književnost in umetnost. ,,Doma.e ognjlšče". List za starše in vzgojevalce slovenske mladine. — V .Učiteljski tiskarni" je za.el izhajati dov list, edin svoje vrste, ki si je stavil prevažno in prelepo nalogo, da hoče pospeševati zvezo med domorn in šolo ter krepiti njiju vzajemno delovaDJe. Prva številka je bogata po lepi in izbraui vsebioi, ki utegne že sama pridobiti .Domačemu ogujišču" lepo število naročnikov in bralcev. Tudi tiskarna se je izkazala; listu je dala prikupno zunanjo obliko in fi_ papir ter — kar je mnogo vredno — tako uizko ceno, da Slovenci nimarao cenejšega lista. 2 K je vendar tako malo, da ne more biti manj. Vse to so torej stvari, ki govore za .Domače ognjišče1* najglasnejšo priporočilno besedo. — Z ustanovitvijo tega lista je napravilo učiteljstvo lep korak naprej. Sedaj ima svoj šolskopolitiški list (_Učit. Tov."), svoj znanstveno-pedagoški list (nPopotnik"), list za mladino (.Zvonček") in sedaj še list za starše. Tako popolne časnikarske organizacije nima nobeno drugo uftiteljstvo. To je dokaz njegovega dela in napredovanja. Popotnik.*) Letnik XXVIII. Št. 1. — Dr. Fran Ilešič priobčuje na uvodnem mestu svoje predavanje na glavni skupščini društva slovenskih profesorjev n Anali za in sinteza v našem narodnem življenju". Pisatelj govori tudi v tem spisu s tisto iskrenostjo in prepričevalnostjo, ki smo je vajeni pri njem. Deloma se opiramo na izvajanja dr. Uešiča na uvodnem mestu današnje številke. — Eaako zanimanje zbudi gotovo tudi naslednji članek .Pojem -jaz" in njega odnošaji do volje". Pod člankom je zapisan le skromni X, a za njim se skriva ime razsodnega in mislečega pisatelja. Zadnji eitat v tem članku tudi podpira izvajanja našega uvodnika. — Razpravo češkega pisatelja J. Z e man3 .Razdelitev učencev po zmožnostih" prijavlja v slovenskem prevodu Dragotin P f i b i 1. Olanek govori o mannheinskem šolskem sistemu, ki ga je uvedel zdravnik Sickinger. — Fr. F i n k odgovarja vprašanju - A 1 i n a j uiitelj pri pouku ? risanju po predmetu riše na tablo in kdaj se ima to zgoditi?" Pisatelj navaja razne strokovnjake. končno podaja svoje sklepe. *) Ta referat je bil spisan že za zadnjo številko, a zaradi tesnega prostora je moral izostati. Dotiene opazke se torej ozirajo na zadnji uvodni Slanek, ne pa na današnjega. Spis je aktualen, ker tudi po slovenskih šolah vztrajno reformujejo pouk v risanju. — flŠolsko - higijenski utrinki ". Pod tem naslovom je začel piijavljati tovariš Ig. Šijanec izpiske, ki jih je nabral iz razuih knjig in perijodičnih spisov, govorečih o šolski higijeni. Šijančevo delo je vredao vse hvale, ker utegnp tudi koneiio pri nas zbuditi zanimanje do tako zanemarjenega šolskega zdravstva. — Posebno opozarjamo na poziv češke „ Jednote komenskega društva za reformo šolstva", ki deluje za v istini avtomno in svobodno šolo. — ^Šolstvo vtujini" govori o danskem, japonskem, islanskem in angleškem šolstvu — rRazgled" (Listek — Pedagogiški paberki — Kronika) objavlja na štirih straneh obilo zavimivih drobtio, ki so jih spretne roke nabrale širom sveta. — Iz navedene bogate vsebiue je razvidno, da je opravičen in utemelje.n naš klie: Š i rite in priporo.ajte .Popotnika"! Srobodna Mlsel. Glasilo slovenske sekcije -Svobodne Misli". Uredništvo in upravništvo Praga-Vinogradi, češko. Izhaja desetkrat na leto in stane 2 K. — Izšla je prva številka tega novega lista, ki objavlja ta-le prograra: I d