Our Write U. Today
Advertising
are
reasonable____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki

Kmrrrd ma Btwn4 CliUNt Matter bf»lrwb«-r tlu. IN3 at Ito Pm Office at New lerk. N-
Act af CflncrcH ef March 3rd. 187».
No. 161. — Stev. 161.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 11f 1940 —ČETRTEK, 11. JULIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIL
FRANCIJI
PLEBISCIT
Diktatura vrranciji sprejeta pod pogojem, da jo narod potrdi
80 poslancev JE glasovalo proti resoluciji o totalitarni
drŽavi
iz
Kot pravi neko poročilo (Jurilia v Švici, je bila seja francoskega parlamenta v Vi chyju zelo burna, ko so zad-
schuschnigg kljubuje hitlerju
Bivši avsrijski konzul v Rio vili zmagah. Pa navziic temu de Janeiro v Braziliji, Walter je ostal trden in se ni hotel po-von Kchuschnigg, ki je bratra- botati s svojim sovražnikom, nee bivšega avstrijskega kau-| Uitier jc želel, da elerja dr. Kurta Schuschnigga, Sehu^chnigg podpisal pravi o zaprtem bratrancu, da ker so Avstrijci vedno bolj so-vse Hitlerjeve zmage niso mo-vražni naeijski vladi. Avstrij-gle zlomiti SdiusehuiggovegH |ci niso prav nič navdušeni duha. Navzlic temu, da je bolan, ni hotel za plačilo za svo-
REGISTRACIJA — STVAR ZVEZNE VLADE
Državne in občinske oblasti nimajo pravice odrejati ali izvajati registracije, ker bi bila s tem povzročena velika zmeda.
Goveraer Prentice Cooper iz Tennessee je 'pisal poslujoče-iiiu generalnemu pravdniku Francisu Biddle-ju, da so ob oi dr. jčinske uprave Nashville in dru-oklic,
enotno, d oči m bi državne iu občinske oblasti uveljavljale vsakovrstne predpise in odredbe. Kar bi bilo za eno me-
Delavske Vesti
ODGODENA STAVKA PRI ALUMINUM CO.
Delavci v tovarnah aluminija so se dali pregovoriti in so za par dni odgodili pretečo stavko. Vlada bo zastavila ves svoj vpliv.
Odkar je v teku narodno-obrambni program si vlada re-
nji branitelji demokracije pri- J<> svobodo podpisati Hitlerju
silili Petainovo vlado, da je privolila, da bo francoski narod s plebiscitom odločil glede totalitarne diktature. Za Peta i no v predlog je glasovalo 569 (»oslaiicev, proti njemu jih jc glasovalo 84), glasovalo pa ni 15 poslaneev.
Resolucija za smrtno obsodbo francoske demokracije je v i-menu maršala Petaina predložil ministrski podpredsednik Pierre Laval. Opozicija pa je bila tako vstrajna, da je morala biti resolucija premenjena tako, da bo totalitarno ustavo, ki je prikrojena [ki fašistični ustavi, potrdil narod z ljudskim glasovanjem ali plebiscitom.
Maršal Petain se bo moral najbrže umakniti
Zaradi burne seje in ker je bilo oddanih 80 glasov proti novi ustavi, kar je nemška radio postaja označila za katastrofalno" za Nemčijo, so se pojavile vesti, da bo na mesto načelnika vlade mesto maršala Petaina prišel kdo \lrugi. Naeijski krogi pravijo, da pride pri tem prvi v poštev bivši ministrski predsednik Pierre-Erfienne Flandin, ki pripada stiarki desnice. Flandin je tekom seje ostro na|>adal razne voditelje, katerim je očital, d« bo odgvorni za vojno politiko Francije.
prijaznega razglasa, ki mu ga je Hitler ponudil.
Dr. Schuschuigg je bil z Dunaja prepeljan v neko kaznilnico ua Bavarskem, kjer je moral dan za dnem poslušati radijska poročila o Hitlerje-
za
Hitlerjeve zmage, ker so sami imeli velike izgube v vojni, ki ni njihova.
Avstrijci tudi niso dobili obljubljenega živeža in surovin. Zgodilo se je ravno na -sprotno, da so Nemci, ko so se pripravljali na veliko ofenzivo. )K)hrali vse železne okraje in celo železne križe z grobov.
pomorska bitka —
Poročila o pomorski bitki si nasprotujejo
Farleyu so znani Rooseveltovi nameni
Generalni poštni mojster, ki je obenem tudi načelnik demokratskega narodnega odbora je bil v Hyde Parku ter se je dve uri posvetoval s predsednikom. — Roosevelt mu je nedvomno pojasnil svoje načrte. Zdi se, da trn je predsednik,
gili mest v državi Tennessee i sto veljavno, bi ne bilo veljav-odredile vse jtotrebno za regi-fno za drugo, stracijo iu nadzorovanje ino-j Ponekod, posebno po južnih zemcev.	(državah, imajo napram tuje-
Biddic je odgovoril: — Kot zemcem razne neutemeljene je predsednik izrecno nagla- j predsodke. V marsikaterem sil je registracija tujezemcev slučaju bi lokalni uradniki iz-stvar zvezne vlade. Državne postavljali inozemce raznim iu občinske oblasti bi tega de- šikanam, kar bi ne bilo v sola ne mogle uspešno za vrši t i' glasju z nameni registracije, in njihovo vmešavanje bi v naj Zvezni uradniki bodo vršili več slučajih povzročalo le svojo nalogo nepristransko in zmedo in krivico. Zvezni ura- [bodo uradovali tako kot jim dniki bodo završili to
nalogo j narekuje postava.
lafollette o vnanji politiki
Znani progresivec kritizira obe veliki politični stranki. — Voditelji obeh strank tirajo slabo pripravljene Združene države v vojno.
Znani progresivec Philip J.
Roosevelt po dolgotrajnem o- sli Roosevelt še kandidirati ali botavljanju slednjič vendarle ne. — Na to vprašanje edino-odločil, če bo vtretje kaudidi- lc predsednik lahko odgovori,
ral za predsedniško mesto ali,— jc odvrnil Farley. _ Jaz
ne. Zadeva je z vseh strani nikakor nimam pravice govo-natančno preudaril in slednjič riti v njegovem imenu. dosj>el do zaključka. Kakšen je Skoro vsi demokratski dele-ta zaključek? Ali bo še enkrat tfati so obljubili volilcem, da kandidiral? Ali se bo poslovil bodo glasovali za Roosevelta, iz i>olitičnega življenja?	če se bo odločil vtretie kandi
Edini, ki razen njega mogoč <liratl-
ve odgovor na to vprašanje, je general poštni mojster James A. Farley, predsednik demokratskega narodnega odbora, katerega je predsednik poklical v nedeljo v Hyde Park ter se dve dolgi uri pogovarjal ž njim.
Da sta govorila o demokratski konvenciji, ki se bo začela 15. julija v Chicago in da sta razpravljala tudi o možnih kandidatih, je jasno, kaj sta sklenila, pa ni znano.
Farlev, ki je že dvakrat u-fpešno vodil Rooseveltovo predsedniško kampanjo, se je .spretno izogibal vprašanjem
Rekel jim je le: — Predsednikovi mačrti
Kakor včeraj, tako si tudi danes nasprotujejo med seboj angleška in italjanska poroči-la o pomorski bitki v Sredo- ^ _a__1 .. *. zemskem morju. Angleži trdijo, da so pognali italjanske ~ ^eoseanitovi mačrti so
bojne ladje pod okrilje obrež- "ll zdaj 2nan,» toda ° nJih nih utrdb, da je bila zadeta en« 1boi,,| ^Pfavljal. ( o jih hoče velika italjanska bojna ladja.	objaviti, jih bo ob-
da je bila torpedi rana ena kri-žarka in da je bila potopljena ena podmornica. In pri tem Angleži niso imeli nikakih iz-gub.
Italjani pa nasprotno trdijo, da so pregnali angleške bojne ladje s pozorieča bitke in da so njihovi aeroplani potopili eno veliko bojno ladjo in en ruši-leo ter da »o poškodovali več
dragih ladij.
javil, jaz jih pa ne bom.
Č asnikarji so ga na vse mogoče načine skušali spraviti iz ravnotežja, pa jim ni uspelo. Naposled je izjavil: — Zdaj ?em vam povedal vse, kar sem vam nameraval povedati o mojem današnjem pogovev. s j predsednikom.
I Neki časnikar je pa navzlic temu rekel: — Delegati na demokratski narodni konvenciji
■morajo vendarle vedeti, če mi-
Izkušeni politiki so mnenja, da bo Roosevelt prisiljen kan-did i rati, kajti če bo rekel, da noče oziroma ne more, bo nastala na konvenciji velika zmeda. Demokrat je nimajo namreč nikogar, katerega bi mogli do Volitev dovolj toplo priporočiti volilcem.
Vsledtega prevladuje prepričanje, da bo Franklin D. Rooseve' *tisti, ki ga bo moral republil ,iski kandidat Wendell Willkie pri volitvah poraziti, če se bo hotel vseliti v Belo hišo.
Farlev ni tudi glede svojih načrtov ničesar omenil. Splošno se namreč govori, da namerava odstopiti kot načelnik demokratskega narodnega odbora in kot generalni poštni mojster ter prevzeti vodstvo nad newvorskim "Yankees" baseballskim klubom.
Farley je odpotoval že v torek v Chicago.
plamtečim zaupanjem v našo deželo, ko bo sleherni pripravljen zastaviti našo čast, našo srečo in naše življenje za o-brambo Združenih držav.
LaFollette, bivši governer države Wisconsin, jc rekel, da sj demokratski in republikanski voditelji neoboroženi ameriški narod precej približal vojni.
— Sedanji voditelji republikanske, pa tudi demokratske stranke, — je izjavil, — nam skušajo doi»ovedati, da se nahaja naša prva obrambna črta v Angliji in v Franciji. Ameriški narod je slabo oborožen in slabo pripravljen, pa ga navzlic temu pehajo v vojno. (*'e bodo republikanci in demokra-
tje vztrajali <pri tej svoji poli- AT	.... ,
t;iri j« K . - - i • - v posebni poslanici je pred-tiki in ce bo vojna se kaj ca- , 0 1 l4 .. .
i. i i . sednik Roosevelt prosd koii-sa trajala, bomo kmalu zaple-__ , , .. J0I0171 ft.7
»oni v njo. In oe se jim bo na-l8^ <la doVoU **.8*8.17W»7 kana posrečila, bo ameriški na-!Za pOVe<'anJe annade ,n voJ»J rod ravno tako malo pripravljen kakor Anglija ali Fran-
sno in tudi uspešno prizadeva odvrniti nevarnost stavke v katerikoli važnejši industriji. — Zdaj prete s stavko delavci, zaiposleni v tovarnah za alu munij.
Aluminum Company of A-meriea ima dve veliki tovarni: v Xew Kensington, Pa., in v Edgewater, N. J. V obeh tovarnah so delavci že glasovali za štrajk, kajti vodstvo družbe jim noče povišati plače za deset centov na uro.
