V/faug&n ijudikem .posojCdu
je lep del naše boljše in srečnejše bodočnosti
Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora
V petek so se zbrali odborniki okrajnega ljudskega odbora k drugemu rednemu zasedanju. Okrajna skupščina, kakor lahko imenujemo naše najvišje oblastno telo v okraju, je bila v lepo okrašeni dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu. Poleg odbornikov — šal jih je 12 neopravičeno manjkalo — so bili na zasedanju tudi tov. Zakošek, član oblastnega ljudskega odbora, sekretar 0/< KPS tov. Martin Žugclj, zastopnik novomeške organizacije J A in več predsednikov in tajnikov krajevnih ljudskih odborov.
V začetku so prebrali pozdravno pismo, ki so ga skupščini poslali zadružniki iz Orehovice. Nato je podpredsednik OLG tov. Stane Šmid v obširnem predavanju podal sliko gospodarskega in političnega stanja v okraju, pri čemer je posebej podčrtal naloge oblasti v času, ko se borimo proti birokraciji za pravo demokracijo. ljudstvo pozdravlja decentralizacijo državne uprave, ki bo zbližala predstavnike volivcev z delovnimi ljudmi. Tudi pri nas, je dejal tov. podpredsednik, smo začeli na birokratičen in neživljenjski način reševati nekatere naloge. Brez zborov volivcev in brez sodelovanja ljudstva 'so odbori postavljali različne plane, ki pa prav zaradi svoje ne življenjskosti dostikrat n'so bili uresničeni.
Poročilo o delu okrajnega izvršilnega: ■odbora je podal tov. Anton Pire. — Iz obeh poročil je bila razvidna gospodarska dejavnost okrajnega odbora v letošnjem prvem polletju. Pregled o gradnjah, investicijah, krajevni industriji in obrtništvu, komunalnih delih, lesni proizvodnji, pogozdovanju, finančnem stanju, kmetij: tvu, prosvetnem delu in elektrifikaciji je pokazal zanimivo sliko napredka, pa tudi pomanjkljivosti dela ljudske oblasti v okraju. Poročila so bila samokritična in so prav zato tudi bila spre'eta z odobravanjem.
Nove gradnje v okraju vse prepočasi nupreduje'o. Z večjim zanimanjem vseh, ki so za to odgovorni, M bilo lahko mar-■ ikaj že gotovega, tako n. pr. stanova u j ska hiša v Novem mestu, pljučni ek'k bolnice itd. Lokalna industrija in obrt sta izpolnili polletni plan s ioth Elektriko je dobilo letos 5 vasi, še v 5 vaseh pa jo bodo do zime napelj.di. Tu bi bilo napravljenega veliko več, pa zaradi pomanjkanja materiala w mogoče ustreči vsem vasem. Nagla rast nase veiike industrije bo kmalu omogočila bili to. — Slabo gre v lesni proizvodnji; kmetje so izpolniti le 49 •/• letnega plana, hvozili pa so iz host samo 32°lo posekan h količin. Mobilizacija vćznikov bo v prihodnjih tednih naša resna naloga, ^■voziti je treba 54.000 kubičnih metrov No, kar pa bo z 2000 konji, ki jih ima-too na razpolago, lahko narediti. Pogo--dill smo letos 22 liektarjev goličav s
(Nadaljevanje na 2. strani)
Drugo ljudsko posojilo je naletelo med dolenjskim ljudstvom na močnejši odmev, kot pa je bilo pred dvemi leti. Delavstvu in nameščenstvu, ki je 'že pri prvem posojilu dokazalo z vpisom svojo visoko politično zavest, se je sedaj pridružil tudi kmet in to v veliko večjem
številu, kakor leta 1948. Številnim kmetom je razdobje med prvim in drugim ljudskim posojilom na široko odprlo oči, zato smemo danes upravičeno pričakovati, da bo uspeli vpisa drugega ljudskega posojila v novomeškem okraju prav močan.
Podpisal bom tisoč dinarjev...
Kakor nalezljiva bolezen se širi v našem okraju; »Podpisal bom tisoč dinarjev posojila!« Če vprašamo kmeta, ki ne taji, da bi lahko več denarja vpisal, zakaj ne da več, te začudeno gleda in pove: »Ko pa vsi tako pravijo!«
Nov dokaz o pomanjkljivem delu aktivistov krajevnih aktivov in komisij. Kaj je res tako težko stopiti k človeku in mu lepo po »kranjsko« povedati o velikih uspehih, ki jih zaznamuje naša država. Storimo tako. Tisočak se bo spremenil v dva, tri, pet — pa tudi deset tisočakov.
»Podpisal bom tisoč dinarjev .. .« — je zrealo dela tistih, ki zanj odgovarjajo.
Posojilo bi ga izdalo
Da ima naš kmet denar ni nobena tajnost. Razlika je le ta: prvi ga ima več, kot drugi. In če ga ima, naj nikar ne misli, da ga ne bi smel imeti. Hudiča! Saj ga je s težkim delom zaslužil in naj ne misli, da mu je delavec ali nameščenec nevoščljiv. Težko je pa razumeti, zakaj ga stiska doma in mu ne da odprto pot v svet — v obtok. Saj bi vendar s tem tudi sebi koristil.
»Posojilo bi me izdalo« ... pa kar na stran!
Delavci, nameščenci in obrtniki
O obveznostih, ki so si jih zadali delavci in nameščenci po naših tovarnah, ustanovah in delavnicah, smo že pisali. Poročila, ki danes prihajajo, govore le o tem, da so že marsikje določeni znesek za posojilo presegli in da posamezne sindikalne podružnice tekmujejo med seboj. Novo pa je, da tudi naši obrtniki nočejo zaostajati.
Združenje obrtnikov v Novem mestu bo častno izpolnilo svojo dolžnost. Ni jim pa to dovolj. Sklenili so, da bodo šli na deželo, kjer bodo obiskali tovariše obrtnike. Lep in vse pohvale vreden sklep.
Dneve, ki jih imamo pred seboj do vpisa, bomo frontovci izkoristili za to, da še tiste, ki gledajo IT. ljudsko posojilo nekam od strani — prepričamo o pomenu samega posojila. To naj bo odgovorna naloga vseh nas.
Brez hudiča in brez
Kmetijska obdelovalna zadruga v Ore-hovici pri Št. Jerneju ima za seboj trdo borbo. Danes sproščeno koraka novim uspehom nasproti. V tem, da nudi skupnosti že bogate sadove svojega dela, je tudi njihovo blagostanje. Brez večjih žrtev so dali na skupnem sestanku besedo, da bodo vpisali 42.000 din ljudskega posojila. Predsednik zadruge — Janez Šiško — se je obvezal vpisati 7000 din. Ta zadruga je tudi napovedala vsem kmetijskim zadrugam v novomeškem okraju tekmovanje — katera izmed zadrug bo v odstotkih imela največ vpisnikov in katera bo imela v odstotkih največji vpisni zanesek.
Razgovor s člani te zadruge zgovorno priča o njihovem velikem zaupanju do državnega vodstva in Komunistične partije: »Nismo dali še zadnje besede! — Znesek vpisa lahko poskoči. Vemo, da bodo vse zadruge v okraju imele 100°/«
Papirnata
V vseh krajih novomeškega okraja so bile vpisne komisije pravočasno postavljene; kakor pa kaže, niso ljudje, ki so določeni v komisijo, povsod taki, kot bi morali biti. Ali, se bomo čudili kraju, ki ne bo imel pravega uspeha pri posojilu, če zvemo, da je članom komisije posojilo lanski sneg, in da se boje grafikona, ki naj bi ga postavili v vasi na vidno mesto, da bi jim na preprost način kazal politično zavest vsakega vaščana posebej?
Tak slučaj je v Št. Jurju. Komisija in ljudski odbor v Št. Jurju'sta bila od
začaranega (kroga
vpisnikov, videli pa bomo kdo od naših zadrug je najbolj pametno gospodaril. — najboljši izmed nas imajo tudi možnost, da v tem tekmovanju zmagajo.«
Predsednik zadruge tov. Šiško si pa zaviha brke, da mu stoje kot dva kažipota; in z nasmehom pove: »Zakladov, ki so s hudičem in začaranim krogom v zvezi, se naš dolenjski kmet otresa. Zaklade imamo mi sami v svojih lastnih rokah!«
Tudi Kmetijska obdelovalna zadruga v Podhosti, ki je po svojih uspehih med prvimi v okraju, je že svojo obljubo za vpis ljudskega posojila presegla za sto odstotkov.
