih »delimo« s sosedo prestolnico in obcino Mengeš. 

Roko na srce, ce hocemo na malo daljši sprehod po bližnjih gozdovih, ti so v drugi polovici marca in na zacetku aprila zelo svetli (sestavlja­jo jih vecinoma listopadna drevesa), moramo hoceš noceš tudi malo k sosedom (Mengeš 22,5, Mestna obcina Ljubljana 275 in Domžale 72,3 km2): eni vsaj malo k drugim ali pa celo k obema. In nasprotno, tudi prej omenjeni obcinski sosedje (Domžalcani so tu izvzeti) morajo k nam, ce hocejo na primer na Rašico. V zacetku meseca so obiskoval­ci najvišjega vrha tega sredogorja tam pogosto videvali uniformirane »planince«, ki smo jih sicer vajeni gledati ob prometnicah z »lizikami« v rokah; z avtomobili pa so krožili tudi po 
Trzinu in iskali morebitne kršitelje zaca­snih ukrepov. Vrag prepovedi oziroma omejitve gibanja je pac vzel šalo, a zdi se, da smo se Trzinci dobro samodisci­plinirali, in na racun tega ni bilo kakšnih vznemirjenj. Posamezni dušebrižniki se vedno najdejo, najvec jih je za domaco mizo ali v fotelju ter z racunalnikom ali »pametnjakovicem« (pameten mobil­ni telefon) v rokah. Takim ne pomagajo niti dobre novice in še manj lepo vreme. Resnici na ljubo smo imeli slednjega v marcu dosti, kljub temu pa smo morali na primer gore in še marsikaj drugega opazovati le od dalec. Vendarle si vreme 
Na zacetku marca je padla vecina dežja, nato pa smo imeli veliko soncnih in toplih dni. Rastje in cvetenje je ves cas prehitevalo, kar je kaznovala mocna ohladitev v zadnji dekadi meseca, ki nam je natro­sila celo nekaj snega. 
Na zadnji marcevski dan pa smo imeli skorajda polarni prodor, ki se je nadaljeval prve dni aprila. Prvi dve dekadi marca sta bili dokaj to-pli, zadnja obcutno prehladna, celoten mesec pa le malo (0,7 °C) nad dolgoletnim povprecjem ali pricakovano topel. Vsi meseci od lanskega junija pa do vkljucno letošnjega februarja so bili zelo ali precej preto­pli, minuli marec pa naposled v okviru pricakovane vrednosti. Nic kaj topel ni bil niti zacetek aprila, prva tri jutra smo imeli slano (tudi mar-ca petkrat). 2. aprila je bila najnižja temperatura zraka (–3,9 °C) za skoraj stopinjo Celzija nižja od najnižje izmerjene v marcu, zato sad-jarji že bijejo plat zvona! Padavinsko minuli mesec ni bil ravno sušec, saj smo bili deležni nekaj vec padavin, kot jih imamo obicajno, v Trzinu okroglih 90 litrov na kvadratni meter. Le malo vec od dolgoletnega povprecja nas je grelo tudi sonce. V prvih treh mesecih letos so bile reke v celoti za tretjino manj vodnate kot obicajno. Po zacetni ohladi­tvi je april zastavil s precej soncnim in toplim vremenom, zlasti v veli­konocnem tednu, kar je še povecevalo sušo. Zato je ves ta cas veljala velika požarna ogroženost naravnega okolja, ki se bo še povecevala, ce ne bomo deležni aprilske vode. Nekaj vode po zaslugi sedmih vre-men, ki naj bi jih april imel vsak dan, gotovo dobimo, narava bo slej ko prej vnovic poiskala svoje ravnovesje. Upajmo, da ga bomo v vecji meri kot prej našli tudi ljudje, ko se bomo znebili v zacetku omenjene­ga koronskega nebodigatreba. Do takrat pa ostanite zdravi, blizu sebi in svojim najbližjim ter še naprej budite razum in clovecnost v ljudeh! 
Miha Pavšek 

VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (marec 2020)  
Kazalec  Podatek  Datum/niz  Ura/obdobje  
povprecna temperatura zraka (°C)  6,8  1.–31. 3.  mesec  
najvišja temperatura zraka (°C)  21,1  19. 3.  15.15  
najnižja temperatura zraka (°C)  -3,0  16. 3.  6.19  
najvecja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C)  21,6 (20,3/-1,3)  17. 3.  0.00–24.00  
število dni s padavinami = 0,2 / = 2 / = 20 mm)  12 / 8 / 1  1.–31. 3.  mesec  
najvecja dnevna kolicina padavin (mm)  29,5  1. 3.  0.00–24.00  
mesecna kolicina padavin (mm/h)  90,2  1.–31. 3.  mesec  
najvišja hitrost vetra (km/h) / smer  40,2 / JJV  2. 3.  13.17  
število hladnih/ledenih dni (minimalna/maksimalna dnevna T zraka = 0 °C)  7 / 0  1.–31. 3.  mesec  

minulega v drugem delu v celoti »korona-

Izbrani meteorološki podatki za Trzin za februar 2020; celoten arhiv je dostopen na spletnem meseca« oglejmo tudi od blizu. naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). 
V slovo • Zahvale 

V slovo Maksu Cerarju 

V veceru prve aprilske nedelje je svoje do­mace in naše združenje tiho zapustil naš najstarejši in dolgoletni clan. 
Maks Cerar se je rodil 5. oktobra 1924 v Lukovici v Crnem grabnu, v kmecki družini z enajstimi otroki. Po osnovni šoli je šel v uk in se izucil oktobra 1941. Že pred okupacijo je ob spremljanju oceta cevljarja na terenu spoznal vec poznejših borcev in aktivistov na kamniško-domžalskem obmocju. Po krajšem aktivisticnem delu se je narodnoosvobodil­

nemu boju pridružil v zacetku leta 1943, in sicer je vstopil v Kamniški bataljon, bil nato od ustanovitve v Šlandrovi brigadi in pozneje v 12., Lju­bljanski brigadi. Na Dolenjskem je bil ranjen, zatem se je zdravil v bolnici Stari Breg na Kocevskem in se januarja 1944 vrnil v brigado. Konec vojne je docakal v 15. diviziji in koncal v udarnem bataljonu brigade KNOJ-a. 
Po osvoboditvi je prišel na letališce Ljubljana Polje, kjer je ostal dve leti. Po oficirski šoli je bil razporejen v 3. letalsko divizijo in premešcen v Ze-mun. Sledili so letalska šola v Kovinu, delo na vojaških letališcih v Skopju in v Cerkljah ob Krki do leta 1963, nato delo v Oddelku za obrambo obcine Kamnik in v upravi za obrambo mesta Ljubljana, kjer je bil leta 1978 pos­tavljen za nacelnika odreda za protidesantno obrambo letališca Brnik. Tam je ostal do upokojitve leta 1982. V casu delovanja v jugoslovanski armadi je dosegel cin podpolkovnika. 
Leta 1964 se je preselil v Trzin, kjer sta si z ženo Marico postavila dom in ustvarila družino, v njej sta se rodili dve hceri, Eni in Mija. Istega leta je vstopil v krajevno združenje borcev NOB. Vsa leta svojega delovanja v or-ganih združenja se je zavzemal za obujanje tradicij in ohranjanje spomina in vrednot NOB, o cemer je obcasno tudi pripovedoval ucencem v šoli. Od leta 2005 do 2008 je bil tudi predsednik združenja, zatem se je zaradi zdravstvenih razlogov umaknil. Za svoje delovanje v združenju je leta 2013 prejel srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. 
Spoštovani tovariš Maks - Vitez, ohranili te bomo v lepem spo­minu! Pocivaj v miru. Združenje borcev za vrednote NOB Trzin 



NOVI RANGE ROVER EVOQUE 
CAS JE, DA VAS OPAZIJO. 


RANGE ROVER EVOQUE ŽE ZA 349,00 € NA MESEC Z 1,99% OBRESTNO MERO. 
Novi Range Rover Evoque se enako dobro pocuti tako na mestnih ulicah kot na gorskih poteh. Ima terensko zmogljivost polnokrvnega Land Roverja in je hkrati opremljen za mesto. S tehnologijo ClearSight Ground View lahko vidite pod vozilo in med parkiranjem pazite na jame in nerodno visoke robnike. Evoque zmore vse, le pogledom obcudovanja se nikakor ne more ogniti. 
Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. 
Ljubljanska cesta 24 1236 Trzin 
landrover.si 
Povprecna poraba goriva: 5,4 - 8,2 l/100km. Emisije CO2: 143 - 188 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6b. Specificne emisije NOx: 3,1 - 75 g/km. Vrednost specificne emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,11 - 0,29 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,03E11 – 1.06E11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževalcev zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. 
102,5