V soboto je bilo že vse dogovorjeno, da se v ponedeljek ne J ] vrnejo na delo, toda vladni posredovalec dr. J. R. Steelmau jih je pregovoril, naj še par dni počakajo. Zastopnike obeh strank je povabil v Washington, kjer je bilo v ponedeljek (8. julija) važno posvetovanje.
Unijo je zastopal njen predsednik Nick A. Zanarich, kom panijo pa podpredsednik I. W. j Wilson.
5 Zdi se, da bo vlada zastavi-I la ves svoj vpliv in preprečila stavko, ki bi bila v tem času naravnost usodna. Aluminij potrebujejo pri gradnji letal in vojnih ladij in če bi ne i-mele tovarne oziroma ladjedelnice tega materijala dovolj na razpolago, bi se za vršen je na-rodnoobrambnega programa nevarno zavleklo.
Da vlada vztraja v svojih prizadevanjih, se je posebno pokazalo pri ostavki v ladjedel-
Armada ne bo poslana v Evropo
Predsednik Roosevelt je ^atrdil, da vojaki ne bodo poslani v evropsko vojno.
niči v Kearney, N. J. Stavka je trajala komaj tri dni. Pretečo stavko pri General Motors je odvrnil Sidney Hitlman, delavski zastopnik v narodno-obrambni komisiji. Preprečena je bila tudi stavka pristaniških delavcev na zapadni o-bali.
Kakor rečeno je aluminij bistvenega pomena za za vršen je narodnoobrambnega programa. Aluminum Company of America—ali kot se nakratko imenuje Alcoa — kontrolirajo Mellonovi interesi.
Pred tremi leti jo je vlada Združenih držav tožila zaradi kršenja protitrustnih postat. Tožba se zdaj ni končana.
Anamski vladar usmrcen
Siamsko časopisje poroča, da je bil usmrcen 27 letni Bao Dai, vladar države Anam v francoski Indo-Kini. Precto!
cija.
—	Zavezniki se nahajajo v veliki zagati, — je izvajal LaFollette. — V to zagato so pa zašli predvsem zastrantega, ker so bili navdani z mislijo, da je mogoče z denarjem vse kupiti, tudi narodno obrambo
—	Čaščenje denarja, — je nadaljeval, — je zastrupilo kri demokratskih voditeljev v Evropi ter jih je povsem oslepilo. Tukajšnji voditelji republikanske in demokratske stranke počenjajo iste usodne na-, pake kot so jih storili njihovi somišljeniki v Evropi. V Angliji so zanemarili dobrobit svojega lastnega naroda. Mirno so počivali ter se slepo zanašali na Maginotovo črto ter na dozdevne nepremagljivost angleškega brodovja.
—	Evropa nam je dala trpek na«k: Obramba dežele ter duhovna in materijalna dobrobit naroda nista dve ločeni stvari. Amerika bo šele takrat pripravljena na olbrambo, ko
mornarice, toda je rekel, da ameriški vojaki ne bodo poslani v Evropo.
4 4 Da nasprotujemo vojni, ni znano samo vsakemu Ameri-kancu, temveč tudi vsaki vladi na svetu," pravi predsednik v svoji poslanici. "Svoje armade ne bomo uporabljali za kako napadalno vojno; in na
zaloge tankov, topov, municije itd. za nadaljnih 800,000 vojakov, ali za skupno 2,000,000 vojakov, kadar bi bilo treba mobilizirati tako veliko armado.
4. Preskrbeti tovarne z vsemi potrebnimi stroji za izdelovanje vojaških [>otrebščin za 2,000,0000 vojakov ter izdela-'vsak
CIO in demokratska narodna konvencija
Enkrat ta teden bo nastopil pred resolucijskim odborom demokratske stranke Philip Murray, CIO podpredsednik odbora za organiziranje jeklarjev. -Član odbora je Tom Kennedy, tajnik United Mine Workers.
Murray bo zahteval, naj jo v platformo dčttiokrats k e stranke vključena izjava, da so demokratje proti vstopu A-merike v vojno, in naj bo zaščitena socijaina zakonodaja. Murray bo v svojem govoru pojasnil politične smernice C. I. O.
Tobačna družba podpisala kontrakt
Znana tobačna družba P. .Lorillard Company, ki izdeluje Old Gold cigarete, je priznala unijo ter sklenila pogodbe s Tobacco Workers Inteanaiio-nal Union, Cigar Makers International Union in International Assn. of Machinists. — Vse te organizacije so članice Ameriške delavske federacije.
Lorillard Company ima se-demtisoč delavcev ter tovarne v Jersey City, Louisville in Richmond.
Delavci bodo delali po 40 ur na teden, plača jim bo povišana za pet odstotkov in delavec bo imel na leto
ti za armado, mornarico i zračno silo topove, bombe i niunicijo.
5. Izdelati 15,000 aeropla
,narico m o.
o z a

je zasedel leta 1932. Anam i bo vrnjeno narodu zdravje, ma 5 milijonov 500 tisoč pre- moč in samospoštovanje, ko bo bivalcev.	Ivuak Amerikanec prežet «
bomo poklali svojih vojakov,,	, . 4Mšl
i _ i , - , ,	. nov za armado m 4000 za mor-
da se vdeleze kake evropske'	,
vojne "	,narico z najmodernejšo opre-
S svojim programom za povečanje armade se je predsednik skoro popolnoma oprijel Burke-Wadsworthove predloge za obvezno vojaško službo.
Z zahtevano vsoto bodo znn-šali izdatki za orožje skoro 14 milijard dolarjev, katero vsoto je dovolil sedanji kongres.
Izdatki bodo naslednji:
1.	Izveden bo mornar, program, da bo zgrajena mornarica, ki se bo mogla postaviti proti vsakemu sovraenemu brodovju.
2.	Izdelana bo popolna oprema za armado 1,200,000 mož. Toda v. mirnem času armada ne bo nikdar dosegla tega Števila.
3.	Izdelane bodo rezervne
teden plačanih počitnic.
V soglasju z Wadsh-Healyjevo postavo
28. septembra 1936 je bila vzakonjena Walsh - Healyjeva predloga, ki določa, naj vlada pove rja naročila le tistim dru-Xad neko italijansko pošto- žbam» ki so pripravljene za-janko v Libiji se je pojavila'dostitl Slovim določbam, angleško letalo. Letalec pa ni' Izza one^ dn® P® do dane;i spu*til bombe, pač pa pismo, bll° ^an1*1 29 t»oč 99 kon-v katerem izraža letalski mar- traktov» predstavljajoči vre-šal Murrav Longmore Italija- dnost 1800 mi,U°nov dolarjev, nom sožalje, ker so izgubili Tovarna> ki tako slavnega aviatika — Ita- dni kontrakt»	plačevati la Balba. .minimalno plago, kot jo je do-________ |ločil delavski department; ne
Indijski nacijonalisti
i . J , .	pod šestnajstini letoqfc žensk
zahtevajo neodvisnost I pod osemnajstim letom in se Mahanda K. Gandhi in člani ne sme poshritapati isdelkov, delavske odbora indijskega ki jih izdelujejo kas&enoi po nacijonalistične stranke s o kaznilnicah; uveljavljen mora sprejeli resolucijo, ki zahtevi, imeti 8-nrni delovnfli in 40 urni takojšnjo neodvisnost Indije [delovni teden; * delavce mo-in ustanovi jen je ljudske via- ra biti v zdravi
dobro
snefi onrv
ifiiittyttEi liiiiiati.
-
* T " , *	'	■■

"OIiX S K A K O D Jl" — Hew Toit
T »
TfFr
7*"
•HaUAS NARODA**
'OMLMMM	nif m«f4l hMkhl^ Owpur, (A Oarporattoa). iMt; J. L»iii>i, Bee. — Place at butaeai of the faM ^.aliara 4BM: 210 WS8T 180» 8TBUET,
l2£L2SE/2	
NSW YORK. N. T.	
47th Year	
	limd mq 997 except Sundaja and boUdaja. reatty 99.—. Adp 1 if«—mi « ........t
la o)« lato relja Ust 99 Aaeriko In Kanado $9.— ; n pol teta $3.— ; m Mit Ma $LM> — Za New Tort m odo leto «7.— ; ka pol leta f9J9. \m 11 11 < 1 m oalo teto $7 — : m pol teta $M9.	
» "QUI NAHOD	AT VtMAJk VSAKI D^N I^VZBilfil NKDBU
t	IN PRAZNIKOV

MABODA,- S1C
NBW V
M. I.
S—1342

Thursday, July 11,1940
Iz slovenskih naselbin
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
V ZNAMENJU BLISKOVITIH PREMEMB
Večkrat imam priložnost go-'cugsfirar, toziroma vodnik, voriti z ljudmi z različnih na- ima več poguma o vodstva voj-rodnosti. Kaj rad se pa spu-jne, kakor en ruski ohrst, oziro-§čam v pogovor z Nemci, in pri \nia polkovnik. Govor je zatem zasledujem, kako so v vs=eii]kijuoH z besedami': "Zjutraj ozirih bliskoviti. Čitatelji tej-ga lista, upaaiL, da ni i ne bodo zamerili, ako navedem par bliskovitih slučajev ki sem jih slišal v razgovoru z Nemci. Tikamo napojili naše konje na reki pred podpisom rusko-nemške,Volgi.''
nenapadalne pogodbe sem po-| »Mislil sem Mi, ako bo res ta-viševal krasni ruski paviljon, to bo pa v resnici biuskovi-
'bomo prekoračili avstrijsko-rusko mejo, opobtian bomo zasedli reko I>nje*ter in zvečer, kakor bi nas blisk prinesel, bo-
IMENA IZ ZADNJIH BOJSV.
'Brugge,, ki eo ga Nemci zavzeli potem, ko je belgijski kralj Leopold odredil kapitulacijo 'belgijske vojske, je glavno mesto zapadne Flandrije in šteje 52.000 prebivalcev. V
Peter Zgaga
POVESTI IX ROMANI
S povestmi in romani ter z| — Kmet ima zalo hčer, nje-srednjem veku je bflo pomemlb- menoj jc pa tako, da že koj ob gov sosed pa postavnega faa-no mesto, .sedaj slovi le po svo- pričetku uganem, kako se bo ta. Stariši obeh se strašno
12, st var končala. i vraži jo med seboj. V vasi je Sam zase sem sestavil ne- skopuški trgovec, ki posoja de-kaj splošnih pravil, ki se jih kletovemu očetu denar na ode-terim je 7a-ezano s prekopom držim pri ugibanju, pa se sko-J roške obresti. Tisti trgovec je in ki je med svetovno vojno hi- ro nikdar ne zmotim. Prebrati samec lo važno oporišče za ncn£ke nii je treUa le prvih I>ot stranij To|iko je pove<la v ponnwimice. \	L.a.__*:i.___1-1:... ... »
jih čipkah in vrtnarstvu, kilometrov severno od njega je »pristanišče Zeebrruge, s ka-
KONEC TRETJE REPUBLIKE
V	torek dopoldne se je sestala v francoskem mestu Vichy »ntnooeka poslanska zbornica, ki je običajno štela 616 poslancev. Navoocih jih je bilo le 398, med katerimi jih je 395 poob-Jf^flAjlo Petainovo vlado, naj sestavi za Francijo novo ustavo.