Zadružniki pa ne bodo ostali samo pri vpisu, temveč bodo tudi pomagali vpisnim komisijam (pri tehničnem delu in pri prepričevanju kmetov za ljudsko posojilo.
komisija
strani Okrajne vpisne komisije obveščena, da bo zvečer množični sestanek. Ko je prišel v to vas aklivist z okraja, ni bilo niti članov komisije na sestanku, kaj šele ostalih vaščanov, ki jih krajevna komisija sploh ni obvestila, da bo sestanek. Ljudi tega krajevnega ljudskega odbora tudi niso dovolj seznanjali s pomenom drugega ljudskega posojila. Če pa poslušaš kmete, dobiš z redko izjemo odgovor: »Saj se ne otepamo posojila, bi pa radi slišali še kaj več o njem!«
Tako je v Št. Jurju in verjetno še marsikje v novomeškem okraju.
Delovna komisija žanje uspehe
prijeten kraj ob Krki v bli-   omenjajo neko »vojno« posojilo, ampak
človeku razumno odgovore, da je to posojilo del tistega, ki ga vsLkomaj čakamo: blagostanja in zadovoljstva.
Prečna
zini Novega mesta — si je postavila "astno številko za vpis: 170.000 dinarjev. Po zaslugi krajevne komisije in krajevnega aktiva, bo ta znesek tudi dosežen.
Tudi iz Brusnic so sporočili, da bodo svoj plan ljudskega posojila izpolnili. — Tako bo ta kraj dal s 170.000 dinarji lep delež k skupnemu uspehu, ki ga bodo zaznamovali narodi Jugoslavije po zaključku vpisa. V teh dveh krajih, katerima sledi še vrsta drugih, je bilo ljudem na domač in prepričljiv način povedano, kaj pomeni za našo bodočnost uspeh tega posojila. Zato ti ljudje ne
r
KMETJE, DELAVCI, NAMEŠČENCI, OBRTNIKI, GOSPODINJE IN MLADINA!
Ali je bila vaša, srečka prvega ljudskega posojila že izžrebana? Prepričajte se o tem pri najbližji pošti ali pori r uznici Narodne in Komunalne banke v svoj<>m okraju! Poglejte, ali ste med srečnimi izžrebanci; mnogi so poleg vrnjenega posojila in obresti dobili tudi lepe dobitke!
Dvignite obresti na prvi kupon vaše obveznice!
Stran 2
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 26
Začelo se je - vendar kako?
O vodovodu, sestankih, zboru volivcev in še kaj
Dobil sem jih pri kopanju jarka ob poti z Grma v Smihel, Pet železničarjev, mladih in močnih fantov, sodnika Korošca in dve tovarišici s sodišča( pa odvetnika Bučarja, ki se je pridružil članom sindikata. Med njimi je stal sredi jarka, nizko sklonjen nad pravkar odkopano debelo cevjo, Henrik Cigoj in kazal enemu izmed železničarjev, kako naj udarja s krampom previdno okoli cevi. Poverjenik za komunalno gospodarstvoi pri MLO, tovariš Moreti, in delovadja Lipar pa sla se menila nad kolenom jarka, kjer se cev izgublja proti potoku Težka voda, kaj bo treba v tem popoldnevu še narediti.
Deset oznojenih ljudi, ki se s krampi in lopatami približujejo črni cevi, meter in pol globoko v zemlji. Novomeški prostovoljci — na delu za razširitev in ureditev vodovoda, pereče rane v našem vsakdanjem življenju. Po dvajsetih letih načrtovanja, govoric, ugibanja, jeze in neizpolnjenega upanja vendarle enkrat: začeli smo delati.
Tu, v klancu od Težke vode do drevoreda na Grmu, leži v zemlji 480 m vodovodnih cevi, premera 15 cm, s katerimi bomo razširili omrežje v samem mestu in pognali vodo tudi v zadnjo hišo v koloniji in na Kapiteljski hrib, pa tudi v vsa tista nadstropja, kjer jo zdaj tu in tam ponoči strežejo po — kapljicah. Na križišču pred kan-dij'skim mostom se nabirajo še debelejše cevi, katere bomo položili od vrha Grma do prvih hiš ob mostu. En cevovod bo napajal Bršljin, drugi, močnejši, pa bo zadostoval vsem potrebam mesta. Pritisk iz vodne shrambe na Grmu bo dovolj močan, da bo po novih ceveh prihajalo v sleherno hišo zadosti vode.
Začelo se je — vendar kako? To mi je pokazal obisk pri prostovoljcih v sredo popoldne, 12 ljudi — eden železničarjev je prišel ob petih, še eden ob pol šestih zvečer — je z veseljem in smehom na licih rilo v trdo zemljo, kopalo in metalo zemljo na rob janka. 12 prostovoljcev — delalo pa naj bi jih vsak dan vsaj 30.. . Toliko je pripravljenega orodja, takšen je bil plan, sestavljen s predstavniki posameznih sindikatov.
Ti pa so že v začetku — odpovedali. Ne vsi! Podružnica krajevne industrije in obrti se je izkazala; kovinarji, mizarji, krojači, frizerji in drugi so pošteno zagrabili za krampe in lopate in odkopali debršen kos jarka. Iz tovarne igrač je prišlo dvakrat 15 prostovoljcev; enkrat pa so izostali. Tekstilna tovarna, ki jih je obljubila dvakrat po 30 — obljube ni držala. V sredo sta bili na vrsti podružnici z železnice in sodišča, vendar ne polnoštevilno. In tako naprej.
Uspeh? 27. julija so začeli z odkopava-njem. Izkopanih je 9 metrov cevi, 70 m jarka pa je odkritega do samih cevi. Kdaj bo vseh 480 m cevi na cesti?
»Koliko ljudi bi lahko delalo hkrati pri odkopa van ju?« sem vprašal tovariša Cigoja
(Nadaljevanje s 1. strani)
75.000 sadikami,  dasiravno je bil plan le 60.000 sadik. Tu so se dobro odrezali kmetje iz Sela-Hinj in Ratja, ki so sami posadili 22.000 sadik. Pri davkih imamo veliko zaostankov
— kmetje 5,800.000 din in obrtniki 572 tisoč dinarjev. Treba bo plačati dolžne zneske, saj je na vasi nad 11 milijonov viška kupne moči, poleg tega pa je v okraju še ogromen znesek denarja, ki leži pri kmetih in ni v prometu. Danes, ko so cene prostega trga izredno visoke in lahko kmet proda vsako malenkost za drag denar, ne more nihče trditi, da denarja ni. — Kljub temu, da se je blagovni promet letos precej  povečal —
— znašal je v trgovini in gostinstvu v 6 mesecih nad 127 milijonov dinarjev, — pa je kupni fond še vedno večji kakor blagovni. Se pravi, da je tlenarja več kakor blaga. Težave v preskrbi so bile v prvem polletju posebno velike pri sladkorju, maščobah in zaradi slabo opravljenih odkupov v domačem okraju, Plan garantirane preskrbe je bil zato dosežen samo z 729t°.
Da bo zato treba skrbeti za čim večjo kmečko proizvodnjo, so potrdili v petek vsi odborniki. Potem, ko so se pomenili še o šolstvu, o obdelovalnih zadrugah in ekonomijah, ljudski inspekciji in odkupih žita in drugih pridelkov, se je razvilo plodno in zelo živahno razpravljanje a nalogah, ki stoje pred ljudska oblastjo.
in Moretija, ko smo ugotovili, da pri dosedanje »naglici« cevi pred snegom verjetno ne bodo na svetlem.
»Tudi sto!« sta oba hkrati odgovorila in pojasnila, da je orodja dovolj.
Kdo bo delal...
Spomnil sem se številnih Novomeščanov, ki že tedne in tedne govorijo, da bodo pri tlakovanju ceste in popravilu vodovoda pomagali s prostovoljnim delom — in gledal voljne kopače, katerim so se v jarku samo od časa do časa pokazale skuštrane glave in oznojeni, goli hrbti. Deset jih dela — prostora pa je za 100 ljudi... Sredi meseca avgusta smo — tu bo treba skopati globok jarek za nove cevi, delo pa se kljub požrtvovalnosti nekaterih tovarišev z mestnega štaba in dosedanjih prostovoljcev komaj opazno pomika naprej. Mislim na izkopanih 9 metrov cevi in onih 471, ki čakajo pridnih rok . . .
Čeprav ima tovariš Hladnik že 55 let je pred dnevi sam, izkopal 4 m cevi. Prebivalci Cankarjeve ulice so obljubili 2000 prostovoljnih ur. V letnem planu Osvobodilne fronte Novega mesta stoji zapisano.; opravili bomo 40.000 prostovoljnih ur...
Na vse to mislim, ko gledam ljudi v jarku, s kakšno skrbjo kopljejo, samo da ne poškodovali cevi. Je Novo mesto res tako zaspano in brezbrižno, da bo gledalo dese-torico pri delu, stotine in stotine drugih pa bo čakalo, da bo voda pritekla v pipo, kjer je že več let ni bilo? Je to malomarnost in ne vem kolikokrat opevana zaspanost — ali pa organizacijska slabost organizacij OF, ki kljub vsemu »načelnemu« govorjenju o delu itd., ne znajo pritegniti ljudstva k ustvarjanju jutrišnjega lepšega dne?