e a 1 Svobodne Misli, mednarodne zveze za obrambo pravice za svobodno izražanje vsake človeške niisli na verskem, političnem in socijalnem polju, je približoo tako-le stanje družbe: „1. Z n a n o s t, kot streinljenje po absolutni resnici, naj uravnava in urejuje razmerje posameznika napram družbi in celemu vsemirju; naj vodi človeštvo k delu, vzorom, radostoemu življenju. II. Njeua nravstvena posledica bo pa morala, soglašajoča z znanstvenim spozoanjera iu družabno vestjo, izvajana s človekoljubjem in človeško solidaroostjo z vsakim naših bližujih ter učeča razurano omejitev ostbne svobode v prospeh celote. III. Ta etika se socijologiški izrazi v družbi, ki jo bo upravljala volja ljudi brez nasilja predpravic staležev ali razredov, in sicer, v svrho gibkejše ia praviloejše družabne organizacije v kolikor mogoče malih in federativnih oblikah. Sredstev in metode za dospgo tega v z o r a Svobodna Misel ne predpisu.je, ker ue mara biti dogmatična; skrbeti hoče za sintezo strernljeuj, vodečih do tega smotia, toda prepuščaje vsakemu somišljeniku, da bi deloval zanj po svoji zmožuosti in vesti; stoji izven strank in zahteva od njih samo svobodo mnenja, ker je prepričana, da je sarao s svobodnim razniišljanjem raogoče najti faktorje in zaključke, na katerih bo mogoče snovati boljšo prihodnost človeštva. Kot načrt za delo si določa Svobodna Misel to-le: I. Vsakršno podporo vsakemu stremljenju, ki ima za namen zavednost, plemenitost in blagor človeštva, kot v etičnem, tako tudi v družabnera oziru; kolikor mogoče širiti vse misli, katerih sraoter je nravna, razumska in telesua povzdiga človeka. II. Boj proti klerikalizmu, t. j. kakršnemukoli nasilstvu proti mislim ali njih nositeljem v prospeh kakršnekoli dogme kot zapreke razvitka in vsled tega zadrževanje človeštva na poti k popolnosti; ta boj naj se vrši z navajanjem misli na samostojno razmišljanje kot najboljšemu sredstvu proti vplivu in mofi dogem, ali pa s potrebno obrambo. III. Odstranjfvanje na-silništva sploh, naj si že bo na polju dela ali osebne svobode; razume se sarao posebi, da obsoja Svobodna Misel kapitalistiške ali niilitaristiške se polastitve posaraeznika, ker smatra to za evolučno stopnjo doslej barbarskega človeštva, ki bo premagaua ia nadomeščena s popolnejšo. Svobodna Misel ne postavlja nikakih načrtov v tej izpremembi, prepuščaje prihodnjim dobam njih uresui.enje in izpeljavo, pač pa podaja vsem roko v pomoč, ki delujejo za ta smoter. Vsled tega vzora iu dela, opirajoeih se s svojirai teraelji na neuničljivo hrepenenje človekovo po sreči, je Svobodna Misel opravičena, da obstoji, ker je vsled obo.jega logična in nepremagljiva potreba dosedanjega raišljenskega razvitka elovpštva." Vsebina prve števike je jako zanimiva in raznovrstna in utegne pridobiti listu mnogo čitateljstva. V listu je tudi več vesti iz življenja učiteljstva. Jfovl državnozborskl volilni rcd. Z zemljevidom in imenikom volilnih okrajev na Kranjskera. Štajerskem, Koroškem, in Primorskem. Spisal Z. Ž. Cena 60 h, s poštnino 70 h. V Kranju 1907. Tiskal in založil Iv Pr. Lampret. — Knjižica objavlja določbe ravnokar sankcioniranih zakonov, ki se z Djimi deloma izpreminja osnovni zakon o državnem zastopstvu ter uvajajo nov red za volitve v državni zbor in posebne kazenske določbe za varstvo volilne in zborovalne svobode. Kdor se hoče seznaniti z vserai temi novimi uredbami, mu bo knjižica dobro služila.