Imena treh poslancev, ki so nasprotvali uvedbi fašizma v Franciji, niso bila dbjavljena.
((Poznejše poročilo iz Francije pravi, da je glasovalo jroti ustavi 80 poslancev.)
Slično pooblastilo je dal tudi senat (kolikor ga je se ostalo) in v sredo sta poslanska zbornica in senat odobrila no* načrt pod posebnim pogojem.
Novi vladi načeluje 83 letni maršal Petain, njegova desna roka je pa Pierre Laval, navdušen zagovornik sporazuma med Francijo ter Nemčijo in Italijo.
Kot se kaže je s tem končana Tretja republika v svojem f\ letu. Ustava, ki so jo zdaj v Vichy zavrgli, je bila uveljavljena leta 1876, ko se je Francija dvignila po nemški zmagi J. ta 1870. Zavržena je bila po nemški zmagi leta 1940.
Ti Londona poročajo, da je Petainova vlada naročila a-reiiruu bivšega ministrskega predsednika Daladiera in Geor-ge«a Man dela. Oba sta baje na krovu parnika "Massilia".
Zdi se, da si bo Petainova vlada na vse krrplje prizadevala zatreti vsak poskus Francozov v tujini, da bi nadaljevali borbo proti Nemčiji.
Francija je bHa v starih časih kraljevina, in nekateri potomca francoskih kraljev še danes žive. Med njimi je najbolj znan vojvoda de Guise, ki misli, da je zdaj udarila njegova ura in da se bo polastil prestola svojih prednikov. Od lični armad ni voditelji, med njimi tudi vrhovni poveljnk maršal Weygand, bi bili pod gotovim pogoji ztftij, nasprotoval mu bo .pa Pierre Laval, kateremu gre za korito.
Nova francoska ustava bo sestavljena po fašističnem u$orcu. Za to bo že poski*»el Laval, prijatelj avtoritativnih idej in etar kompare Mussolinija, katerega je prejšnja leta večkrat obiskal v Rimu. Pri neki priliki je celo javno rekel, da j« Mussolinijeva vlada nadvse primerna za današnje čase
•Ni sicer dokazano, toda sluti se, da se je Petain skrinj Podajal z Mussolinijem ter je pregovoril starega Pe-taina, naj se vda Hitlerju.
Hitler je namreč takoj z veseljem dovolil oborožiti raz-orožena francoska letala, katerih se bodo posluževali pri napadih na angleško ozemlje.
Svet ho kaj kmalu slišal, da je sklenila Petainova in Lavalova Francije pogodbo s Hitlerjevo Nemčijo ter bo s tem nadaljni suženj vprežen v Hitlerjev voz.
Hitler je bil. takoj pripravljen členiti s Francijo mir, če mu obljubi, da se bo posvetila poljedelstvu ter bo pridelovala živež za Nemčijo, in če bo prenehala obstajati kot in-d a atrij al na država.
Francija mu je to obljubila ter je s tem nehala igrati vlofo v svetovni politiki.
(Najbrž bo prepustila Nemčiji tudi svoje kolonije, svoje trgovsko brodovje in bo razpustila svojo armado.
Odkar so Francijo zasedli Nemci, ni prišlo iz Francije v to deželo nobeno pismo in noben časopis. SI ion je z vsemi drugimi deželami, ki jih je Hitler zavojeval.
Zanesljiv« poročila o razmerah v Franciji so redka, pa celo o resničnosti tistih, ki se zde zanesljiva, je treba vča-si dvomiti.
Neka londonska časnikarska agentnra naznanja, da je bilo pred prihodom Nemcev v Parizu tekom 24 ur nad ©"ernsto saroot^orov. Najmanj 300 židovskih beguncev iz Nemčije in Poljske je šlo prostovoljno v smrt.
V	teku 48 ur po nemški okupaciji je bilo v Parrzu aretiranih 18 tiso$ oseb. Najhujše nasprotnike fašizma je nemška tajna policija odvedla v Nemčijo. Kaj se jč ž njimi zgodilo, je kaj lahko domnevati.
Naaouy je Francija "mirna'. Toda pod plaščem navi-Aasntga mini, uganjajo nemške oblasti svojo strahovlado, poiiljajii v ječe vae, ki no količkaj osumljeni, ropajo deželo ter iiatreblfajo zadnje ostanke demokracije.
Zibelka evropske enakosti in bratstva se izpreminja T pekel fašističnega suženjstva.
Toda francoski narod je trdoživ. Prevdarrl je že mar-siknter* hudo uro in bo p^revedri 1 tudi to.
ki je bi! na svetovni razstavi. Enoglasno so me vsi Nomci zavrnili. Nekdo >e je izrabil, da od zunaj, še nekako j^fleda.j m-ke reke Volge, znotraj da pa ni kaj povrsevati. Kakršnega mišljenja
Drugi zopet, da nm niti v glavo ne pade, kaukir je na razstavi, da bi si šel ogledat ruski paviljon in tako se je glas-ilo naprej.	1
!Po podpisu rusko-ncimSke ntv napadalne pogodbe so isti Nemci čudovito pohvalno go-j^t fora-z: "Ein Gott, ein Kai
to. Airlpak zgodaCo se je popolnoma drugače. Niti nemški, niti avstrijski konj r*e ni napil
je sedanji neniški voditelj, oziroma venina i nunskega naroda, da bi radi zagq-pofclarili celemu svetu, istega mišljenja so bili tudi v svetovni vojni s kajzer-jem Viljemom na čelu. Neštetokrat senu slišal iz nem&kili
vorili o ruskem paviljonu, da je eden najlepših na razstavi, in vse sploh, kar je ru^koga, «o visoko povrfševali. Nekdo je celo izrazil, da Hitlerjeva in Stalinova polittika sta si v nekih ozirih zelo s lični. Sedaj pa poglejmo nekaj let nazaj in se bonno spomnili, da .so v Berlinu
ner."
iKakntr vemo, je pa bila v svetovno vojni njih želja in domišljija popolnoma poražena.
Pomnimo, sedanja vojna pa f2e ni končana, ker se ves vojni aparat tako blii-kovito suče. Ne smemo biti presenečeni, ako se kaka ogromna država lili-
ja vno zažgali sliko največjega Povito zasuče ter preseneti
voditelja boljše vizum
iKer sem že tako daleč, mi vribuja spomin iz zadnje svetovne vojne. Tudi tukaj bom našel "izraz "bliskovito." Bilo je 25. avgusta leta 1914, kar se še dobro spominjam. V bližini Lvova v Galiciji nam je neki neiriški oficir držal govor in se prav junaško obnašal, sedeč na konju. Med tem je večkrat konja prav neusmiljeno z ostrogam!) «unil tako, da je uboga žival skakala sem in tja in ni veliko manjkalo, da ni vočkrat stopi'!' kakemu vojaku na priste, oziroma na čevelj.
Med drugim je tudi rekel, da tako nazadnjaški narod, kot so Ru-i. nam bo lahko premagati ker en nemški ali avstrijski
Hitlerja 'in prekriža njegove vojne načrte.
Jerrv Krajec, t	Bronx. N. Y.
IDixnmiden, isto tako v za padni 'Flandriji, leži ob Yseri.
m če so na tistih petih stra- vrh petih nadaljevanjih. Na neh vse osebe, ki nastopajo v prej romana ne berem, kajti »povesti ali v romanu, z lahko J vem, kako bo. Namreč tako:
Fant in dekle so zaljubita drug v drugega, toda sta ris i
, . ......	.	an v luiuauu, t* muivi) i
*vet<i«m vojn, je bilo mesto to prerokujem konec. se |m. popolnoma uni<*eno in so ga	i- ^ i
■nožneje obnovali, pa ni liMii^	a.h ne:.Ce lK>.°1,aJr"*. v
d^eglo prejšje velikosti. Yse-^ako"U	nesrečna. Cc pazijo na dekleta kot na punei-
ra ie r^ka. ki teče skorzi sever-,?? 1B1tfra teta» kl	«a-fco v svojem očesu. Oče jo sili,
no Flamdrijo in zapadno Bel-!^UiAljencema veliko zgago, naj se poroči s trgovcem. Ona «rijo v do'1-žlni 78lk>m. »Pri Nieu-tsle,dn-'lc Ie «P»videla svojo pravi, da za ves svet ne. Sled-portti se steka kot Ynerski pre-,' kop v Severno niorje.
zmoto ali ne.	1 njie jo vendarle prisilita. Pro-
Uganem tudi usodo zoperni- ti svoji volji se vda. Sporoči
METEORJI NAD UKRAJINO
(V ozeutlju ( ornigova v U-k raj i n i so opazovali v eni zadnjih noči meteor, ki je razsve-til vso okolico kakor ogromna raketa. Self pred kratkim je trešči! v istem ozranlju s -ilnim tniščem niete*»rit na tla, ki je izkojtal v zemljo 2 m globoko jamo, in ki so njegovi ostanki tehtali nad 5 kg.
SRBDl&CS ZA BliOVBNSKK FONOT.RAF8U PLOŠČE. — Piftlte u cenik. J. MAR8ICH. INC. MS W. 42 Strni	New
Z VOJNIH POZOWSC .
Nad an^ieifrim vahodnim o-breijsm se je bila med angle-Mimi in nemškimi aeroplani naJveSja srafea bitka v sedanj! vojni. Spopadlo se je nad 100 aerapianov, tako da je bilo "nebo fcrno od aeroplanov." nemških letalcev je bil roj ugMkik ladij.
bu-to-
•o prileteli an.
In
txdijo, da so Nemcsi izgubili 14 aeroplanov, drugi pa so se morali umakniti. Angleži pa priznavajo, da so izgubili dva aeroplane.
Poročilo iz Berlina pa pra vi, da je bilo izstreljenih 10 aqgleakih aeroplanov, sami pa bo izgubili samo štiri. Nemci tudi pravijo, da je bila potopljena ena angleška kri žarka in štirje trgovski perniki.
NAZNANILO in ZAHVALA
S tutnim Kir-em iMZiianjam £&ln«ttiu v<*st svrutliiik«*ui. ziiaucpi'i In prijateljem jmi Ajwrikl, da mi J« |>o dol^i bolvziii umrl moj ljubljeni mož
FRANK TERCHEK
dne 3. Junija UMO. Rojen Je bil dne 29. januarja 1888 t vasi Lavrovec, fara sv. Trije kralji na Nvtrauj-
Pokupan Je bil dne S. junija, 194o na Oak Kpriug pukuimllAče v Ca* nonaburz, Pa.