Odgovor sem dobil zvečer na množičnem sestanku.
Frontovci zahtevajo zbor volivcev
Sestanki, sestanki. Marsikomu so se zamerili, da ne gre več nikamor. Tak seveda tudi ne bi smel okoli oglov opravljati dela oblasti in množičnih organizacij, ker se je sam odtegnil sodelovanju. Praznih kriti-kantov, ki znajo samo lepo govoriti, delati pa ne, ne potrebujemo.
»Vedno isti obrazi ...« tožijo tisti, ki jih dobiš na sestankih. Med njimi je večina delovnih ljudi, ki so odborom množičnih organizacij! dejansko v pomoč.
»Saj se nič ne dobi...« z zdolgočasenim obrazom spet odgovarjajo nekateri, ki jih vabiš na sestanek, pa se izvijajo kakor jegulja z raznimi izgovori.
Da gre pri mnogih za pristno meščansko zaspanost in jih ni na sestanke in delo zaradi kakšne užaljenosti in podobnega, bo seveda spet držalo.
Da pa je za slabo udeležbo marsikje odgovoren   tudi odbor OF,   ki ni znal iz se-
Lahko trdimo, da tako razgibane okrajne skupščine doslej še ni bilo. Štiri in pol ure so odborniki predlagali dobre ukrepe, se oglašali k besedi in obdelati številna vprašanja. Vsi so pozdravili decentralizacijo naše uprave. Okrajni odbor bo znižal število uslužbencev od 185 na 124, s tem pa bo dana močna pomoč predvsem KLO, kjer bodo dobivali izvoljeni predstavniki ljudstva odslej več pomoči od okraja.
Dali pa so tudi lep zgled za vpis ljudskega posojVa, Sklenili so vpisati 200.000 dinarjev; od tega so sprejeli nmzoči že za 132.000 dinarjev obvez. Prvi se je oglasil odbornik tov. Janez Šiško z 8000 dinarji; sledili so poverjeniki, predsednik in drugi s 5000 in 6000 dinarji, mnogi odborniki pa s štirimi, tremi in dvemi tisočaki. Tovarišu Ferkolu, odborniku h Bele cerkve, seveda niso verjeli, da bi ostal res le pri 2 tisočakih, njegovo obvezo bodo zato pripisali šele kasneje. Ostali odborniki upravičeno pričakujejo, da bo dal svoji vdsi primeren zgled pri vpisu posojila.
Sledilo je polletno poročilo okrajnega sodišča, nakar so bile razrešene in na novo izvoljene razne komisije. Za predsednika okrajnega ljudskega odbora je bil nato soglasno izvoljen tov. Martin Žugelj, za predsednika izvršnega odbora tov. Stane Šmid in za tajnika' tov. Zvone Perr. Plodno španščino so zaključili s pozdravnim pismom tovarišu Milii Marinka, predsedniku vlade L RS.
Stankov ustvariti prave kovačnice ljudskih predlogov in pobud za napredek, pa bo spet res. Zakaj je bila dvorana nabito^ polna, ko je pred dnevi govoril tov. Osolnik? Ljudje se zanimajo za politične in gospodarske dogodke doma in po svetu. Ko so seveda morda kdaj naleteli na slabo pripravljen sestanek, jih je to odbilo za dolge mesece od organizacije. Kar priznajmo, da je tako.
V sredo zvečer sta sklicala sekretariata II. in III. terena množični sestanek v Sindikalnem domu. Prišlo je 52 ljudi. Prav gotovo bi jih bilo veliko veliko več, če bi bilo iz vabil razvidno, kaj se bodo na sestanku pomenili. »Pridite vsi zaradi važnega dnevnega reda«, to ne pove toliko, kakor bi lahko n. pr. stavek: »Pogovorili se bomo o ljudskem posojilu, o novomeškem vodovodu in izkopu cevi.« Tudi ni prav, da n, pr. terenski odbor OF v II. terenu že skoraj leto dni nima sekretarja in da leži vse delo skoraj izključno samo na predsedniku, ki mora sam celo pripenjati vabila za sestanke na vezna vrata! V odboru je na papirju nekaj odbornikov, ki jih ni bilo blizu tudi že po 6 mesecev, odpovedali so pa tudi mnogi ulični zaupniki. Vse to je vzrok, da med odborom in članstvom OF ni trdne vezi. Slaba udeležba na sestanku pa je spet ena izmed posledic takega stanja v odlboru.
Po kratkem, a jedrnatem političnem pregledu, ki ga je frontovcem, podal tovariš Ro-manič — ljudje ga radi poslušajo —, je poročal tov. Cigoj o delu, ki ga bomo imeli s cesto in o ceveh za razširitev vodovoda, ki jih že kopljejo.
Člani so se spogledali. . . Začelo se je — pa za to večina ljudi ne ve, razen članstva nekaterih sindikatov. Za delo pri vodovodu so vendar obljubili, da bodo vsi pomagali, celo starejši Novomeščani! Mestni odbor OF je imel 2. avgusta sejo, po kateri je predlagal terenskim, odborom, naj imajo množične sestanke in naj na teh govorijo tudi o prostovoljnem delu za cesto in vodovod — od 27. julija dalje pa se že dela za novi vodovod.
Zakaj... zakaj...?
Marsikomu ni bilo prav, da v Novem mestu še vedno ne znamo prostovoljnega dela zgrabiti z dobrimi organizacijskimi prijemi. Res je, da marsikoga doslej ni bilo blizu k prostovoljnim akcijam, ker je odnesel v prejšnjih letih slabe izkušnje. Cesta, vodovod, odstranitev ruševin, brv čez Krko v Ragov log, gradnja novega parka, ki bo eden najlepših v Sloveniji, delo za otroško in športno igrišče, in tako dalje — vse to so vprašanja, ki segajo živo v srce vsakemu, ki je za napredek!, za izboljšanje življenja v Novem mestu.
Pred izkopom krompirja
Po planu pregledov krompirišč, ki ga je izdalo ministrstvo za kmetijstvo, bo zadnji pregled krompirišč v nedeljo, dne 27. avgUL sta. Ker je to zadnji pregled, je naloga krajevnih ljudskih odborov, da pregled dobro organizirajo in lastnikov krompirišč, da se pregleda  polnoštevilno  udeleže.  V zadnjem
Minister za kmetijstvo vlade Ljudske republike Slovenije je izdal odredbo o omejitvi prometa s krompirjem zaradi zatiranja koloradskega hrošča. Po novi odredbi so razglašena kot okužena s koloradskim, hroščem v celoti območja okrajev: Novo mesto, Trebnje in ostali okraji ki niso v naši bližini.
Na njivah, ki so okužene s koloradskim hroščem, in na neokuženih, ki so- oddaljene od okuženih manj kakor poldrugi kilometer, krompirja ne smejo začeti kopati, dokler časa za izkop ne določi pristojni okrajni izvršni odbor po navodilih ministrstva za kmetijstvo, razen za lastno uporabo. Iz okuženih območij je prepovedano jpre-važati in prenašati krompir v druge kraje.
Zatiranje poljskih miši se v letošnji spomladi ni izvajalo zaradi pomanjkanja zastrupljenih zrn. Miši so se v nekaterih predelih tako občutno razmnožile, da delajo že veliko škodo z uničevanjem raznih poljskih rastlin odnosno pridelkov. Kjer so se miši močno razširile, ne preostane nič drugega kot začeti z organiziranim zatiranjem. Sedaj ni izgovora, da ni na razpolago ke-mi. nih srecis+ev, ki se uporabljajo za po-končevanje miši ... Okrajne zveze kmetijskih zadrug so prejele dovoljne količine ba. rijevega karbonata, ki je učinkovit, domač in cenen preparat. Kjer nameravajo kmetovalci obširneje pristopiti k akciji zatiranja poljskih miši, naj krajevni ljudski odbor posreduje pri svoji kmetijski zadrugi, da prevzame pri OZKZ potrebno količino bari-
Sestanek se je nenadoma ra,zživel. Sekretar III. terena je povedal, da so ga ljudje sami spraševali, zakaj ni množičnih sestankov, da bi se pogovorili o delu. Mestni odbor OF je dostikrat — čakal, čakali pa so-tudi terenski odbori. Le čas je tekel naprej,, zato je 'bilo doslej v Novem mestu veliko začetega, a malo dokončanega. — Kako to, da se mestni in terenski odbori OF še vedno ne morejo zediniti za enoten način, poročanja o prostovoljnem delu? Zakaj, ni članov sindikatov na frontne sestanke, da bi razživeli delo v ulicah in hišah, kjer stanujejo? Kaj je z mestnim planom. OF za leto-1950? Zakaj so mostnice na hodniku kandij-skega mostu vedno slabše in nevarne, železnih robnikov pa vedno manj, zakaj mestni odbor OF ni imel 4 mesece sestanka? Zakaj ni bilo zbora volivcev, ki bi ga moral sklicevati mestni ljudski odbor vsaka dva. meseca, že od konca zime? Zakaj ne poročajo mestni odborniki volivcem o, svojem, delu? Po kakšni liniji se bo delalo za cesto in vodovod — po frontni, sindikalni, AF2-jcvski in še kakšnih drugih? Zakaj ni nobene nazorne agitacije za delo, nobenih grafikonov, poročil o dosedanjih uspehih? Se sme res povsod odlagati smeti in odloki MLO ne veljajo za nekatere? Mora tujca res že na postaji pozdraviti smrad tlečih cunj in ža-govine iz ogabnih kupov odpadkov poleg ceste? Bodo podgane res dobile vso oblast in še napadale prašiče, perutnino in zanesle morda še kakšno kužno bolezen? In še in še...
Vprašanja so deževala kar vsevprek, Kup perečih vprašanj, ki so jih poleg vodovoda in posojila iznesli frontovci II. in III terena, je izzvenel v predlog, da naj mestni, ljudski odbor čimprej skliče zbor volivcev in se pogovori z njimi o vsem, kar je življenjsko važno za nadaljnji razvoj mesta. Mestni ljudski odbor je to po zakonu dolžan storiti; ena izmed nalog OF pa je, da pomaga ljudski oblasti, opozarja na pomanjkljivosti v njenem delu in, ji pomaga odstraniti vse, kar zavira izgradnjo socializma.
Kakor je bil ta sestanek po eni strani slabo obiskan, pa je bil — po daljšem času enkrat — razgiban in so ,se ljudje oglašali z zdravimi predlogi. Njihova zahteva, da kot volivci Novega mesta, želijo zbor volivcev,, pa je prav tako dober predlog. Plan mestnega odbora OF za leto 1950 namreč ne bo-izpolnjen, ako ne bo MO OF skupno z MLO v tesnem sodelovanju in organizacijsko krepko vodil prostovoljnih del.
Od tega pa je odvisna ureditev našega vodovoda in ceste. Ljudje hočejo delati; treba bo le več življenjskega šođeli • J2 odborov organizacij — in iskrenih stikov s člani Osvobodilne fronte. t—k:
- še en množični pregled
času šo bile odkrite nove okužbe po raznih okrajnih ljudskih odborih, ki nam kažejo, da prejšnji pregledi niso bili dobro izvedeni. Pregledi parcel, ki so proglašene kot. okužene, se pa morajo vršiti redno dvakrat tedensko do izkopa krompirja.
Promet s krompirjem pa je dovoljen v mejah okuženih območij. Izjemno smejo iz okuženih območij prevažati krompir v druge kraje v Sloveniji državna odkupna podjetja in kmetijske zadruge, ki jim za to izda dovoljenje poverjeništvo za kmetijstvo pri okrajnem izvršilnem odboru okraja, kjer je bil krompir pridelan. Po odredbi se sme s' področij novomeškega in trebanjskega okraja krompir prevažati od strani državnih odkupnih podjetij in kmetijskih zadrug samo v Ljubljano. Opozarjamo vse lastnike okuženih parcel in parcel, ki se nahajajo v en in pol kilometrskem pasu od okuženih mest, da se drže navedene odredbe. Vse kmetovalce in ostale pa opozarjamo, da krompirja ne izvažajo ali pa prenašajo izven meja  novomeškega  in  trebanjskega okraja.
jevega karbonata. Da pa bodo kmetovalci in kmetijske zadruge seznanjeni z načinom uporabe in priprave zastrupljenih vab, dajemo v kratkem navodila o »pripravah« vab in kako se učinkovito lahko zatirajo miši.
Barijev karbonat je prah bele barve in učinkuje na miši, čim ga požro male količine. Da lahko z malo količino barijevega karbonata zastrupimo večje površine in da miši privabimo do strupa, napravimo zastrupljene pogače ali kruh. Za pripravo zastrupljenega kruha dobro zmešamo 1 kg barijevega karbonata s 4 kg koruzne ali pšenične ali ržene moke. Nato dodamo temu malo kvasa in toliko vode, da napravimo iz tega testo na isti način kakor pri peki kruha. Vodi primešEmo po možnosti n. pF* (Nadaljevanje na 4. žtrani)
Omejitev prometa s krompirjem
Zatiranje poljskih miši
Štev. 26
)DOLENJSKI  L 1 S T c
Stran S
2 Okxajh.Cm ■mag.a&Cn.o.in >med -naše, -kmete.
Kdo ne pozna tolikrat opevanega, slavnega in prekletega kraja na Dolenjskem — -Žlir žemberka! Kdo ne pozna metropole Suhe Krajine iz narodno osvobodilne borbe, saj so tam okrog ginevali. najboljši sinovi nase zemlje. Smelo Lahko trdimo, da ni koščka zemlje, ki' ni prepojen s krvjo naših naj-draž'iii žrtev, ki so naim priborile svobodo.
Žužemberk je metropola Suhe Krajine, pa nikar ne mislite, da smo brez vode! Saj poznate Krko, bogato rib, pa njene slikovite slapove, po katerih razposajena dolenjska reka peni svoje valove, prej kot__se umiri v ravnini. Poznate idilične mline, ki so v narodnoosvobodilni borbi prispevali krepak delež za prehrano naših borcev, in mična naravna kopališča. In poznate tudi staro veličastno stavbo, poraslo z bršljintrm. — grad, meč nekdanjega viteštva in graščakov. trdnjavo tlačanstva, spletk in neusmiljenega izkoriščanja. Sive, mogočne ruševine molče pričajo o sili nekdanjih žužemberških go-sp; idov. Grad, ki so ga gradili brezpravni sužnji — tlačani, stoji na strmi, zobčasti skali; pod njegovim vznožjem pa vali Krka, tiha priča vseh dogodkov, svoje razpenjene valove. Grad velikan so sezidali v romanski dobi in nosi vsa znamenja gotike in re-nesance. Mrke ruševine so živo povezane z zgodovino našega ljudstva in vseh njegovih junaških dejanj. Sedem velikanskih okroglih stolpov je postavil cesar Ferdinand leta 1533., da bi tako zaprl krvoločnim Turkom pot v krško dolino. Tu se je zbrala četa hrabrih Dolenjcev ped1 vodstvom: znamenitega Tur-jačana, lastnika gradu in 1593 soodločila slovito bitko pri Sisku. Tam so Turki občutili trdo dolenjsko pest; sam turški poveljnik Hasan je utonil v Kolpi.
V tem' nezavzetnem grajskem, zidovju je predikant Krištof Slive širil protestantsko vero cd 1580 do 1600. Ker je bil* zvit in pretkan, se je po neprestanih in zagrizenih nastalih polastil cerkve sv. Jakoba in Niko-l'j > v tr_u in narravil tudi protestantevsko
pokopališče, dokler ni deželni sodnik leta 1600 naredil konec njegovemu početju in ga dal zapreti na ljubljanski gradi V tem mogočnem gradu je stanoval kranjski deželni glavar Volk Emgelbert Auersperg, tako je bil grad deželno središče. Tu se je redil 1615 vsemogočni minister Ivan Vajkart Auersperg, brat prejšnjega, ki je več let vodil usodo Evrope. Bil je vzgojitelj Ferdinanda IV. prvi minister Ferdinanda III. in Leopolda I. Bil je celo tako mogočen, dai so ga dežele Štajerska, Koroška in Kranjska naprosile za »patrona in pokrovitelja« dežele pri cesarju. Zato so mu plačevale letno Štajerska 4000 goldinarjev, Koroška 2.500 in tudi Kranjska 3000 goldinarjev. Po smrti brata, deželnega, glavarja Volka' Engelberta, je postal lastnik žužemberškega gradu. Častihlepje in želja po oblasti ter izžermanje so ga zapeljali. Z raznimi zakulisnima političnimi in gospodarskimi spletkami je pričel iz ko-ristoljubja podpirati francoskega kralja. Lu-dovika XIV. glede delitve španskega kraljestva, pod pogojem, da ga ta priporoči papežu, da, bi tako postal celo kardinal, kljub temu, da ni bil duhovnik in je imel številno družino. Na vsak način je hotel postati kardinal in je celo koprnel po papeški triari. Ko je cesar zvedel za, njegove zakulisne spletke, ga, je kratkomalo odstavil. Naselil se je v Žužemberku, v tem mogočnem gradu; in do takrat najmogočnejši minister v Evropi je zdai) lovil sulce, rake in ribe v Krki, v obsežne kočevske gozdove pa je hodil na lov. Umrl je 13. novembra 1677.
Kolo zgodovine nezadržno teče dalje. Vsemogočni red žužemberčanov je pod krepkimi, mogočnimi udarci kmetskih tlačanov — puntarjev, katerim je plamenico prižgal Matija Gubec, začel hirati. Uboga gmajna jie pričela rušiti grad za gradom. Puntarji so krepko udarjali in se »stresali grajskih spon. Gradovi so izumrli.