Tukaj MtptiM^a £aluj««> M*|iruKu Mary in Mer Pavlbto (mmieno Balsa ma In Atiri (teatre: Mrs. Jennie Zuaek v Strabiuie. Pa.; Mra. Franeea M<»iic v Cleveland, Ohio; Mra. Mar}- I>rafUna v (Marid^e, Pa.; Mrs. Catherine Istankh v Cle-ridice. Pa. NajU^Me se zahvaljujem društvu PiMtojuska Jama št. 138 KNPJ. v Stralurue. h kateremu Je pokojni s|«dal za krasen venec, kakor tudi vaem eianom društva, kateri ste «h iKtlnošteviliic opremili na zatUiJl njegovi poti dne «. junija na Oak SprioK i»okopa li»e ▼ Canonshurg, Pa. I^po se tudi zahvaljujem društvenemu predsedniku, hraiu John Kokllču za ]MMtl<»vilui najp-oltui (tovor na po-kopa.UKu. Niukfclje se tudi lepo zahvaljujem sledečim za vence:
Loyal Order of Mooae. štev. 12T, Mr in Mrs F. Vende, Zuzek Family, Frank MIkec in dnritinl. Tony Lesuikar in družini, Mr ia Mr« Wm. Smith, Mr in Mrs A. Florganele in družini, Mr in Mrs J<ie BoRtJaneic Sr^ Jcrtin I.udvik in družini. Mr In Mrs Joe Boatjaneic Jr. in sinu, sewtri Franees Modle in družini, S. N. P. J. društvu 138, Augustine Catalano, Margaret in Frank Slapniear in družini. Mr. In Mrs Kutch in družini, Di Cio brothers, Tony Progar Jr. in rinu. John Terahell Jr. in družini. A. Balzamo in Catherine. Mr in Mrs T. De John in družini, Mr in Mrs Anthony Kogovsek, Seoiehar Family, Young Mens Democratic Club. John Kosmach in družini. Petersen Family, Mr in Mrs Louis Moze in družini, hratranm Paula In družini. Pauline In Clartce Morton. John Lajdvic In družini, Mr In Mrs Paul Terehek Sr., Mr in Mr* Albert Terchek. Mr in Mrs Thomas School, Mr In Mrs A. Malnerlch. Miss Lucille Terchek, sestri Catherine in družini, Duvsek in Solowitis In družini, sestri Mary Draftlna in družini. Frank ITster. Tony Sala m on in družini. John Zlgman in družini, Geo. A. Hint on Funeral Home. Mr in Mrs Joe Praccar. Mr In Mra Frank Hribar, Mr in Mrs John Hribar, Mr In Mrs Stanley Proger In sin.
r#po se tud» zahvaljujem sledečim častnim nosilcem: Tony M&rrlch. Frank Mlkec, T. Lesulkar, Frank Ipavec, John TersbH, In Jack Vehar.
•Ti. ljubi soprog, t miru počivaj! Lahka naj TI ho ameriški grud«!	Žalujoči ostali:
Mra. MAIY TUCHffi, upi m; Mrm. PAUUNB itaiigAiiA, uf. ANTHONY in MAJOK CONSTANCY HIMNA; ANTHONY ntOOAi ir^ rm
Bfrs. JjNNlH ZLZKK, Mrs. FRANCES MOD1C, Mrs, MAW •DRAFltNA in Mra. CATHERINE 1STANICH, seatre.
I8TANICH,
iL
njeR-ov konec.
V prvih petih nadaljevanjih oziroma na prvih petih straneh je na primer tole povedano:
[Lanjremarck, kraj s 5000 prebivalci, leži severnovziiodno o;! Y]»erna v zapadni Flatndri-ji ob železnici, ki vodi v Ostude. Med svetovno vojno je postal' znan po napadih, ki so jih izvršili polki mladih nemških prostovoljcev^ večinoma dijakov, nr. tamkašnje anjarlriske položaje. Veliko pokoipališee b spomenikom, .ki je bil nvpd" sedanjimi boji baje nničen, spominja na t^mrt tisočev mla-t*tli nemških ljiidi.
iKeiranel, kjer so se vršili v iKadnjiVi dneh divji boji, je 156 Bioff bo moral
ka (villain—mu pravijo Anic- fantu, da se mora poročiti, on rikanci) in točno na povem pa misli, da ^a ni nikdar ra<la
prej (Miienili, ^teje 4000 prebivalcev na 167 m visokem, o--andjenem hribu, vzhodno od Saint-mere v francoskem krožju Pas-de-Calais.
o-
111 visok vzhodni izrastek hribovja n»ed rekama Lvs in Yse-ro v 7.apndni Fla/ndriji. vzhodno o 1 kraja Oassela. Že med
odsedetl kazen
Znani delavski voditelj William Bioff se je bil leta 1922 v Chicagu nekaj pregrešil ter
svetovno vojno ?o ,«?e bili za loj..... .
trajni boji.	"JC obsojen na sest mesecev
vi smo
I ječe. Osem dni je odsedel, ker <[. . (Idile je z več nesro 200,00(» je bil pa medtem vložen priziv' " NPoasnata s
imela in pre po svetu v tuje kraje, neznanokam.
Na poti k poroki se dekle s*kesa in napravi starišeni in ženinu največji škandal. Tr-jrovec piha same jeze in se maščuje s tem, da proda dekJeto-vemu očetu hišo na dražbi. Dekle pre služit, pri tem pa vedno misli na sosedovega sina. Njega pa ni od nikoder.
In tako minejo leta. Dekl * služi v velikem mestu za natakarico. Po petih letih je še vedno lepa in vsa cvetoča zato, ker je navzlic vsem nevarno stim znala ohraniti svojo nedolžnost. Nekega večera stopi v gostilni lepo oblečen mo-Sosedov
prebivalci glavno mesto fran-c«>=kega okražja Nord. leži ob kanalizirani reki Deule in ob-
proti obsodbi, so ga izpustili
se. sosedov sin '.,v. | se je vrnil iz Amerike, kjer si
je prikopal veliko l>ogastvo.
na prosto.
Zadeva se je nekako zameša- i Objameta se in se vrneta v vlada kot križišče važnih pro in Bioff ni bil celih osem !domačo vas. Kant je v teh le-
"^"ilL 7VflJ:najRt let kIiean niti v	ni- tih dobil dokaze (tega ne vem
"" ti pred sodišče.	j kako) da je tisti trgovec velik
Iz Chcage je odpotoval na J slepar. Gre k njemu in mu za
.	.. . , ... . . .. zapadno obal, kjer ie začel or- brusi v obraz si epa rs t v o. On
1» razvit* ^ ° 1	ganizirati gledališke mlaSben prebledi in mu ponuja denar.
Cscverozapa-drtio od TjiMe Icki
Amiientieres ol> reki T>ys,
i.na okro* 18.000 RCebivafeev Lindje v nasprolncm (i(.,av
zenvsko, Anglijo ;in Nenijčijo ves francoski sp!\-er. Lille je važna trdnjava in središče ze-
ice, ustvaril močno orgariizaci I jo ter jo priklopil CIO.
ter sestavlja s sosednimi kraji Tfouplinesom in T^a f^hapele veliko industrijsko nasel'bino s skupaj 80.000 prebivalci. To so pred vsem velike predilnice.
(Mesto Ca^sel, ki snmo ga že
Priročni Atlas
skem taboru so mu zavidali u-speh ter so začeli brskati po njegovi preteklosti. In dognali so, da ni odsedel odmerjene 11111 kazni. California je Bioffa izročila Čikaškim oblastim, in delavski voditelj je nedavno nastopil kazen.
Prijatelji so se zavzeli zanj, toda njihov priziv je bil zavr-.Tolin Prysalski, sodnik
V tisku je nova izdaja Priročnega atlasa, v katerem bo-'njen. do označene vse najnovejše iz- kriminalnega sodišča, je odre-premembe državnih meja. —'dil, da Bioff ne more-biti prej NaroČila, ki smo jih dosedaj izpuščen i v. ječe kot 20. sep-prejeli, bomo izvršili okoli 17. tembra, če se bo dobro obna-julija.	Uprava šal, seveda.
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO m ITALIJO
1M	DIN.---
2M	DIN.---$4.40
3M	DIN.---f (JI
4M	DIR---$951
Stil	DIN.---(19.25
IMt	DIN.---$20.—
MM	DIN.---$39.—
V DINARJIH
V LIRAH
199	LIR---
299	LIR---
399	LIR---
599 LIR---
1999	LIR---
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki zele, da je denar1 naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE
ORDER, za kar je treba posebej plačati $«.—.
ViW razmer v Emyi mi mirnim t Jugoslavijo In Italil* Mhmtl fcmja r DOLARJIH, teavet t dinarjih link. bU rH^tu« n m drag« ev-
S^QYEQQC PUBUSHJNG CO.
SI s POINllKI IDDIL1K t »
H, Yo r,K
Fant ga seveda noče vzeti, ker ga ima sam dovolj.Posestvo, ki ga je kupil na dražbi mora vrniti. Naslednjega dne ga zmanj ka iz vasi. StarJši se pobotajo med seboj, fant in dekle se vzameta in zadovoljno živita do smrti.
Tak zaključek napravim in vprašani tiste, ki berejo, kako je. V svoje zadovoljstvo kon-štatirain, da se nisem zmotil za las.
V m arsikateri povesti kog i ponedolžnem zapro. Postal je žrtev zopernika, ki se je zagledal v njegovo ženo ali ljubico. Težko prenaša krivico, toda vse potrpi. V kaznilnici se pripravlja upor. Po nedolžnem zaprti obvesti kazniIniškega ravnatelja o namenili morilce^', tatov in druge druliali. Upor je zatrt. Za nagrado 11111 odpuste kazen 111 mu odpro vrata v zlato svobodo.
Vrne se v domače mesto bas v trenutku, ko hoče v samotnem parku njegov zopernik storiti silo njegovi ljubici ali ženi. Plane nanj, ga zgrabi za vrat ter reši svoje najdražje. Zopernik zboli in na smrtni postelji razodene, da je pravzaprav 011 storil zločin, ter nedolžnega pahnil v ječo in nesrečo. Odpustita mu, in ko zopernik v- smrtnih mukah zati-sne oči, se nežno poljubita. Take so povesti. Radi jih imamo, ker gredo vse v en bet.
Priznam pa, da sem se enkrat strahovito zmotil. Zmotil pri "Skrivnostnem studencu**, ki izhaja na zadnji strani našega lista.
Roman se vse drugače razvija in vse drugače konča kot sem domneval.
Skušajte tudi vi ugibati kot sem ugibal jaz. Čitajte in mi prihodnji teden sporočite, kdo ima na vesti Katrico Bogateč f
Recite tako ali tako, zmotili
?? boete,	, 4
la in ■■iralfa i mr ■	„ . ......
n_ ■	■ '______lik.
s^Lj
"GLA8 NABOB A" — New ToriE


Vesti m
Thursday, July 11, 1940
11 i • i •1 ........
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Dopisi so nan vedno dobrodošli, ker tw naše iiUtelje in se i njimi naši rojaki tako-rekoi med seboj pogovarjajo.
NOVICE IZ OSME
Sla vnos t rmo imeli, slavnost, kakor se nikdar poprej, odkar stoji župnija Sv. Cirila. Imeli ffflo slavno>tno sv. mašo vzhod-faga obreida, grško-katolteke liturgije, ki jo je opravil preč. monsignor Tomislav Firfs D.D. iz Olevelanda. Točno o»b 10. uri je zapel cerkveni pevski zbor sv. Cirila tislo večno lepo •himno "Povsod Bo$ra" nato jc prevzel petje grško-katoli&ki pevski zbor iz 13. ulice, kateri je prepeval vso sv. mašo v tako lepo donečem tonu. da je težko opisati iHElino in pomen petja. Cerkev na (Vini je bila napolnjena do zadnjega sedeža, saj so so zavedali naši fa-rani, *la |»oslinša.io sv. obrede, kakor sta jih prinesla sv. Ciril in MSetod meti naše pradede.