V letu 1941. je završalo. Stara nemočna Jugoslavija je pred fašisti in nacisti položila orožje.
(Nadaljevanje.)
»Da nudimo potrošniku — kmetu — čim več blaga in mu prihranimo časa, ki ga z vseh strani lovi. to nas sili, da ob nedeljah, pa tudi med tednom, pohitimo, s kamionom v naše vasi.« mi je z dobro voljo razlagala Smalčeva — preizkušeni »kavelj« v postrežbi, in me hkrati povabila, da se udeležim »sejma« v Skocjanu, kamor mislijo v nedeljo odpotovati s svojim kamionom.
Rad sem sprejel iskreno povabilo. Z ljudmi dobre volje in z dobro založenim kamionom ni napak potovati. Pa tudi radovednost, kako je s kupno močjo našega kmeta in ■ želja da se porazgovorim z ljudmi iz Skocjana in njegove okolice me je vsega prevzela. Zidane volje smo krenili na pot in se kmalu ustavili sredi Skocjana. Prispeli smo nekaij po šesti uri zjutraj. Ljudje so bili pri prvi maši. Zunaj cerkve jih je bilo skoraj več, kot pa> znotraj. Zunanji so pridno zrli na pridno Mikoličko. Smalčevko in druge, ki so skladale blago s kamiona, postavljale stojnico in nanjo zlagale prepotreb-ne stvari za kmeta. Potem, so začeli povpraševati po cenah razstaviienega blaga. Uslužbenke so jim postregle. Prosta prodaja tekst, blaga terja prav tako. visoke cene, kakor prosita prodaja jajc, sadja, zelenjave in piščancev nai novomeškem in drugih trgih. Nekaj parov oči se je spogledalo, se odmaknilo od stojnice. Tudi godrnjanja je bilo. Ne za dolgo. Tisti, ki je najbolj godrnjal, si je izbral gojzerice. V listnici je ostalo več tisočakov, kot pa SO' jih zahtevali lepo izdelani čevlji.
Nahrbtniki za šolske otroke — čudovito poceni, blago za srajce, čevlji za ženske in moške vseh vrst, rute, ženske narejene obleke, nogavice, blago za obleke —- vse po vrsti je zginjailo s stojnice in se stiskalo v rokah zadovoljnih kupcev. Ločitev od denarja ni bila .težka, kar je znak, da le ni tako malo denarja v kmečkih mošnjah.
Med prodajo sem se raegovarjal z več kmeti in kmeticami. Eden njih, mislim, da je bil iz Poljan, mj je odkrito povedal, da se boji vzeti listnico iz žepa.
— Zakaj? — sem- ga vprašal. Odgovoril  je s  trdovratnim molkom. Ponovil sem, še enkrat vprašanje.
— Zakaij! Zakaj! Saj imaš sto oči, ki preže, da ti prodro skozi usnje v mošnjo.
— Ne  bo  tako hudo,  korenina!  — sem' ga tolažil in mu skušal na domač način dopovedati pomen obtoka denarja. — Kaj imamo od tegai, da ga tiščite založenega v skla-danicah? —
Ni ml zameril. Povabil me je v gostilno. Tam se je obema še belj razvozi jal jezik. Znašla sva se v soglasju, le še nekaj malenkosti je bilo v sporu.
— Zakaij ni hlačevine, zakaj moških nogavic, zakaj ni tega in zakaj onega! — je hitel.
Prrv je imel. Ponovil sem mu besede Mi-količke, ki mi je pred odhodom v Skocjan
govorila: »Drži. Raznih stvari, ki bi jih naš človek na deželi potreboval, še manjka. Včasih tudi zaradi nepravilnega poslovanja. Bo pa v ■ najkrajšem času našim kmetom tudi v tem pogledu ustreženo.
Znanci so me povabili v zidanico. Rad bi jim ustregel, če ne bi bilo prijaznih uslužbenk Okrajnega magazina in kamiona, ki me bo hitreje pripeljal v Novo mesto, kot pa noge. Ko smo južinali na stojnici, smo se s kmeti še marsikaj porazgovorili. Beseda je nanesla na ljudsko posojilo.
— Tisoč dinarjev bom. že dal — se je odrezal eden izmed 6tarejših kmetov.
— Tudi odborniki ne dajo več! -— je usekal drugi.
Spoznal sem, da je delo množičnih organizacij v tem delu Dolenjske bilo prešibko v pogledu agitacije za ljudsko posojilo. Brez pravega prepričevanja in razlag o- pomenu in kristi ljudskega posojila sodijo*, da bo dal kmet več, kot pričakujejo. Ta zmota jih je tudi pripeljala do takega stanja, da skoraj vsi kmetje, ki so pripravljeni vpisati ljudsko posojilo*, dajejo obvezo z enostavnim: »Dal bcm tisoč dinarjev!« — Po vsem novomeškem okraju čuješ te naveličane; »Tisoč dinarjev«. Drži, da so kmetje, ki bi težko vpisali več kot tisoč dinarjev, je pa, še več takih, pri katerih bi aktivisti s pravim dopovedovanjem o pomenu ljudskega' posojila dosegli da bi večji kmetje vse drugače segli v žep in vpisali številko z eno ničlo več. Sicer so v novomeškem okraju lepe možnosti za vpis ljudskega posojila na kmetih. Verjamem, da bo prvo ljudsko posojilo kmetov večkrat prekoračeno. Dosegli bi pa lahko še več.
Se bi padale besede. Ni časa, ker Smul-čevfca priganja. S svojo skrinjico, v kateri ima denar, sedi na praznem zaboju na, kamionu, kakor na tronu. Utrujena Mikolička se veselo smehlja. Ravnateljica Okrajnega magazina bo zadovoljna z uspehom. Povedala ji bo tudi, kar so kmetje naročili: »Več hlačevine, več lepega in koristnega blaga, pa bo tudi več denarja kanilo iz naših rao-šenj v Smalčkino skrinjico.
Med potjo do Novega mesta smo se raz-govarjali o različnih stvareh. Prisluhnil sem besedam uslužbenk in slišal: »Kmetje so bili zadovoljni, ko sem jim povedala, da bo Okrajni magazin vse viške pridelkov — seveda tistih kmetov, ki bodo izpolnili obvezno oddajo — kupoval!«
Mikolička je tudi potožila, da ima Okrajni magazin težave s prevoznimi sredstvi. Kamione morajo najemati, niso pa vedno na razpolago in to zavira tako važno poslovanje, kakršne, je poslovanje Okrajnega magazina-, ki s pridnimi uslužbenci izpolnjuje izredno pomembno nalogo, kakršna so »sejmi« po vaseh.
Upajmo, da se bo tudi to nekako uredilo. Saj smo navajeni živeti v težavah in jih bomo tudi na kakršen koli način prebrodili.
Bil je čas, ko so pomembni in nepopemb-ni ljudje pisali dnevnike. Zapisovali so v drobne ali debele zvezke vse važne dogodke, ki so sladili ali grenili njihovo življenje. Pogosto so bili vprav ti zapiski v dnevnikih važno izhodišče za študij znanstvenikom in literatom, ki so v življenjepise pomembnih ljudi vnašali prav vse, kar je bilo v življenju pomembnih ljudi takorekoč skrito radovednim ljudem.
Ta čas je za nami. Živim v kraju, kjer ni mnogo, pomembnih ljudi, a prav zato pišem dnevnik pomembnih dogodkov iz življenja preprostih ljudi, ki so še daleč od socializma, ker imajo tr.korekoč — velike oči in še večja uista! Kdo bi jim ugodil! Zabavljali, so' čez draginjo in davke v ranjki Avstriji; trpeli, so stiskali pesti in zabavljali čez davke in draginjo v stari Jugoslaviji; in ker so zvesti staremu pregovoru, da je navada železna srajca', zabavljajo tudi v socialistični Jugoslaviji. Niso hudobni, le v ^i in meso jim, je prešlo zabavljanje. Kdo bi jim zameril!
Listam, po dnevniku ki vsebuje posmemb-dogodke iz življenja preprostih ljudi, se nagajivo smejini drobnimi zapiskom in sem sploh dobre volje ker se v teh vrsticah tiho Ogovarjam z ljudmi, ki me obkrožajo iz dneva v dan; z ljudimi, ki imajo velike oči še večja usta — za zabavljanje namreč. yd vseh zapiskov mi najbolj  ugajajo, po-dogodki  v  živijenjui nepomembne
^   Je   Neže Fatflje.   Samo tri dogodke tri rotane zgodbe sem Vam, dragi čitatelji, pre-Wsal \z dnevnika. Vse zgodbice so iz leta ls°č devetsto petdesetega!
MAREC
Volitve. Na volišču je živahno. Ze v zgod-jutranjih urah je mladina z zastavami 11   Pesmijo   pohitela   na   volišče. Lepemu
vzgledu so' sledili starejši volivci in volitve bodo na našem volišču zaključene najbrž do devete ure. Prvi ne bomo v Sloveniji, a poslednji tudi ne. Ljudstvo prihaja na volitve z vero v lepšo bodočnost naše države. To ljudstvo, med katerim- živim, je v vojnem času mnogo trpelo. Zdaj izpolnjuje oporoko svojih padlih sinov, ki so z vero v lepšo bodočnost umirali v partizanskih in okupatorjevih taboriščih smrti.
Ura je devet. Vsi so volili, le še Neža Faflja naj pride in volivna komisija bo zaključila svoje delo*.
Toda Neže Faflje ni. Mlad frontovec se napoti k njej.
»Soseda, samo vas še čakajo! Menda boste opravili svojo državljansko dolžnost!«
Zdaj je Neža Faflja sfafljala, kar jo je že dolgo potihem grizlo!
»Nikamor ne grem!« je zakričala. »Volitve naj me kar v uho pišejo.«
»Menda ne mislite resno, Neža! Glejte, zaradi vas bo volivna komisija morala do šeste ure zvečer sedeti in prodajati dolgčas.«
»Zaradi mene lahko takoj zaključijo. Jaz sem ženska. Kdaj so se le babe vtikale v politiko, a?«
»Da, saj bi zaključili,« se je nasmejal pri: slek5i »pa ne smejo. Samo zaradi vas bodo vkovani ves dan na stoleh«.
»Kair naj sede! Volit pa ne grem! O je-zusmaricka,« je zajavskala, »ali je to sploh življenje? Glej, nedelja je, pa, nimami niti pol kile mesa. da bi skuhala juho! Včasih r>em prodala za 8 din liter vina in, sem si kupila kilogrami govedine. To je bil zlat čas! Zdaj pa je mesnica, zaprta, za kmečkega člo^ veka pa ni niti deke mesa, četudi moramo meso oddajati. Na mesnici je plakat* VOLIVCI, GLASUJTE ZA OF! Ta plakat je pečat, s katerim so vrata mesnice zapečatena.. Kar izgini in jim povej, da me ne bo!«
In mladenič je odšel.
Neža Faflja je za obed nalila družini v skledo mastne kurje juhe, rezance iz pšenične moke je zakuhala na juho in pečena kokoška je »proslavila« Nežino krepost in obljubo, ki jo je prejšnji dan dala mežnarju Tingelčku.
Volivna komisija je zaradi Neže zaključila volitve šele ob šesti uri zvečer.
Naš kraj je poslednji v Sloveniji zaključil volitve.
JULIJ
Žetev. Zenjice žanjejo, žanjejo. Ko je krajevni ljudski odbor evidenčno popisoval setveno površino v našem kraju, so vse gospodinje zatarnaie da bo žetev slaba., ker je suša, ker so miši požrle posevke na. polju, ker se je spet pojavil žitni hrošč, ker je toča uničila pšenična polja, ker je... ne, vseh jermijad si res nisem zapomnil in jih tudi ne bom vpisal v dnevnik pomembnih dogodkov.
Zdaj pa je žetev v polnem teku in zamahu. Vesel sem, suša se oglaša, to je res, toda kruha nam ne bo manjkalo.
Neža Faflja teka po vasi od hiše do< hiše in vabi za jutršnji dan ženjice. Tri njive pšenice ima, sama vendar ne bo žela.
Ne, sama ni žela! Devet ženjičic je najela in dva vezača. Ko je mlatilnica omlaiila Nežino pšenico, je bil kup' omlačenega zlatega zrnja kar precejšen. Krajevni ljudski odbor ji je predpiisal obvezno oddajo zrnja: tri mernike! Neža Faflja je zajavskala:
»Tri mernike! Da bi vas le vsi hudiči po-citrali! Komaj dvajset mernikov smo namlatili.«
Predsednik ljudskega odbora pa je imel od mlatilničarja podatke:
»Neža Faflja — namlatil 45 mernike* pšenice.«
»Pa še mesa ni!« je kričala Neža v pisarni Krajevnega ljudskega odbora. »Zenjicam
niti mesa nisem' mogla skuhati! Samo grab-lje nam kažete, vil pa ne .. .«
Neža Faflja je dala tri mernike pšenice. Vsako zrno je preklela trikrat. Tega seveda ni povedala, da je ženjicam spekla petelina in pet kokoši in da je za žetev in mlačev razrezala zajetno šunko.
AVGUST
Mesar v naši vasi je ubil vola. Ljudje ro kupovali govedinc>, gospodinje so kuhale juho.
Naslednji dan sva se z mesarjem srečala:
»Zakaj vas ni bilo? Krasno govedino sem sekal včeraj. Ce je bil kdo potreben mesa, ste ga bili vi, saj prašička, kolikor vem, niste klali.«
»Meso?« sem se začudil. »Včeraj? Nisem vedel. Nihče ml ni povedal.«
»Se ga lahko dobite,« se je zasmejal mesar. »Se celo stegno visi v mesnici.«
»Pa so ga vse gospodinje kupile?« sem radovedno vprašal, ker me je začudilo, da je ostalo kar celo stegno.
»Skoraj %si. Le Neža Faflja ne,« se je namuznil mesar.
»Zakaj ne?« sem, se začudil. »Vselej je cbgodrnjala vašo zaprto mesnico.«
»Zato ne,« je odgovoril, »ker je Neži meso predrago. »Po sto petdeset sem sekal, ona pa je kričala,, da je to črnoborzijanska cena.«
»Da, v stari Jugoslaviji je prodala liter vina za, 8 din in, kupila za ta. denar kilogram mesa,« sem pojasnil.
»Zdaj pa prodaja vino po stoosemdeset dinarjev. Pa ima zares izgubo,« se je nasmejal mesar.
Sel sem domov in zapisal v dnevnik: »TCc-ža Faflja ima velike oči, a še večja usta — zai kritiko, ki ni kritika, temveč papagajsko ponavljanje besed, ki jih ljudem z velikimi usti prišepetava mežnar — Tingelček.«
biran 4
>DOLENJSKI  L I S T <
Stev. 25
P I S E 3 O   N A AA
BELOKRAJNSKI  OTROCI NA GORENJSKEM
Načelo socialistične države je, da gredo dobički proizvajalnih sredstev v korist delovnih množic. Tako smo mogli tudi letos organizirati kolonije, kjer so naši najmlajši preživeli nekaj brezskrbnih in veselih dni.
Za belokranjske otroke je okraj organiziral dve izmeni letovanja- v Dragomlju pri Domžalah na Gorenjskem.
Dne 3. julijai zjutraj se je odpeljala prva izmena. Enainpetdeset otrok je v vlaku nestrpno pričakovalo nekaj novega in lepega. »Kdaj bomo na cilju?« — so spraševali. Okrog poldneva- smo prišli v prijazno vas Drago-melj. Občudovali smo lepa polja, Kamniške planine in lično šolo, kjer smo se nastanili. Čeprav poslopje ni povsem dogovarjalo zahtevam letovanja, smo. se vseeno v njem vse dni dobro počutili. Uživali smo čisti zrak, sonce in vodo. Dobra, izdatna in okusna hrana je otrokom zaokroglila ličeca in telescai, nekateri so se v osemnajstih dneh zredili celo po tri kilograme. Postali so živahni in razgibani. Pripravljali smo se za kulturno prireditev, nekateri so telovadili, drugi peli, nekateri zopet deklamirali. Domačinom smo na prireditvi pokazali belokranjsko kolo Lepe Anke in metliški most, davno izročilo belokrajnskih dedov in babic iz fevdalne dobe. Ves čas smo mniogolične zabave prepletali s predavanji in sprehodi v bližnjo- okolico. Obiskali smo Kamnik, Stari grad nad Kamnikom ter kolonijo na Homcu, tako da so otroci tudi praktično temeljito spoznali ta košček, slovenske zemlje.
V okviru pionirske organizacije smo. se učili življenja v skupnosti, borili smo se za red, disciplino, čistočo in druge lastnosti, ki morajo biti last kulturnega socialističnega človeka; pri vsem pa- smo bili nad vse veseli.
Vzgojno in upravno osebje pa je seveda naletelo tudi na težave. Treba je bilo precej iznajdljivosti in požrtvovalnosti, čeprav je OLO  Ljubljana   okolica;  storil   vse,  kar je
Nadaljevanje z 2. strani
malinovega soka, da je kruh pobarvan. Dodatek tega je priporočljiv samo zaradi previdnosti, da ne bi prišlo do pomot in morebitnih zastrupljenj. Zato opozarjamo na previdnost, ker imate opravka s strupom. Iz testa napravimo manjše kose jn jih nato na trdo spečem-o. Ko je zastrupljen kruh spe-čen in ohlajen, ga zrežemo na kocke, ki imajo velikost lešnika — na male kocke. Ko so- kocke narezane, jih še navlažimo s posnetim mlekom zaradi okusa. Tako imamo pripravljeno sredstvo, ki ga nato vlagamo v mišje luknje.