Zelo navdušen in pa pomenljiv govor na vernike so imeli preč. nion*ignor v hrvatskem jczfku, ter so povdarjali i»oinen današnje s'lrinc božje in pa velik vnliv slovanskih apostolov sv. Cirila in Metod«. j^es, bilo je nekaj zelo veličastnega, d« fa-rani sv. Cirila ne l>odo kmalu pozabili.
•Slavnostni celebrant, monsignor Eiris je prišel iz starega kraja pred 4 leti. Študije je dovršil v Vzhodnom inštitutu v Rimi*, nato je bil po>lan v Macedonijo. Od ta ni je l>i'! pregnan od gotovih elementov in se naselil v Žuiubrških hribih ter pastiroval ineid £um!berčarii najprej v župniji Kašta, nato pa pri Sv. Nedelji v Radatovi-čih do svojega odhoda v Ameriko, kamor je prišel med svoje rojake v Cleveland. Zelo pomenljivo je to. da preč. monsignor Firis imajo hi v Brook-lvnu svojega strica in teto, našega cerkvenega odbornika. Mr. in Mrs. Tassotti, pa še to je pomenljivo, da proč. mor»*ignor o-ebno poznajo -tarlše našega č. g. župnika Fathra Pija, ker so večkrat govorili z njihovimi stariši, ko so obiskovali svo-
DRUŠTVENE PRIREDITVE V NEW YORKU
je farane. Po cerkveni slav-nosti sta oba pevska zbora, bratsko pogostila drage goste pevce vz 13. ulice v cerkveni dvorani?, k j or so biCJ vdeleženi vsi člani zborov. Zares, ta dan bo ostal v spominu vsakemu Slovencu, dokler bo živ. Vsa župnija se iskreno zahvaljuje preč. monsignoru za njihov obisk in prelepe besede ob priliki te slavnosti.
fPa tudi oklice smo sltfcali. Mr. Joseph Ziiar iz Forest City, Pa., je rekel, da brez Miss Marion Maim ne more živeti, in tako bo Jože izgubil zlato prostost 18. julija črti 4. pojKildne. Nm-esta je hčerka «lobro znane dtužine Martin Mum. 18*21 Madison Ave.. BroofclVn, N. Y. Pa tudi Mr. John Papež je rekel. da dva la'hko živita na njegovi plači, koliko zaskiži. in si je kar na tihem izbral družico, on 1»«» pa svojo prostost z<ipu-~til tam oktobra enkrat.
lX;iš father Pius odhaja na počritaiHce, tam proti gorati Montani in Wyomftig. Nado-mestoval ga bo Father Ciril Sir»?el. Povrnejo se šele sredi avgusta. Fatfiru želimo dober oddih in pa pozdrave našim rojakom na zapadu.
O, še več novic je, pa je k r prevroče pisati, bom pa drugič r.o|v t kaj napisal, ko bo hladneje. Do takrat na pozdrav vsem čitateljemi "Gla^a Naroda" od vašecra
Novinarja.
SMttTT V STAiREM KRAJI*.
'Iz starega kraja sem prejel žalostno ve-t, da <o mi v MaJ-jah, pr/šta Šenčur pri Kranju 23. maja irmrli moja mati v visoki starosti 82 let.
V starem kraju zapuščajo tri sinove, tukaj pa sina in eno hčer.
"Naj v miru počivajo!
Frank Karun, Chicago, III.
40 - letno preiskusnjo
IMA
JUGOSLOVANSKA
J KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY. MINNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in žilo priporočljiva zavarovalnica. Zayarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je drufitvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, č« ne* pišite na glavni• nrad, Ely, Minnesota.
(Kot je bilo že poročano v tem 'listu, te vrše v bližnji bodočnosti tli velike prireditve slovenskih in jugoslovanskih kulturnih in podpornih društev iz Greater New Yorka.
INajprvo se vrši veliki piknik jugoslovanskih društev iz New Yorka in okolice, in sicer 11. avigusta v Mutschler's Parku, 119th Street in 14th Road, College Point, L. I. Začetek ob 1. uri popoldne. Vrši se ob vsakem vremenu. Igrale bodo kar tri godbe in sicer 2 jazz gwlbe. in tamlburice. Vstopnina 40 centov za osebo. Seveda bo vsestransko preskrbljeno tudi, kar se tiče okusnih raz n Lli jtstvin in razne kapljice najboljšega kalibra. Tir. :i se bodo pekla jagnjeta na raž-nju.
»Kažipot: — Iz Times Square Postaje v New Yorku vzemite Flushing train, do zadnje postaje Main Srtreet, tam vzemite College Point bus št. 110. ter izstopite na llf). ulici in 14. Rd.
{Rojaki iz Brooklyna najlažje pri»l-ejo na piknik 11. avgusta, ako vzamejo na Wvekcff and Myrtle Avenue postaji Flushing karo do zadnje postaje v F ushingu, tam pa bus št. 110. do 110. ulice in 14. Road.
V nedeljo 2."». avgusta pa se vrši veViki fpiknik Združenih slovenskih društev v Greater New Yorku, in sicer v znanem Charles »Garden Parku 6918 Metropolitan Ave., Ridurewood, L. I. Začetek ob 2. uri p°Podile. Vstopnina samo 20 cen-tov za osebo. Tudi ta iiaknik *e vrši ob vsakem vremenu, ker je v slučaju slabega vremena tudi tam na razpolago velika dvorana. Seveda se bo tudi na tem pikniku lahko dobilo pole:r drunriii jest vin tnali izvrstna pečenka na ražnju |>e-čenih jagnjet. N;» tem pikniku sodelujejo poleg večjeera števila naših slovenskih lokal-nih podpornih društev tudi na-
ša agifna kulturna slovenska društva "Domovina," "Slovan" in Tamburaiski zbor iiz Brooklvna. Tudi za ples je preskrbijeria izvrstna godba. Se natančnejše pa bo o vse m teait še pozneje pravočasno poročano v tem listu.
/V nedeljo 15. septembra 1940 l>a bo veliki koncert s pevskimi in plesnimi točkami v proslavo Jugoslovanskega dne in sicer na tukajšnji newyorski svetovni razstavi in sicer na istem prostoru, kjer je stal lansko leto Ruski paviljon. Ta prostor je namreč .popolnoma preurejen za velike koncerte in plese. Zgrajen je velikanski oJcr z v-emi pot rel>šči nami, kakor tudi v potrebi z radijsko oddajno i>ostajo. Ta veliki koncert se vrši pod pokrovitelji vom 4 American Common', katerega predsednik je Mr. Anderson. PO 6—1212 Ext. 711.
fPosobni jugoslovanski onJ-bor za to veliko prireditev je bil že izvoljen na zadnji seji društvenih delegatov z dne 2. juLija t. 1., na prihodnji seji pa se bo ml bor še bolj izpopolnil. Ta >eja se vrši v torek 16. julija ob 8. uri zvečer v Hartley House na 413 West 46th St*., New York, N. Y. Naprošeni i~te vsi delegati, ki boste prejeli tozadevne [»ozivnice, da se odzovete na to sejo zagotovo, tudi posamezniki, ki imate dobre ideje za izboljšanje toz. programa, ste drtbrodošli na tej seji. Naša društva izven Now Yorka, ki žele na tem velikem programu sodelovati; pa so naprošena. :«la -e za vse tozadevne informacije obrni jo na Committee for the Yugoslav Day at the World's Fair. 413 West 46th Street, New York. N. Y.
»O tej veliki slavnosti bo seveda Še poTuie.ie pravočasno poročano. Toliko za sedaj.
Va rojaškim pozdravoin,
Anthonv Svet.

Pismo iz Ekvadorja
Rev. M. Trampuš nadaljuje svoj spis o indijanskem rodu Kivarjev, ki prebiva v pragozdovih ma-loznane južno-ameriške države Ekvadcr.
GUAYAQUIL, Ekvador. — Samo leta 1683. je začela prava zgodovina Ekvadorskega Orijenta v misijonskem smislu — zgodovina Kristusove ljubezni v kraljestvu paganskeg-i sovraštva.
Cerkvene in svetne španske oblasti so si podale roko in v prijateljskem sporazumu in medsebojni »podpori začeli sejati med prebivalci tisoč letnih pragozdov—seme kristja-nizacije in civilizacije. Predvsem so posvetili |>ozornost obširnemu polju Zaparcev in jKivareev—od katerega so pričakovali največ nspehov in za-željenih sadov, V ta namen so misijonskim stopinjam sledila krdela Spancev, katere je mi-
VESTI IZ CLEVELAND.
OHIO.
'Dne 6. julija je umrl v St. Lukes bolnišnici John Frančič, ixmnan tudi kot Princ. V Ik>1-nlinioo je bil odpeljan šele zadnjo smlo. Rojen je bil v sel-u I<<ongari })re<l 48 leti. V Am-riko je priušel leta 1910. Bil je barteuder pit George Kavranu. Zapušča ž«»no Eli-zab<»to. pastorka Nicholas Res-e.ica, v stari domovini pa enega brata in starše v Argentini pa dva brata..
i— Dne 7. julija je umrl v vi-oki starosti 81 let znani John f'ampa. Tukaj zapušča hčer Mary, omoženo Lavrič ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v vasii Krča!a, fara Gora pri Sodražiei, kjer zapifšča več so-ro<lnikov. Tukaj je bival nad 40 let in l>il dolgo let zapo-len pri N.Y.C. 'železnici. Zdaj je že več let dobival pokojnino.
j— Dne 8. julija je umrla Mrs. Frances Perko, po domače Zajčkova Franca. Prej se je pisala Arko. Rojena je bila v fari Zofgradec. Ob smrti je bila stara 58 let. Zapušča žalujočega soproga Josipa, dva ^sinova, 5 hčera iitn dva brata.
— Dne 3. julija je preminila po dolgi bolezni Mrs. Anna Butala, roj. Kastelic. Stara je bila 60 let in rojena v vasi Zverče, fara Hinje. Njen soprog je umrl 28. maja. Česar pa ji nikoli niso ipovedali. TNi-kaj zapušča hčer M/?. Mae F.
Brandt in sinova Raipha in Franka ter brata Jacka in Jo-sepha. zadnji leži baš sedaj na mrtvaškem- odru.
DRUŠTVENI PIKNIK.
Dovrolite ini malo prostora v priljubljenem listu "Grasu Naroda."
-Novic niaiiH mporočati, iz naše metropole, ker te poroča Mr. Anthonv /Svet, pač pa bom poročal glede piknika angleško ]>oslujočega diiuštva N. Y. Ajll Anueiicans št. 580 SNPJ.