Kako pa delamo- dalje, da bo zatiranje uspešno? Vsakemu je znano, da bo akcija uspešna, če bodo istočasno nastavljene vabe na večjih površinah. Borba posameznika pri zatiranju poljskih -miši bo brezuspešna, če ne pristopijo k temiu delu vsi prizadeti kmeto--valci, katerim- delajo miši večjo škodo. Vabe lahko nastavljamo po travnikih čim bo pokošena otava, na praznih strniščih že sedaj, brez nadaljnjega pa na ostalih površinah pred jesensko setvijo. Zatiranje bo uspešno, če bo izvedeno organizirano, t. j. pod vodstvom krajevnega ljudskega odbora. En dan ali dva pred polaganjem vab moramo na določenih površinah s peto ali s palico zapreti mišje luknje. Miši bodo napravile sveže odprtine v katere nato vložimo čim globlje 3—4 koščke zastrupljene vabe. Ker imajo miši dober vonj in jih duh po človeškem znoju odbija, se zastrupljenih vab ne dotikajmo z roko, temveč jih polagamo- z žlico. Po izvršenem polaganju vab mišje luknje pustimo odprte. Kruh, ki bo uporabljen za vabe in spečen iz enega kilograma barijevega karbonata, bo zadostoval za ca 2—3 ha površine. Najenostavneje je, če se z barijevim karbonatom' zastrupljen kruh speče za več gospodarstev skupaj in se zastrupljene vabe polagajo v skupinskih obhodih po travnikih in njivah. V interesu kmetovalcev je, da organizirajo zatiranje poljskih miši. Za polaganje zastrupljenih vab je najbolj pripravna mladina, katero naj vodi odrasla oseba. Miši, ki bodo požrle zastrupljene vabe, bodo poginile in le s temeljitim, in organiziranim zatiranjem se bomo rešili teh škodljivcev, ki ponekod povzročajo in so že povzročili vsako leto sorazmerno veliko škodo. Da bi bravci spo'-znali, kako se zatira miši in da- so v ta namen na razpolago zadostne količine kemičnih sredstev, je bil v ta namen napisan ta članek. Kdor pa -bo izvršil zatiranje miši s polaganjem vab, naj v naslednjih dneh odpre nekoliko mišjih lukenj in bo lahko ugotovil, da so kemijska sredstva učinkovita. Opozarjamo pa na previdnost, ker imamo opravka s strupenimi sredstvi in da ta sredstva ne bodo prišla v roke nedolet-nim otrokom.
bilo v njegovi moči. Hrano smo morali nabavljati v Domžalah. Črnučah in- celo v Ljubljani. Požrtvovalne kuharice so delale vojsih od zgodnjih jutranjih ur pozno v noč. Včasih je bilo hudo, toda zavest, da- gre vse v dobro otrok, je dajala vedno novih sil. y
Pri vsej pripravljenosti osebja, da pripravi otrokom najlepše "in čeprav vsak pošten drž:vljan razume pomen kolonij in privošči pionirjem nekaj dni cddiha, se pa še vedno najdejo- ljudje, ki so brez srca — brez srčne kulture. Dvakrat smo namreč doživeli neljubo presenečenje. Osebje in celo otroci so bili deležni grobih izbruhov nekaterih domačinov, češ da se v koloniji zapravlja čas in je ono-, kar morajo- ljudje dati iz svojih žuljavih rok. Saj je res, pridelke delovnega ljudstva smo uživali in hvaležni smo, da so najrevnejši otroci Bele Krajine mogli preživeti nekaj dni brez skrbi pri polni mizi. Oddaje teh ljudi pa. še niso zavestne. Ali pa- morda niso imeli in nimajo. Dragomeljčani koristi od ostalih delovnih ljudi, katerim dajejo bogate sadove svojih ravnin? Ce bi pomislili, da so starši teh otrok, ki So bili v koloniji, dali velik in krvav delež med narodnoosvobodilno borbo za uničenje okupatorja, bi morda bili malo bolj prijazni. Cas pa je neizprosen, če ne boš dajal skupnosti, tudi od nje ne boš mogel sprejemati.
In še nekaj, kar Dragomeljčanom ni verjetno znano: na Dolenjskem in v Beli Krajini imamo tudi otroške kolonije. Otroci v teh kolonijah so večinoma z Gorenjske. Dragomeljčani naj vedo, da se tem otrokom še od daleč ni kaj podobnega- očitalo in da daje Dolenjska kljub revščini z večjim srcem, kot pa Dragomeljčani.
Kljub tem- neljubim dogodkom so otroci prav lepo preživeli osemnajst dni in se srečno vrnili v objem svojih domačih.
V OBNOVLJENEM DOMU
Pravkar smo prebrali dopis o življenju belokranjskih otrok v koloniji na Gorenjskem. Pa poglejmo kaj' nam piše tovarišica Regina iz Metlike. Ona se je z dopisom spomnila- naših starčkov, ki preživljajo jesen svojega življenja v domu onemoglih starčkov. Regina piše:
Takoj po osvoboditvi je dom za onemogle in starčke v Metliki prevzel socialni odsek CLO Črnomelj. Dom, ki se je prej upravičeno imenoval sirotišnica, je bil takrat v obupnem stanju. V zakajenih sobah z razbitimi šipami so stale postelje z žakljevina-stimi slamaricami. Dvojnega perila za po-s'elje niso imeli. Hrana je bila slaba in enolična. V sirotišnici ni bilo- prostora za vse, ki so včasih umirali v cestnih jarkih ali nekje v listnjakih po kmetih. Prednost pri oorejemu v dom- so uživali le protežiranci.
V naši novi državi je postalai nekdanja sirotišnica resničen dom., ves svetel in prazničen. Socialno zdravstveni odsek OLO Črnomelj je s pomočjo Ministrstva za- socialno skrbstvo v Ljubljani napel vse svoje sile, da so nekdanjo sirotišnico obnovili in jo preuredili v dom človeka vreden. Ze v letu 1948 je bilo v domu prostora za šestdeset ljudi. Rdeči križ Slovenije je oskrbel dom z novimi pokrivali, rjuhami, oblekami, obuvalom,   sanitetnimi   potrebščinami in nekaj
hrane. Socialni odsek OLO Črnomelj pa je pomagal domu z raznim gospodarskim in gosp: •dinjskim inventarjem.
Dom ima tudi lastno ekonomijo, z orno zemljo, pašniki, s-telniki in gozdovi. Redijo svinje, govedo*, kure in zajce. Življenje starčkov je lepo. Čeprav jih nihče ne sili, sami primejo za orodje in opravljajo lažja ^.dela. Zenice se najrajši ukvarjajo s prejo. Prav tako, kakor v starih časih ... Za dela, ki jih opravljajo', dobijo nagrade.
V kratkem bo dom popolnoma urejen, le še kuhinjo na novo .opremljajo in pa pralnico v kleti. Ko bosta ta dva prostora urejena, se bo pridobilo dve novi sobi v kate-lih bo prostora za 12 ljudi. Tudi kopalnice in umivalnice ne bodo oskrbovanci pogrešali.
S hrano šo starčki izredno zadovoljni, s prostori prav tako. Niso redki tisti, ki pravijo, d-a na takih posteljah in. v takih prostorih niso še svoj živ dan živeli. Da v tem domu vse tako lepo teče je tudi velika zasluga tovarišice Nežke Dragož, ki se nenehno trudi, da bo dom- res dom vseh stairč-kov in onemoglih, Regina
TAT  OTROŠKEGA VESELJA
NekE-'erim ljudem v Novem mestu je DID trn v peti. Tako je pred dnevi navsezgodaj zjutraj prišel nekdo na dvorišče DID in ukradel dve gugalnici.. Da se bo otroški smeh še naprej razlegal, bo poskrbela uprava DID in nabavila novi gugalnici. Težko pa je razumeti človeka, ki na tako nečloveški način krade otrokom pošteno razvedrilo. Da mu je šlo za to, je dokaz to, ker mu gugalnici nimata za kaj služiti. Nujno potrebno' je, da take ljudi razkrinkavamo, ker jim ni po godu, da država skrbi za naše najmanjše. Uprava DID Novo mesto
ZANIKRN GOSPODAH, TODA ZVIT SPEKULANT  JANEZ DAHMEZ
Darmaž Janez, posestnik III. skupine iz Orehovice pri St. Jerneju, je izrazit predstavnik kmečkih špekulantov in zanikarnih gospodarjev. Poglejmo malo v njegovo črno dušo.
Kmetu Darma-žu je bilo predpisanih 500 kilogramov obvezne oddaje belih žit. Na zbiralnico v St. Jerneju je pripeljal le 340 kilogramov in to ne belih žit, temveč z žitom pomešano 50% ljulke. Zavrnjen in poučen o svojti dolžnosti, je nejevoljno obrnil voz in srrrjeti odpeljal domov.