(Rojaki in rojakinje iz New Yorka in okolice se uljud.no vabi, da si rezervirajo nedeljo 14. julija za poset našega ]»iknika. katerega 'bomo priredili v Slovencem dobro znan Lli prostorih "Charles Gardens, 6718 Metropolitan Avenue, vogal John St. Ritlgewood, L. I.
(Začet-ek je ob 1. uri popoldne, vstopnina 25 centov. Za vsestransko postrežbo in zabavo bo dobro preskriblieno.
(Ker si v vročih poletnoih dneh vsakdo želi malo počitka in razvedrila v senci košatih dreves, pričakujemo, da se nam pridružijo v nedeljo 14. julija na pikniku, kjer se bomo skupno zabavalii, pogovorili in tudi kakšno zapeli.
Vsi na piknik N. Y. All Americans !	|
Joseph Petek.
Ridges wood, L.I.
ADVERTISE, IN '"GLAS NARODA"
IZLET I'ODBU ŽN ICE ŠT. 84 S.Ž.Z.
•Naše aktivne žene in gospodične pri i>odružnici št. 84. SiZZ prirede 21. julija skupen izlet k rojaku Kobilca v Hudson, N. Y., in sicer za avtobusom. Poleg članic tega dru-! štva pa so vabljen« in dobro-ilo'sli tudi dimgi rojaki in rojakinje. StroAki za vožnjo ter kosilo in pijače ter i>opoIdaii-ski prigrizek znašajo $.1.50 za ne-čanice in druge rojake. Izletniki se odpeljajo 'izpred pro-I štora rojaka Arneža, 66-91 ; Forest Avenue, Ridgepood-Brooklyn, N. Y. ob 6. zjutraj v neuleljo 21. julija in to ob wa-kem vremenu. Ker pa je treba vnaprej urediti glede prostorov na avtobusu ter tudi glede kosila, se mora v-aka članica kakor tudi drugi ude-ležniki vnaprej priglasiti ter plačati $1 naplačila (are). Priglasiti se je treba najkasneje do pondeljka, 15. julija zvečer.
(Na poznejše priglasitve se vodstvo izleta ne bo moglo o-zirati. Priglasiti r=e je ali pri odbornieah društva, ali pa pri imenovanem rojaku Arnežu na zgoraj 'navedenem naslovu. Telefon Evergreen 2—9793.
Za ta izlet je, tako moj članicami, kakor hum! drugimi ja-ko veliko zaniiiKinje ter je že sedaj priglašenih okrog 40 o-.-ob. IzgltMla pa, da -e bo to število najmanj podvojilo ter Ida bo tako ta izlet nekaj posebnega. Sicer pa bo vodstvo sa-leta <krl>Cio. d« se bodo udelež-niki kar najbolje zabavli ter bo v ta namen preskrbelo hamor inikarja. Zato ne l»o manjkalo veselega razpoloženja niti med potjo, niti v Hudson. Rojaki in rojak im je v New Yorku in okolici, poshižitese te ugodne prilike «iin se pridružite temu izletu.
NOVICE IZ LORAIN, O.
JP<*ročila se je Miss Anna HJlebčar, Ihčerka slovenskih staršev z ženinom Mr. Stanley Yuwzinski. Želimo mlademu paru obilo sreče.
Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs, Henry Kompare Jr., tin jim podarile luštnega fantka prvorojenca.
NESIREČA.
(Frank Novak iz Pueblo, Colorado, je pred kratkim neke temne !nočd: po nesreči prfjsol pod vlak. ki vozi žLinidro iz tukajšnje jeklame. Vlak ga je podrl in mfu odtitgal roko pod komolcem. Zdravi se Corvdn bolnišnici.
kalo mirno in čarobno življenje zelenih brlogov, ccuadorskega orijenta. S časoma so ustanovila tri zgodovinsko znana mesta, ki bodo v zgodovinski knjigi ostala zapisana s črnimi črkami—nesreč in zločinov. Bila so ta: Sevilla de O-ro, Logrono in Valladolid, — katerih razvaline pričajo še dandanes in bodo pričale špansko pohlepnost po zlatu.
Ker je še moj namen posvetiti pero dragim mi divjakom Kivareem, Tiočem se vreči na splošno zgodovinsko polje drugih divjaških rodov.
Torej tri mesta med Kivar-ei: Tuja hiša v hiši edinih go* sfjMKlarjev tropične narave — Kivarcev.
Mnogim divjakom so se no-vodošli in nezaželjeni gostje studili. Napram tem so gojili v svojih srcih skrit srd, ki bo moral izbruhniti ob prvi priliki na svetli dan.
Glavne misijonske postojanke OO. Dominikancev in duhovnih sinov Asiškega reveža so bile izstavljene v omenjenih mestih. "Postojanke," kjer so se shajali Apostoli miru dvakrat na leto, da obvestijo svoje predstojnike o napredku misijonskega dela in obenem dajo svojim utrujenim udom zaželjenega počitka. Večino letnega časa so potovali od bajte do bajte in cvangeJi-zirali divjake. Z križem v desnici in krasnim geslom v srcu: Omnes traham in vineulis cahriatis, — kar pomeni: vse bom »prinesel sve-zane potom vezi ljubeani — so prodirali v temo pa ga ust va. Ljubezen, ki je sad idealnega Kristjana in odsev neskončne ljubezni božje, je hitro — četudi ne med
veeino — delala čudeže. Novokrščenei so se pridružili svojim misijonarjem, medtem ko so se pagani odstranili od "belih strašil" in se umaknili misijonarjevemu očesu. Našli so svoje zavetje še v večji .temi zelenih brlogov — kar I-menuje podpisani — zelenega pekla.
Tako je bilo do leta 1701. krščenih skoraj 1400. Torej sad skoraj 20. let in 9 misijonskih delavcev je bilo manj kot pol drug tisoč novih kristjanov. Kako trdi so kristjaniza cijo in še bolj trmasti za civilizacijo ti ubogi in usmiljenja vredni divjaki Kivarci.
Leta 1702. je začel nov oklepaj misijonskega življenja tja do leta 1759, brez večjih dogodkov misijonskega življenja. Kaj pravim? . . .
Znamenitih dogodkov v nasprotnem oziru. Kdor pozna— znamenito črtico — tega rodu. bo pripoznal in izpovedal brez obotavljanja, da je — Misijon-stvo med Kivarci — mnogo težje kot med drugimi paganci.
Ko bom začel v posebnih in podrobnih črticah opisovati divjaka Kivarca in njegovo družinsko-socialno in versko življenje — se bom potrudil, da ga orišem v najboli zanimivih barvah in nav^ m vzroke vseh teh neuspehe .
Za sedaj omenhn samo eden izmed tolikih vzrokov, ki so vplivali na trdo divjaško srce.
ms ^
Spanci s svojimi poglavarji v treh mestih, so pozabili na obljube dane rrfbogim misijo-
PESMARICA "Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
narjetn. Nasprotno! Odstranili so se od teh, lastnih bratov iz J starozgodovinske Španije in obrnili vso pozornost na, za njih, padle divjake, kot pred-| mete, za nas, še bolj podlega [izčrpavanja. Na mnogih krajih
I in med mnogimi, ki se zovejo —verni — kraljuje časti in zlata željnost, četudi gre proti
I veri — prepričanju in lastne-i mu bratu. Je pač ta stvar ena j točka zelo značilna in tesno sklenjena s Španskim rodom. iMoram pc^edati resnico—četudi ta }>oli.
Da dokažem kar zatrjujem, naj gre samo eden izined tolikih strašnih zgodovinskih dogodkov. (Ja objavim tukaj, ker je vezan z našimi zgodovinskimi črticami.
"Valladolid", "Logrono" in "Sevilla de Oro" so živele mirno in tudi precej ugodno, dokler se ni prijavil med nj<? — vrasr zlata.
Španski poglavarji in pod-ložniki so udrihali nad nesrečnimi divjaki z dnevnimi davki in vedno bij težavnimi nasilji. Napetost je prišla do viška in bilo se je bati, da bo nit Ki-varske potrpežljivosti od trenutka do trenutka počila. Dvomi in strah pred Spanci so je prehitro uresničil.
Bilo je nekega dne, ko so se Kivarei združili k važnemu posvetovanju. Številni zboroval-ei so obračali vso govorieo na maščevanje in to proti "belnr. strašilom". Med nekrščeniini, so se nahajali tudi številni odpadniki, katerim se ni dopa-dlo špansko življenje in šege. Zato sem rekel v prejšnjem članku, da kar se tiče Kivarca: "ea'bra tira al monte."
Sklepi zborovanja so se morali na vsak način in proti vsem nezgodam uresničiti po "tretji luni" — (tri mesecev pozneje.
"Smrt belim!!" je grmelo iz tisoč in tisoč človeških grl ko so se vračali na svoje domove, kriki, ki so odmevali ob bokih kraljevskih kordiljer . . .
Črni oblaki, noseč v sebi maščevanje in smrt so plavali tisti večer nad "Sevillo de O-ro," "Logronoin" in "Valla-dolidam''!
Vsa tri mesta so se podajala k nočnemu počitku. Zadnja iskrica ognja in tenka luč svetilke so umirale skupaj z zadnjo "Zdravo Marijo", ki jo je tu pa tam še veren Spanec viplel v rožnem vencu skupaj s svojo družino.
Vse je bilo pokrito 9 plaščem črne noči. Vse je počiva lo! Vse? ... Ne!
V bližini treh mest je mrgolelo. nebroj Kivarcev. Saj se je zdelo na prvi pogled, da je bilo njihovo število večje od mravlj v mravljišču. — Uboga mesta! Ubogi Španci!
V sobotni številki bomo nadaljevali ta zanimiv zgodovi-nopis Kivarcev iz Ekvadorja, »ki ga nam z tako lepim spisom pripoveduje Rev. Milko Tram-puž.
y .
V AS A NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K. FINANČNEMU, P AC PA TUDI K DRU USPEHU. DRUŠTVA POTREBUJEJO SODELOVANJA NE SAMO- SVOJIH CL ANQV, TEMVEČ SPLOSNE SLOVENSKE JAVNOSTI.


rraaitH?
lil H N A 1 O D — New Xorfi
Thursday, July 11, 1940
BMVENE (YUGOSLAV) DAILT
krivnostni
TUDENE^.
Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D.
1 *4 Varna — davi na vse zgodaj je odšel zadnji kos na kolodvor. BI ah a* stan »jiediter Drozg, že ve, kako je treba- — Kljub tenra pa, jaz ne bom več pomagal. Je prenevarno. V vsej okolici me poznajo kot poštenega moža in mene cenijo."
tMatija so je zakrohotal.
44 Le smej >e, brez mene bi vas ze davno imeli. In sedaj, te zgubi v kuhinjo. Jakob spi tain. »budi ^a, naj ti segreje vode. , Umi j se; bolje bo za vsaik slučaj."
Matija je odšel v kuhinjo in se until. Ko se je vrnil, ;e hodil oče Blažun razburjen po sobi sem in tja.
14 4 Nič kaj rad se ne TočlLm od vas, kajti to mi je dajalo življenja in me razvnemalo. Sicer istrohnian od dolgega časa v tej zmotili luknji. Mansikak dam .ni gosta blizu. Le v soboto zvečer in v nodeljo priide še kaj ljiudi in še ti, če je vreme lepo. Znto je bilo tihotapstvo vendar nekaka iz-ZaslnžiHi se je tako ali tako dalo prav malo pri
KRIZANTEMA
vreme prememba. rem poslu."
Marskomn se utegne čudno globoko obdelano zemljo, ki jo zdeti, kako da pijemo o križan- pa še pognojimo z godnim' hlev-teini zdaj, ko je vendar ta poz- skim gnojen* in kompostom, na jesenska cvetlica namenjena Dobro vkoreninjene po»taknjen-po-obno za praznik Vseh sve- ce pokadimo po kakih 20 eni t ni kov in naiših rajnih. Toda' vsa k-sebi in Jih takoj močno imanfo pri tem svoj namen. j zali jemo in škropimo. Velike 'Ljubitelj krizantem, ki hoče cvete dado saiuo tiste rastline, imeti od te prekrasne cvetlice ki imajo čez poletje vedno obi-jeseni, in še daleč v zimo pravico hrane in vode. Stebla jim užitek, jo mora vzgojiti. Za to ostanjo mesnata in zelena, in .ie pa zdaj zadnji čas, kajti naj- zdrave od vrha do tal. Rastli-kasneje junija nuvseea je treba nam, ki trpe pomanjkanje v ml al Je rastline posaditi, da se hrani, zlasti pa še žejo, stebla bo oktobra meseca popolnoma olesene. Rsti ostanejo majhni in
SLOVITA JADRNICA ZOPET PLAVA
razvile in nastavile cvetno po-pje. ki naj se razcvete zadnjii teden v oktobru.
Odgoja krizanteme se deli v tri dobe: doba potaknjencev, do4»a ra^ti na prostem in doba razcvitanja na varnem preti slano. Prvo dobo e-mo že za-mudili. Mlade višičke, ki poganjajo iz lanskih korenin, ki
4 Največ zasluži ta svinja. Meden, ta lump, ta kapitalist! jprezinii jo zavarovane pred zim->gli nakupiti. In z unenoj je prav za prav slditin mrazom, potaknejo vrt-
Brez njega bi no mogli nakupiti ravno tako. Tudi jaz delam v prvi vrsti iz veselja do stvari. Poleti zidam, pozimi pa, če ni riikjer idela, no, tedaj grem pač čez hrrbe. Lepo je vendarle. Prekrasno je bilo, ko sem podrl danes obmejnega in kar naenkrat ušel! U-«1 dvajsetim, ki so nosili puške in bajonete — harhaha — kaj takega ne doživi navaden človek."
•"Da, Matija, ri si pravi — najboljši, razen črnega Jerneja --"
Oče Blažun je želel v srcu, da bi Matija rajši ndlšel, kakor pr. da se meni sedaj ž njim o stvareh, ki so mu bile že tako ali tako znane. Toda ni si upal reči besedice nasilnem..* mora. Tedaj se je nenadoma vzdignil trušč prod vrati. .
Zunaj so stale postave, katerih bi se prestrašil tudi srčen mož, če bi jih ponoči nepričakovano srečal na samotni cesti. Pet krepkHh funtov, ki so imeli vsi črno naimazane obraze.
"Kaj sto vi T Kaj ste res vi?" je tresoč vprašal stari Blažun.
*4Mi smo,'' je odgovoril eden njih. "Žganja in klobas bi radi, napol živi >1110, čisto obnemogli."
^Odpeli so si smuči, prišu v sobo in vsak je popil nekaj kozarčkov žganja; ouJlgovoifi-fri pa zaenkrat niso hoteli na nobeno vpra'^anje.
"Najprej jesti, piti in vode, ida se uniijemo."
/Umili so se v kuhinji za silo, nato pa planili po jedi in pijači in požirali brez besede.	*	z
. Stari Blažun jih je preštel.	' <
"Jerneja ni —"
"Kje je Jernej?" je sunil Blažun s komolcem bradatega moža. 1 Ta je pokazal z nožem, s katerim si je rezal klobaso, čez ramo in rekel s polnimii usti:
"Mrtev."
. '"Mrtev?" sta zavpila Blažun in Matija — "Mrtev?"
(Peitorica jima je molče prikimala. .
(Končno se je eden napol najedel in je začel pripovedovati.
} "Ko je ušel Mafija, je nas vse prevzel volik pogunv da ;o tudi odkurimo. Seveda je bilo to tve(gano. Dvajset prežavcev, vsi oboroženi s puškami, mi pa brez orožja, ker so nam ga bili pobrali. Prvi v vrsti je šel Jernej, ki so ga stražniki prepoznali«, zato isO še W!j pazili nanj, ko nas druge. • Jernej je seveda tajil, da ni črni Jernej. Povedal jim je drugo ima ter jim lagal in lagal. Nazadnje je z>ačel jokati, jadikovati in kričati. Mi pa smo takoj vedeli, da nekaj namerava, in ne da bi se ntog'i sporazumeti*, je vsak sklenil, da se okoristil s tem, naj pride že kar "hoče. Tedaj smo prišli do dolgega plazu. Vsak ve, kako strm je; le najizkuše-nejši smučar lahko '/drči po njenn. Prava pot v smrt. Divje smo zsdrčali navzdol. Obmejnih stražnikov je gotovo padlo sedem. Nekateri so zakričali. Nas nobeden ni padel. — Naenkrat pa zadonel do mozga segajoč krik, ki nas je vse pretresel. » 41 Jaz ne morem več živeti. Umrl boni!" — In Jernej se je pognal v strahotni prepad mrzlega žleba. Strašansko smo se prestraši. Stražniki so zadržali. Vsi so za vpil L Zopet so popadali nespretni, prekopicnili so se drug •:f>z drugega, nekaj si jih je polomilo kosti, kričali so. tulili Drugi so drseli proti žlebu, da bi pogledali po Jerneju. In to je bil za nas pravi trenutek. "V b^g, fantje, v beg!"
"Podrli smo tiste, ki so nam stali blizu in bliskovito izginili v gozdu. P-edno so mogli stražniki pograbiti puške, { nas že ni bilo več. T*, za nami, žabe polomane. Neumno so streljali kar v temo, zakleli pa niso nobenega. ' No in potem se nisnfco vtič mudili Prekrižali smo južno pobočje hriba in sedaj srno tu. 1 Najboljšega smo pa le izgubili."
44Da, kdor pad? v mrzli žleb, je izgubljen," i«> zamolklo pristavil eden.
i '"Za nas se je žrtvoval. Vedno je za nas najtežje posle vzel na svoje rame."
narji že marca ali aprila meseca. Zdaj tako okoreninjene vršičke lahko kupimo pri vrtnarju in jih posadimo na vrt na primerno pripravljeno gredo. Začnemo torej z drugo dbbo, to je z dobo ras?ti in odboje na prostem.
Krizantema je menda iz vseh vrtnih rastlin glede gnoja in vode najbolj zahtevana, lahko rečemo naravnost požrešna. Povoljno se razvije do najvišje popolnosti le v močno pregno-jeni mastni zemlji. Pa še to ji ne zadostuje. Treba jo je Čez poletje vsaj po enkrat na teden zalitii z gnojnico, ki ji ni nikdar preveč. Prav tako je z vodo. Nikoli ne sinemo čakati z zalivanjem toliko časa, da bi li.otje venelo. Posc<bno ji tudi ugaja, ako rastline vsak dan. pa še po večkrat popršim« s postano vodo.
Pripravimo torej za krizan-teme sončno gredico z dobro,
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih t&sib je vsakemu tit&telju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki rs pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca ie danes!
-e pro4i tleinsuše. Take rastline bodo sicer tusda cvetele, toda cveti bodo ostali razmeroma majhni, kerse ne morejo razviti do tiste ogromne velikosti, iu bujnosti, ki jo občudujemo vsako jesen ob Vseh svetih.
Pa še neka druga okolnost vpliva na velikost posameznih cvetov. Ko hi pustili rastline da 'bi se razvijale po mili volji, bi se vsaka razkošatila v velik grm, s premaiogimi, mnogimi vejami in vejicami, katerih vsaka bo nastavila cvet. Umevno je, da bii bilo cvetje drobno in neznatno. Ako pa čez poletje, ko so rast'ine v bujni rasti, pustinjo vsaki samo po dva tri vrhove, vse druge pa sproti, ko se prikažejo izza listov, iztrebimo, zbere rastlina vse sile v tistih dveh ali treh poganjkih. Idi jih ji pusti/mo. Vrtnarji goje tudi posamezne rastline z enim samim, vrhom in enim samim cvetom, ki se zato tudi razvije v pravega orjaka. To delo pa ni tako enostavno, ker rastline s silno močjo poganjalo vedno nove zalastnike in je treba to trebljenje ponavljati takot rekoč »lan na dan. dokleT se rast ne ustavi an se začne razvijati popje in cvetje. Z veli kocvetnim i krizantenami je precej posla in <ni čuda, ako so posamezne rastline z rojaškimi, čudovito 'lepimi cveti razmeroma drage. Nekatere sorte zrastejo zelo visoko, kar pa za go-jltelja ni ugodno. Mnogo lep-•se so nizkej. ki merijo pol metra ali kaj malega čez. Zato je prav. ako se tudi tisti vršički priščipnejo, ki so namenjeni za cvet. Skrajšan poganjek požene pni v kmalu nov vršiček.
GLAVNA LEZISCA NIKLJA
Jadrnica "Star of Finland", ki bi imela biti prodana staro železje, je bila v Oaklandu, Cal., predelana in zopet vozila tovor po velikih morjih.
z:i bo
General Weygand v Flandriji
■In nekateri so začeli jokali, svojem izgu'bljenem kolovodji.
- Tihotapca so jokali po
Vrata so se odprla in čez prag
Ali
Tedaj se je zgodil čudež, je stopila počrnel s polstava.
f" Dober v«čer, fantje; tukaj seim zopet!" 44Jemej," so zavpiti vsi. "Jernej! Ali si res ti! pa je le tvoj duh?"
, *"Jaz sem!"
"Ali nisi mrtev?"	i 1
* 'Mi ne pride na misel."	\
fTedaj «0 začeli zaigrano vriskati Seklaj so res skoro vsi jokaili od veselja. Tulili so: "Živi! Živi! § Zdrav je!"
"Da, fantje, tukaj sem." \ Smeje se, je Črni Jernej sedel k ntizi in napil vsej še«tori<4i, ki so sedeli tamt "Na zdravje" Sfccer "so vedno morali biti vsi zelo trezni, le kadar so obha-haji kako "zmago" so smeli piti.
-<Kako je le mogoče, da si odnesel zdravo kožo pri skoku v i\*fbV'
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Velikost 9H x 14)4 inčev
48 velikih strani; 32 barvanlh nem I je vidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih dr* lav;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna^enih;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kale celi svet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MEI>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
priključitev čehoslova-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA meja
Cena 25 centov
PoSljlte
svoto v znamkah oz. po 2 centa.
po 3
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom in ko ga izpolnite In pofiljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje, vide i novimi mejami vojaknjo-M h se držav, kakor bodo pr njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas prt:
1 GLAS NARODA1
ti« WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
"TRIJE GENERALI IN EN CIVILIST"
(Pod tem naslovom objavlja moskovski poročevalec Frankfurter iZeitung, kakor pravi, prve podrobnosti o ruskem vrhovnem poveljstvu v sovjet-sko-finski vojni. Na neki konferenci komunistične stranke v Leningradu je at'Jmiral Trilmč vrhovni poveljni ruske vzhod-nomorske mornarice označil za '"dušo sovjetskega vojnega sveta" civilista Ždanova. predsednika Jstranke v Leningradu. Ždanov se jet baje sam imitdil na finskem bojišču. Počaščen je bil z nazivom "Stalinov prijatelj," kar se je doslej javno zgodilo samo v pri-jmeru Molotova.
[Kdo je dejansko vodil operacije na Finskem se da sklepati po odlikovanjih, ki so jih prejeli generali Kulik, Timo-šonko i-n MeTeckov. Vsi trnje generali pripadajo osrednjemu odboru komunistične stranke. Kulik in TimoBemko pa sta tudi Slana vrhovnega vojnega sveta. General Kulik je» strokovnjak za mehanizirano oborožitev. Ukrajinski general Ti-mošenko je vrhovni poveljnik knjevskega vojaškega okrožja in ie lansko jesen vodil sovjetske čete na Poljsko. Vloga generala Meredkova, ki je manj znan od prvih dveh. pa je bila odrejena v finski vojni predvsem zaraid.i tega, ker je vrhovni poveljnik leningrajskega vojaškega okrožja. 1' Tako so torej rdečo armado na Flnsketri voclili trije generali in en civiilist." zaključuje nemški poročevalec svoje moskovske informacije.
Vojni dopisnik pariškega i^Joumala" Jacques Boulan-ger je opisal pogumno potovanje (generala Weyganda, ki se je onipravil na flaoidrijsko bojišče, ftim je prevzel vrhovno poveljstvo, da se sestane z belgijskim kraljem Leopoldom. Boulanger je bil med sspremlje-V-aiLcii 'francoskega generalisi-ma.
(Bilo je to 20. maja dopoldne. Na letal?i3če v Le Bourge-tu je pričakovalo poveljnika osem letal, dva bombnika in šest lovcev. Nobenih svečanih barv Ln sprejemov. Ciim je Weygand prevzel vrlicvr.? poveljstvo. je izjavil:
"Ni nw>goče poveljevati in boriti se iz pisarne za mizo. Treba jo videti, kako r bitkami, čete v borbi."
•Kralj Leopold je bil sam izrazil željo, da r«e sestane z novim genera lishnom.
'Weygand se je povzpel v pi-| vi bombnik, ž njim. njegov po-boonik, stotnik Gasser, ki ga nikoli ne zapusti. V drugem bon^bniku se je razmostil del glavnega stana. Vzlet. Nekoliko minut in vsa formacija je bila mad vojnim pasom. Na t eli je bilo videti nemško motorizirano kolono na pohodu. Njeno protiletalsko tojtfiištvo je o-, tvorilo ogenj .na francoska bombnika in lovca. Letala so se pognala s polno silo. Kmalu so bila iz območja šrapnel-p.kiih razpokov — da so se trenutek .nato znašli pred tremi patrultirajočimii Mes-erschidti. Francoska lovska letala so se malo dvignila i-n razvila proti sovražnim letalom pred obema bombnikoma. Masser.-chmidti so se umaknili.
iNa cilju. To ni bilo mesto, temveč sosedno letališče. Weygand je prispel tako hitiro, da od vojaških oblasti, ka so bile obveščene o -njegovem prihodu, ni bil še nihče na mestu. Gene-ralisimus jih je počakal v krčmi imalega naselja. Na njenih stenah so foili dve sliki: belgijski neznani vojak in prihod nemških opolnomočencev na jaso v Rothondl, da bi se sklenilo premfirje. V tem okolju je sedel general Weyganid pred ome'leto in skodelico kave. Krč-marica je stopila k gostom. General Wervgand je nosil plašč brez zvezd. Na zadnje ga je le spoznala. •
•"To ste vendar vi,T" ga je vprpšala začudeno in naivno.
MDa," se je massmihnil Wev-
•"CVstitsm vam, čestitam," je rekla krčmari-ca.
lAlvtoni so se "bili spustili na tla daleč od glavnega stana kralja Leopolda. Časa je bilo
ma'lo. Toda sli so dobro opravili svoj po>el, kralj je že prihajal naproti. Sestanek je bil na pol poti, v majhnem mestecu, ki stj njegovi zidovi kazali sledove krogel iz strojnic. Sestanek je bil zgodaj popoldne. Ob grmim ju topov, či>to blizu fronte, se je vi'sil vojni posvet.! Ob 17..30 se je Weygand odpravil nazaj.
(Povratek je šel po morski poti. V luki, kjer se je liotel vkrcati, >o se oglasile haš v času, ko je prispel, sirene. Letalska vzbuna. bombe iz letal. MY»r-narji pred mostom, ki je vodil v rašilec, so glavnemu poveljniku sredi napada sovražnih bombnikov izkazali ritualno počast, ob zvoku trobente. Ob 10. so so dvignila sidra. Bombe so obkrožale ladjo *io njene-ga izhoda iz prekopa. Zadaj so gorele z zazidalnimi bombami zažene zgradbe.
iŠele dmsri dan ob 5. zjutrajj je Weygand pri-tpel v Pariz, potem ko je noč prebil na fron-jti. Skočil je v taksi, da se o*l-J pel jo domov objet ženo. Takoj I nato se je vrnil v g' avni stan. V sedmih dnnh je gospa Wey-srandova videla svojega moža točno sodem minut.
NAJVEČJA JAPONSKA DRUŽINA.
{Kakor poročajo iz Tokrija. so nedavno Lz tak nil i v vasi Fur-niki v prefekturi Hyogo. neko družino, ki je brez dvoma ;največja na Japonskem. P(>-travar diužine Hahiroenion Haitori je star 100 let. Njegova žena Tome Haitori pa ima 90 let. V hiši teh dveh preliva — po stari japonski šegi — še fil letni najstarejši sin Tarokih i lita i tori s svojo ženo Kane. Ta zakonska dvojica ima pet otrok, sina in štiri hčere. Sin Ja>jL Haitori. ki ima 31 let, je oče rtefo otrok, ki pripadajo torej že četrtemu rodu. Stari Haitori ima tedaj 48 pra-vnukov. Koliko je pa vseh članov družine, vštevsi otrok, vnukov in žena, pa sploh še niso dognali.
flše bolj važno, kot je število članov te družine, jo pa to. da v poslednjih 50 letih — torej v pol stoletju — ni še nihče tega radiu umrl in tudi ni bil' nihče resno holanr. Stoletni Hahiro-emnon in njegova žena sta tako privezana na svojo grudo, da sta le enkrat odšla iz svojega rojstnega kraja, in sioer na božjo pot k boginji Is i. A tudi to pot sta peš opravila Leta 1933 so v čast poglavarhi te družina blizu hiše postavili spomenik in še vedno gre stoletni staTČek vsak dan do tesra spomenika, pa bodi vreme grdo ' ali lepo.
Rudnikov, kjer bi bilo vredno priJobivati niklovo rudo, je nasvetu malo. Največjih inm Kanada, ki dobavlja z avstralsko Novo Kaledonijo devet desetin vso svetovne produkcije. V največjem kanadskem nudnli-ku je okrog 139.000,000 trni nik'ove rule, v njih pa okrog +.(XX),000 ton nikla. Ta zaloga bi zadostovala tax 40 let. Pridobivanje čistega nikla iz te rude je dokaj težavno, ker ga ovira 'baker, vsebovan v isti rudi. Nikel pridobivajo iz rude na način edinstven v rudarstvu namreč s pomočjo ogljikovega ki>lika. Ta na baker ne učinkuje, z ni ki on l se pa spaja v tekočino. v takozvani niklov kar-bonij, ki se pri večji temperaturi razkropi zopet tako. da nastane iiz njega čisti nikel.
Zdaj postajajo važna ležišča r ikla na Finskem. Rudniki so nižno od Petsaffir«, ki je ostal po posrodbi mod Finsko in Kn-'ijo Finski. Ta ležišča so od-kri i šele leta 1931 in koncesijo za (izkoriščanje je dobila kanadska delniška družba Mond Nickel Co. Računajo, da bodo pridobili tu 4,000,000 ton nikla. Finska geološka koimsija je odkrila na l^aponskem tiulo zelo bogata ležišča nikla. Produkcija nikla na Finskem bo znašala letno 150.000 ton. Tako l>o Finska prekašala pro-dukdijo v Novi Kaledoniji, ki znaša letno samo 4500 ton. No-vokakdonska ruda je tako zva-ni garnibrit, ob-1 o ječ iz 7 do 10 odstotkov nik a, brez primesi bakra. Prej je slovila po pridobivanju nikla tudi Norveška, toda njeni rndrfiki so že močno izčrpani. Nedavno so odkrili ležišča niklovo rade tudi v Rusiji in sicer v južnouralski olv lasti Sverdlovsk, kjer je pa v rudi samo okrog 3 odst. nikla.
TRIDESET KITOV NA DAN.
(Največja ladja za lov na kite je "Terje Viken." ki izpodriva 20.000 ton. Njeni har-punarji zaslužijo letno po tisoč funtov šterlin^ov ln včasih tudi več. Ladja je matična ladja za devet lovskiiih pa mikov po 300 ton, ki opravljajo svoje delo tudi 50 milj daleč rnl n>e. Vsak dan pride na "Terje Viken" trideset do štirideset ubitih kitov in vsfika teh živali tehta 70 do 150 ton.
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .

Pred kratkim je v Cliff .Mine. Pa., umrla rojakinja Ivanka Debeljak v starosti 58 let. Donva je bila na Stari O-selitci na Gorenjskem. Zapušča sina, dve hčeri in sestro.
t
V	San Fra.ncis<cu, Cal., je v St. Joseph's bolnišnici dne 13. junija podlegel srčni bolezni Marko Neananlch, star 71 let. Pokojnik je bil rojen v vasi Božakovo pri Metliki v Beli Krajini in je prišel v Ameriko pred 53 leti. Pogreb se je vršil po katoliških obredih dne 17. junija na pokopališče llolv Cross. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo ln tri om«žene hčere, v Oaklandu pa enega brata.
f
V	ChMholnm, Minn, je po 5 tcnienski bolezni um»rl rojak Josefpfri Lani. Pokojnik je bil doma iz Skatpeče vasi na Dolenjskem, rojen leta 1876 ter ie bival v Ameriki 41 let. Kratko po svojem prihodu v Ame<-riko je prijel v Ohiisholm, Mlnn. kjer je delal v rudniku vse do enega meseca pred smrtjo. Zadnja leta je pokojnik upravičen do penzije za svoje dolgoletno delo v rudniku, toda je odklonil penzijo in je rajši ostal na delu. Družba nm ie daVa bolj lahko delo. Po* kojnik zapušča v starem kraju brata Franca, v Ohtcagu pa nečaka Franka.