Točno ob tednu je bil znova z žitom na /ibiralnici v St. Jerneju. Prevzemalec žita ga je spoznal in mu kar se da vestno- pretipal in pregledal pripel jiano žito. Darmaž je svoj prvi greh ponovil. Pripeljal je isto vsebino- v vrečah, kakor prvič.
Na zbiralnici so bili skoraj preveč vljudni. Pokazali so mu žito-čistilnik ob skladišču in mu svetovali, naj ga izkoristi. Nerad se je vdal. Izgovarjal se je, da ni on kriv, če je toliko ljulke v žitu, ko pa. so mu ostali kmetje zasmehovalno- dokazovali, da je njegova gospodarska zanikrnost ali pa špeku-hnslivo krivo, da s takim žitom prihaja na zbirališče je odnehal in začel s čiščenjem. Žitni čistilec je bil neusmiljen, toda pravičen: pokazal je od 340 kg mešanice, katero je pripeljal Darmaž na zbirališče 123 kilogramov ljulke.
Dejanje kmeta Darma-ža ne zasluži le prezir delovnih ljudi, temveč tudi obsodbo, ki bi ga odvadila take nesramnosti!
I, Rusija
S AH
Urednikov kotiček
Okraju Trebnje: V treh tednih smo dobili v uredništvo »Dolenjskega lista« le en dopis iz okraja Trebnje. Dopis se nanaša na uprizoritev igre »Zelena vrvica« in bo v kratkem objavljen. Prežalostna je ugotovitev, da ne sprejema list iz tega- okraja skoraj nobene besede. V katerem grmu je skrit zajec — ni težko uganiti. Naj se vendar enkrat zdramijo vsi tisti, ki odgovarjajo za tisk in- propagando in začno z akcijo, da pridobe za »Dolenjski list«, ki naj bi bil tudi glasilo OF za trebanjski okraj, nekaj dobrih dopisnikov. Vzemite si za primer Belo Krajino, od koder po zadnjem sestanku kar dežujejo dopisi na uredništvo. Ali ste pri vas zaspali pri odkupu in pri pripravah za drugo- ljudsko posojilo? Mar pri vas ni življenja, ki bi zaslužilo, da se ga opiše v listu?
Hotko — Žužemberk: Tvoj »Žužemberk 1941—1945« bo vsekakor objavljen. Za enkratno objavo je predolg. Izšel bo v dveh, treh številkah. Slike so dobre -le veliko jih je. Prostora manjka, dragi Hotko. Pa bo že nekako šlo. Pozdravljen!
Zupane Lojze: V naslednji številki boš dotbil odgovor sicer si pa v pretekli našel odgovor na svoja številna vprašanja. Odgovorni urednik je že tnekaj; časa pri morju.
Regina: Tvoj dopis »V obnovljenem domu« je lep. Piši še. O čem, sama dobro veš. ^Da je odkup žita, ljudsko posojilo in tako naprej za enkrat najvažnejše, ti tudi ni neznano. Torej — pero v roko, pa čim več novih, najnovejših vesti v tem smislu!
Gostič Nada: Ker je dopis dober in lep, je tudi objavljen. Pomagaj tudi vnaprej »Dol.  listu«  z aktualnimi dopisi!
VSEM DOPISNIKOM! Pišite svoja poročila tako, da je med vrsticami precej presledka, da urednik lahko popravi morebitne napake! Ob levi strani pus'i'e šircFc rcb. Z?, vzorec smo dali tako postaviti tole sporočilo. To prosimo zaradi tega, da nam olajšate delo pri popravljanju. Ce je pisano preveč na tesno, ii-skairna lahko rokopis zavrne ali pa ji je otežkočemo delo. Uredništvo
Šahovsko društvo »Stojan Puc« iz Novega mesta je 10. VII. 1950 igralo dvoboj s ša-' h isti Osijeka (Hrvatska), ki se je končal ne. odločeno 5:5. Moštvo »Stojan Puc« je bilo zelo oslabljeno, saj je igralo brez najboljših igralcev, kot so Jovan, Strbenc, Bartol j, Za-bukovec, Medic. Vsekakor je tudi ta rezultat zadovoljiv, saj veljajo šahisti Osijeka za dobre igralce.
V trebanjskem pionirskem taborjenju v Kotu pri Mirni je bil dvanajstdnevni večerni šahovski tečaj, ki ga je obiskovalo 24 pionirjev in pionirk. Ob koncu tečaja sta bila igrana dva turnirja. Na A "turnirju je prvo mesto osvojil Bončina Saša z 11 točkami, II. mesto je osvojil Mazek Ivan z 10 točkami, III. mesto Jajdiga Tončka z 8 in pol točkami itd.
Na B turnirju je osvojila I. mesto Slinkar Slava z 10 in pol točkami, II., III. in IV. mesto pa si dele Strajnar Marica, Jerovšek Lado in Verbič z 9 in pol točkami itd.
ZE VESTE?
sem vprašal oni dan vedečnega moža na Katarininem trgu, kdaj bodo pospravili v kraj podstavek bivšega stebra, ki že dolgo-, dolgo leži prevrnjen ob ograji, strmi na Ljubljansko cesto in koprni, da bi se ga vsaj kak priložnostni voznik usmilil?. . . Tisti mož me je samo neznansko otožno pogledal, sklenil roke in molče odšel. Jaz tudi.
Polž, naš ljubi domači polž s pisano hišico je že od pomnenja vzor počasnosti. Ubogi lupinar kar malce po krivici nosi ta pečat, kaj menite Primerjajmo njegovo naglico z graditvijo že zdavnaj obljubljene lesene brvi čez Krko v Ragov log. In vidimo, hm . . polž je kar pravcati moderni brzovlak! Tako vsaj trdi prijatelj, ki je v tej zvezi .napravil (namreč s polžem) nekaj preza-iivih poizkusov. Zanimai ga namreč ierna, tudli na Novome ščarae se' nanašajoča in hvalevredna parola: Mamice, p-eljite svojo dečico na čisti zrak! Zdaj si pa zamislite ubogo mamico kje v središču! Kako za božjo voljo naj pride v naravo skozi gosti, nečisti, to se pravi: prašni zrak!
Ha, ha, Novomeš-čani, korenček strgam; čisto prav vam je. Zmerom ste se usajali pa na raznovrstne faktorje valili mestni prah pa umazanijo pa ruševine in zlomek vedi, kaj še vse. Ste pa čtsto sami krivi, golobčki, da, sami. Vi ste pa lepo druge dolžili. Res je, še ne veste? MLO je kategorično, ex katedra takorekcč, izjavil, da so vse novomeške zaostalosti, krivi sami — meščani! O, sancta simp-licita! bi rekel Jan Hus, — o,  sveta  preproščina;!.. .
Zadnjič me je obiskal Dvomljivec pa s čmernimi obrazom sitnobo raztresal, češ: kaj neki takole pisanje hasne? Kdo, tri sto zelenih, je godel, se bo zdaj ukvarjal s prahom in šoferji in plevelom in javnimi stranišči? Noben krst, pa spadaj v to ali ono kratico, to pisanje za resno ne vzame. Saj imamo večje stvari pred nosom .. . Dopovedoval sem možaku, da pravšni gospodar v hiši vsako malenkost sproti popravi itd.; da je prav, da se zapiše za bodoče mestne kroniste', kajti stari Rime i so imeli rek: Pisana beseda ostane, ampak moje učeno in neučeno čenčanje možu sploh ni šlo do živega. Večni: dvomim, pa dvomim. No, kaj bi človek počel s tako trmo, povejte?
(Dopisniki, že veste: pošljite tudi od drugod podatkov, pa jih bomo objavili v  naši veseložalostni rubriki!)
Obvestila
»BELSAD« — TOVARNA SADNIH IZDELKOV V ČRNOMLJU
Kupuje preko Okrajnih odkupnih podjetij, Kmetijskih zadrug in neposredno od nabiralcev po uradno določenih cenah vsako količino gozdnih sadežev: maj ine, borovnice, brusnice, robidnice, bezgove jagode, rdeče gozdne jagode, brinjeve jagode itd. ter vse vrste industrijskega sadja: jabolka, hruške, slive, ringloje, breskve, marelice, kutine, grozdje itd.
Podrobna navodila o odkupu in ceni lahko dobite pri Okrajnih odkupnih podjetjih, pri Krajevnih kmetijskih zadrugah ali naravnost v tovarni.
Naše geslo je: Cim večji boi odkup, toliko več osvežujočih sladnih izdelkov, bomo lahko nudili delovnemu ljudstvu.
Izgubila se jie lovska psica, kratkodlaka Istrijanka, z oranžnorumeno masko in. zvezda n;i temenu. Oko jantarjevo, smrček teman. — Vrniti proti nagradi Klobučarju Alojzu, Uršna sela 75.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen  Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banki v Novem  mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca€