psssri rj Ac narIDA r^ttssi 10 Velja za vse leto.. $3.00 ITI VI Ji J 1 JLkJ Al JL JLX%/ v/JL/jL Ji ffl bsiied erery day «cept Smidiys ft W Za pol leta $1 50 W llf HoMW- =— W ^rni—^rcr i'*' i Zid h i °_ Lirt slovenskih delavcev v Ameriki _§ ^^ h l TKLPOH FISABKE: 4687 OOBTLANPT. Kntfd m —oond-CU« lUttgr, SeptmbT »1, 1903, rt the Fort Office «t K«w York, H. Y„ vate tli« Act of Ooagnm of Ibith 8, 1879. TELETOM PIBA&NX: 4687 OOETLAND1 NO. 270. — ŠTEV. 270.____NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 16, 1916. — ČETRTEK, 16. NOVEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Vse vojskujoče se države jej spravila vojna v zadrego.! POROČA SE, OA BODO DOBILI NA ANGLEŠKEM "DIKTATORJA" ZA HRANO. — PRIPRAVE ZA DOLOO VOJNO. — VSI SO PRIPRAVLJENI BITI BOJ DO KONCA. — V NEMČIJI BO MO-j BILIZTRAKIH 80,000.000 OSEB. --.!; Berlin, Nemčija, 15. novembra. — Danes se je v Nemčiji vsi i pogovori vrtijo okoli mobilizacij«' civilnega ljudstva, katerega na- j | merava Nemčija pričeti v teku najkrajšega časa. Ljudje pravijo, da j . bo s tem Nemčija postala podobna državam v starih dobah, ko so ! živele le za boj in nič za drugega. j 1 In nikdar a** ni toliko govorilo o miru kot ravno zadnja dva j ^ tedna, ko je vlada pričela delati velikanske priprave za nadaljeva j j nje vojne. Veliko s«* govori o miru, toda niti najmanjšega znamenja j ni, da bi ljudstvo zahtevalo mir, kajti cel narod je prepit s takim ^ patriotizmom, da je popolnoma na strani vlado in Hindenburga. ^ Vsi si želijo čimprej miru, toda "ne prej, da bo sovražnik strt*'. I !>anes je med nemškim narodom le trden sklep nadaljevati vojno do "koučne zmage", toda onega navdušenja, ki ga je bilo opa- i žati nekoč, ni več. j Niti najmanjšega dvoma ni, da se bo cel nemški narod kot eno j ^ odzval klicu Hindenburga, ki potrebuje še več railjonov mož, in kli-; ^ <-u Ludeudorfa, ki pravi, da je treba več municije. Hindenburg in Ludendorf sta danes poveljnika nemških armad, toda obenem imata tudi diktatorsko moč nad celim nemškim narodom. Narod jima sledi kot hočeta. Ta dva moža se zdaj imenuje "organizatorja ^rnage". Popolnoma sigurno je, da bo imel Hindenburg v par dneh pod svojim poveljstvom okoli 80,000,000 oseb, ki se bodo borile na fronti ali pa bodo delale, da se bodo mogle druge boriti na bojiščih in — 1 "uničevati sovražnika". fPri 80,000,000 so gotovo tudi Avstrijci V- v šteti. Op. ured.) Hindenburgu in Ludendorffu bo podrejen general Groener, bivši scf vojaških železnic, ki bo moral delati tako kot mu bosta naročila ona dva. — General Groener je znan kot eden največjih birokratov. s Ou bo imel zdaj po«., svojo kontrolo vso vojno industrijo, katero je C /daj kontroliralo vojno ministrstvo, potem bo pod njegovim nad- & zorstvoiu v ne razširjanje industrije; razume se. da bo pod njegovo J oblastjo tudi vse delavstvo. j, Prisilna nevojaška, ki je pravzaprav vojaška služba, se bo tikala v veliki nueri tudi žensk. <] Nekateri pravijo, da bo vsled tngri koraka nemške vlade demo- v k rac i j« zele napredovala, kajti zdaj ne bodo šli na delo samo oni, ki fi bodo vsled slabih razmer prisiljeni, temveč bodo morali vsi, ne oeira-je se na njihov finančni oziroma socialni položaj. p Vsakega moža in vsako ženo se bo postavilo na tako delo, za ka- w kršuo je najbolj sposoben, oziroma sposobna, tako, da bo mogel vsak ti "pomagati domovini", kolikor bo najbolj mogel. jj London, Anglija, 15. novembra. — Walter Rune i man. predsed- p uik obrtniškega boarda, je danes naznanil v parlamentu, da se bo v najkrajšem času imenovalo takozvanega "diktatorja", ki bo imel d popolno oblast nad vsemi zalogami hrane v deželi. k To korak, ki ga namerava vlada vkreniti, bo kot pravijo le za- b časen, toda, ako ne bo drugače kazalo, bo tudi za daljčasa. Runcimanov govor znači. da se vlada boji, da ne bi pričeli pri-^žl manj kovati hrane, vsled česar je pričela gledati na to, da se to pre-dno bo prepozuo. prepreči. V krenilo se bode tudi proti raznim razkošnostim. ki so še ostale iz mirnih časov. Runcimanov govor je našel v celem parlamentu veliko odobra- ^ vanj«. Sir Edward Carson je v imenu opozicijo rekel, da je priprav- it ljen <-el parlament vladi dovoliti \se. kar namerava storiti v tem k ozira. j Predsednik obrtniškega boarda je omenjal v svojem govora, da je potreba, da se kaj takega vkrene, kajti dovažanje hrane je v zvezi! . z vedno večjimi zaprekami in težkočami. London, Anglija, 15. novembra. — Runcimanov govor v parla-, d meutu je napravil v Londonu veliko senzacijo. Vse časopisje je pri- -n-slo njegova izvajanja \ posebnih izdajah in pristavilo tudi svoje Q komentarje. I* Lij»ti se strinjajo. Pravijo, da je to potreba, da bo mogoče vojno uspefaej«. nadaljevati in priboriti si končno zmago. Nekateri časopisji so tudi pisali, da bi mogla vlada pozivati it ljudstvo, da bi pričelo gledati na to. da bi se več pridelalo, kajti po- A tem ne bi bilo treba biti Angliji tako odvisni od uvoza. i J« Paris, Francija, 15. novembra. — Vlada bo vkrenila korake, ki !f. se tičejo večje vojne ekonomije. Poleg omejitve pri uživanju hrane, © se bo uvedlo tudi, da se bo p^ej zapiralo trgovine, gledišča in ka- C. varne, kajti s tem se bo prihranilo veliko premoga, kakor tudi dru- ** materijah*. vs Nekateri pravijo celo, da namerava vlada v kratkem uvesti za i J nekaj časa "dneve brez mesa". IjJ Berlin, Nemčija. 15. novembra. — Pred par dnevi je nemški taj-jn nik za zunanje zadeve povedal skupini ameriških časnikarjev, da se « ni dalo Bubrnarinskim poveljnikom nobenih novih naročil, temveč, da je vse poatarem. in to je. da Kodo nemški submarim potopili vsak 5 parnik. bodi« nevtralen, bodisi sovražen, ako bo vozil vojni kon- i truband. I Isto mnenje je izrazil tudi podtajnik za zunanje zadeve. Ziin- j '* mennann. On je odločno zanikal, da potapljajo nemški submarini ne- i 1 v trni ne ladje iz sovraštva do nevtralcev. temveč le iz obrambnh na- ! J menor, kajti nevtralne ladje vozijo Angliji in njenim zaveznikom 4 munieijo in materijal, ki se ga potrebuje v deželi v vojnih časih, kar « je pa škodljivo Nemčiji. ' j — Nemški submarini bodo potopili vsak nevtralen parnik, ki * bo vozil korit raba ut. razume se, da bode prej vse ljudi spravili na- ! varno, — je rekel nemški diplomat. J Fwil, Francija. 15. novembra. — V Parizu bodo kmalu na cest- i nih železnicah zaposljene same ženske. Policijski prefekt je izdal « dovoljenje, da jih lahko sprejmejo v službo vsč železnice. 1 K Še«t parnikov je postalo irtev tub-marmor. London, Anglija. 15. novembra. Lloydova agencija danes poroča, da so nemški submarini potopili zooet šest parnikov v enem samem dnevu, med t^mi je bilo tudi troje nevtralnih. T. R. bode mir. Teddy Roosevelt se nahaja tc dni v zelo neprijetnem položaju Ni ara dne. da ne bi imel na glavi par vsiljivih časnikarjev. Včeraj je enemu rekel, da gi naj pustijo pri miru, da nima ni' česar reči, da misli par mesecei popolnoma molčati 51 Zahodna fronta, i I Nemci napadajo francoske postojanke. — Francozi vzdržujejo. —j 1; Angleški uspehi 5678 vjetnikov.; - j London, Anglija. 15. novembra.: Kljub temu. da so Nemci dozi-j ^ veli zadnje dni tri velike poraze,' (ki so jih povzročili Angleži, so zo-j " j pet pričeli z ofenzivo na obeh stra- j j neh reke Somme, namreč na fran-; . j coske postojanke, j Francozi so napade uspešno od i ! bili in povzročili sovražniku ne-i j izmeruc izgube. j Na točkah, kjer so Nemci danes J j vprizorili svoje napade, so bile! j francoske postojanke tri dni podi : hudim nemškim ognjeni. Dasi so Nemci zelo razbili francoske postojanke, so bili Francozi vendar v stanju vzdržati vse napade in jih odbiti. Angleško uradno poročilo se danes glasi, da so v vseh teh hudih bojih, v katerih so Angleži uapre-J do vali, angleške čete vjele 5678 ! nemških vojakov. ] Železnice. j' Trije največji železniški sistemi so j vložili tožbe. — Pravijo, da 8-ur-na postava ni ustavna. j - i ^ Trije- največjih železniških si-ij stemov na Vzhodu — New York j Central, Pennsylvania in Erie. —; so vložile skupno tožbo proti A-! damsovi osemurni postavi, češ. da; je postava nekonstitucionalna. i1 Tem bodo v najkrajšem času ste1* dile tudi druge, ki dozdaj še niso;4 vložile tožb. med temi tudi New;2 Haven železnica. I( Nekateri kapitalistični časopisi;' poročajo danes v New Torku, daj1 sc zo najbrže združilo 15.000 kapi-j talistov. Ti bodo potem protestira-!J li proti tej postavi kot eno. In u-'1 pajo, da bodo uspeli. 1 Pričakovati je, da bo prišlo v j * deželi do zelo velike krize, kajti i kot zdaj izgleda, bo postava naj-'1 bržc razveljavljena. jc Razume se, da bo temu sledil' štrajk vseli železničarjev. !s - ji Žrtve avstrijskih bomb. i l Pariz, Francija, 15. novembra.;1 Avstrijski zrakoplove i so vrgli na' italijansko mesto Padovo več! 1 i bomb, ki so umorile 32 oseb, 58 pa' 2 ranile. j f i Nekatera poročila se glase, da 1 je bila to samo ena bomba, toda 1 druga bolj vrjetna poročila se gla-j J se kot višje navedeno. r --- | I Pozor, pošiljatelji denarja!! s - Vstal negotovega dostavljanja po-1 Ste, ki je namenjena iz Amerike v a Avstrijo in Nemčijo ter narobe, spre-! t jemamo denarne počiljatve do preklica j le pod pogojem. DA SE VSLED VOJNE C IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati IJ WQorejo le zamude. Mi jamčimo za! vsako denarno počiljatev toliko časa, t j da se izplača na določeni naslov. Isto* tako nam jamčijo zaoeeljive ameriške d beak*, s katerimi sow sedaj v zvezi * radi vsjne iu radi sigurnosti pri po- i I tUM« *»ar js. - Cene: K I »K $ 10.... 1.50 1U0.... 15.60 I 16.... 2J5 130.... laoo I 2.76 140.... 18^01s 25.... 3.40 150.... 29.50 j 30.... 4.05 160____ 20.80; h 1 35.... 4.70 170.... 22.10; r 40.... G.3& 180.... 23.40 o 45.... 6.00 190.... 24.701 60.... 6.65 200.... 28.00 o 55.... 7.25 250.... 32.50 «0---- 7.90 300____ 39.00 \ I ---- 8-55 250____ 45.50 t TO.... 9J20 400.... 02.00 B 75.... 9.S5 500.... 65.00-o 80.... 10.50 «00.... 78.00 J c 80.... 1L10 700..,. »1.00; 90---- 1L80 I 800____ 104.00 k 100---- 13.00 1 000____117.00! 110.... 14.30 | 1000.... 128.0011 Ker ee zdaj cene deaarjn skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati C po najnovej&ib cenah in bomo tndi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik hej več, včasih pn tndi kaj manj. LUt dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dcM naslovnik list v rake, se pri nas cene mosda Is ve&rat iu mmtmt m prnmrnm It, nmm Tm^ r X I Iz konvencije. *; 150 resolucij jo bilo aprejstih in " izročenih odborom. — Industrijske •j in politične akcije. "j Baltimore, Md.t 15. notiubra. — * I Sprejetih in preloženih je bilo 150 ': resolucij in delo onveneije Ameri-"' ške delavske federaeije je pričeto, "i Federacija jc iniela danes zjutraj "j prav kratko sejo, ki je dovolila 'odborom, da*se razidejo vsak na | svojo stran in prieno z resnim de-jlorn. Jutri se bodo eitali prvi ra-j port i. 'I V vsaki resoluciji, ki je bila 1! predložena, se zahteva izboljšanja j za delavske krope. Prihodnje dni se bo pričelo reševati razire zelo važne industrijske in politične problems. Razpravljalo se bo o odnosa ji h. katero bi moralo delavstvo zavzemati napram svetovni politiki, napram vojnam itd. Dcmneva se. da bodo pričeli nekateri delovati na to, da bi se enkrat vršila mednarodna delavska konvencija, kajti pri taki konven-' c i ji se bo edino inofroče o tem do-j voljno pogovoriti. Avstrijci in Lahi. I Italijani so se morah umakniti iz I ( zakopov pri Sv. MaLrku potem ko ' so odbili pet napadov. ] Rim, Italija. 15. novembra. — j ! Italijanske čete so bile prisiljene, i da so se, potem ko so odbile pet ; ! avstrijskih napadov, umaknile iz 1 i zakopov pri Sv. Marku, vzhodno < j od Goricc. tako poroča danes sam ; italijanski vojni urad v slojem u- i [ radnem poročilu. i ! - Poročilo se glasi, da je bila na i južno-tirolski fronti velika artile- 1 I rijska aktivnost. Sovražniska gi- < | banja med Adižo in Asso so veli-: ka. — i i Veliko artilerijsko obstreljeva- > ! nje je bilo tudi na večjih točkah ob Gornji in Srednji Soči. i Pri Sv. Marku so napadali trije i sovražni bataljoni naše postojan-I ke. — Italijanske čete so uspešno ofcl-bile pet ljutih uapadov, sovražnik je imel silovito velike izgube, i Na Krasu smo nekoliko napre- ( dovali na ve točkah. Sovražni i zrakoplovi so bili zelo aktivni. Vr- I gli so več bomb na naša mesta in f pomorili par otrok in žensk. Za povračilo, so tudi naši letalci zleteli nad Prosek, kjer so vrgli nekaj bomb in napravili precejšnjo 1 Škodo. < Na Gorico je padlo par avstrij- s skih bomb. ki pa niso napravile posebne škode. (Iz Dunaja se ne poroča, da bi avstrijski vojni urad izdal kako i poročilo o tem uspehu avstrijskih t čet. Op. urJ. s Z Je zahteval, da se Wilsona aretira. 4 Jaz hočem, . novembra. O bojih v Mačeti oni ji je bilo danes sledeče uradno razglašeno: Boji ob reki Cerni so sc zopet obnovili. Srbi so bili uvedli dne 13. novembra novo ofenzivo, ki je jako dobro uspela. Nemci in Bal-gari so se umaknili severovzhodno od Tveua, Srbi so pa zasedli vas Čepel. Severno od Veljesela prodirajo Srbi in Francozi. Bojna črta na levem krilu s epa I od Oerne do Kanali. Tekom treh dni smo vjeli skoraj j tritisoč nemških iu bolgarskih vo-i jakov. Med u j Lini se nahaja tudi I več častnikov. Sofija, Bolparsko, 15. novembra, i Vrhovno poveljstvo bolparske armade naznanja: Južno od jezera Malik so napadle naše prednje straže francoske odelke. ki so se po hudem boju u-i maknili. Na fronti med Keemali in Pro-lopoin so se izjalovili vsi sovražil iški napadi. V noči od 12. na 13. november j je sovražnik obnovil napade, pa j kljub silnemu prizadevanju ni mo- j pel ničesar doseči. s Ob breporih reke Vardar se vr- j še spopadi med našimi in sovraž-j nimi prednjimi stražami. Berlin, Nemčija, 15. novembra.; Vrhovno poveljstvo nemšae arma-! de liazuanja: i Dozdaj se je Nemcem in Bolpa-! rom še vedno posrečilo zavstavitii sovražno prodiranje. Ob reki Cerni je zavzel sovraž-i nik nekaj višin. _ i i Mraz na meji El Paso, Tex.. 15. novembra. —j V bripadnem plavnem stanu v De-1 niiupu. N. M. je bilo naznanjeno, i da se je aretiralo 60 dezerterjev. \ ameriških vojakov, ki so hoteli; pobepniti iz službe vsled velike-; tra mraza, ki je nastal na meji. Morgan pri angleškemu kralju. London, Anplija, 15. novembra. Kralj Jurij je danes sprejel v av-dijenci ameriškega finaneirja, in sicer v Buckinpham palači. Purani bodo 45 centov funt. Purani, ki jih Amerikanci jedo' na Zahvalni dan, bodo letos po 45 centov funt. Vprašanje nastane^ seveda, kdo bo mopel toliko plačati. I Koenig. Kapitan Koenie od "Deutseh-landa" pričakuje, da se bo še vr-; nil v Združene države s svojim submarinom. Kdaj bo odplul. še ni potovo. Rusi in neodvis. Poljska. Falkenhayn baje zmaguje. RUSKA VLADA JE ODLOČNO PROTI NEODVISNOSTI POLJSKE. — RUSI SO IMELI BOLJŠO IDEJO. — NAMERAVALI SO ZRUŽITI VSE POLJAKE, NE 'PA SAMO ONIH, KI PREBIVAJO NA RUSKO POLJSKEM. — SUVERENSTVO NAD POLJSKO. — NEM CI PRAVUO, DA PRODIRAJO. — V KONŠTANCI 30 ZAPLENILI VELIKO VOJNEGA MATERIJ ALA. POLOŽAJ V DOBRUDŽI. . * • London, Anglija, 15. novembra. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila iz Petrograda poročilo, da so i dobili diplomatieiii zastopniki Rnsije v vseli onili drža-| vTah, kjer so akreditirani, povelje, izdati sledečo prokla-j maeijo: — Nemške in avstrijske vojue oblasti v Varšavi in : Lublinu so proklamirale nekako neodvisno Poljsko. S ! rem, da so to storile, .so prekršile ljudsko pravo. Ruska carska vlada proti temu odločno protestira, i To je novo prekrsenje mednarodne in s prisego potrjene | pogodbe. Ruska carska vlada izjavlja, da spada Rusko Poljska j vedno pod Rusijo ter da morajo biti prebivalci tega o-' zemlja zvesti ruskemu carju, kateremu so prisegli zvestobo. Petrograd, Rusija, 15. novembra. — Rusija je že takoj začetkom vojne nameravala proglasiti poljsko neodvisnost. in sicer na sedanjem Rusko Poljskem, onim de-; (oni nemškega ozemlja, kjer prebivajo Poljaki ter v Ga-'iciji in Bukovini. Ta avtonomija bi bila pod ruskim nad-^ospodstvom. Avstrija in Nemčija sta samo zato proglasili Poljsko za svobodno, da bi ojačili svojo armado. Avstrija in Nemčija sta zavzeli Rusko Poljsko. To | priliko sta izkoristili in osnovali novo poljsko kraljevino, | ki bo čisto pod uplivom Nemčije in Avstrije. Neumno bi j bilo govoriti o pravi svobodi Poljakov. Delati bodo niora-j li po naročilih iz Berlina i Dunaja. S tem, da sta državi zasedli poljsko ozemlje, ni še re-j Seiio. da bi bilo to poljsko ozemlje njuna last. Od začetka vojne pa dozdaj, se je ruska vlada že dva-I krat bavila z zadevo, kako bi bilo, če bi ona prevzela nalogo, katero so prevzeli zdaj Nemci. Poljski narod se ne mo-| re veseliti odloka avstrijskega in nemškega cesarja. Polj-j ski narod bo zdaj še bolj razcepljen kot je bil prej. Poljaki v Galiciji in Bukovini bodo sužnji avstrijske. Poljaki v ; Nemčiji in "svobodni'' Poljaki pa nemške vlade. Bukarešt, Rumunsko. 15. novembra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade naznanja: — V dolini reke Alute se bojna sreča obrača že več ini na našo stran. Včeraj so pa dobili Nemci taka ojače-ija, da smo se morali pred njimi umakniti. Zavzeli smo ! nekaj pozicij, ki so pa skoraj brez vsakega strategičnega I pomena. V dolini reke Jiul nadaljuje sovražnik s svojimi napadi. Naše čete so se morale umakniti za drugo obrambno T'rto. V najkrajšem času bodo stopile v akcijo in poskušale osvojiti nazaj izgubljeno ozemlje. Pri Oršavi je položaj neizpremenien. Severna in severnozapadna fronta: V ozemlju med Moldavo in dolino Slanič zasledujemo umikajočega se sovražnika. Dozdaj smo vjeli že osemdeset mož in zaplenili dve strojni puški. V dolini reke Putne in pri Predelusu je položaj neiz-premenjen. Pri Dragoslavlju je bi sovražnik precej aktiveu. — Kljub temu, da je razpolagal s par oddelki težke artileri-je. ni mogel ničesar doseči. Naše čete se nahajajo še vedno v onih postojankah kot pred par tedni, Petrograd, Rusija, 15. novembra. —* Ruski generalni štab poroča: — Rumiuiska fronta: Na Sedmograskem so stopili Ruinimi pri Oituz dolini v ofenzivo in pognali sovražnika v beg. Vjeli so veliko vojakov in zaplenili tri strojne puške. Ob reki Aluti se boji neprestano nadaljujejo. Sovražniku, ki je dobil precejšnja o j učenja, se je posrečilo na par mestih nekoliko prodreti. , Dobruška fronta: Zadnje dni se ni pripetilo ničesar posebnega. 1 Berlin, Nemčija. 15. novembra. — Te dni se je zamo-glo že vsaj približno določiti, koliko so zaplenile čete generala Mackensena v Dobrudži. Iz uradnega poročila je razvidno, da znaša vojni plen: 30,000 ton petroleja. 27,000 ton bencina; 17,000 ton dragega olja, veliko ton žita, kave in sladkorja. Berlin, Nemčija, 15. novembra. — Nek vojaški strokovnjak pravi: — Ruski generalni štab je še pred kratkim sporočil, da so vsi nemški poskusi, prodreti rumunsko-rusko fronto pri Dorni Vatri, brezuspešni. Kmalo se je pa izkazalo, da to ni res. Zdaj so Nemci zavzeli že veliko jako važnih strategičnih postojank ter pognali Ruse za celih pet kilometrov nazaj. "GLAS NARODA" ! (8knr«nlan Daily.) Owned and published by the ILOflRIO PUBLISHING OOIPAIT (i Mrpomttoa.) FKAWI 8AKSBR, PT—Ident,__LOOTS BBMBDg, Ttmotbt j i»i*c* ot Hiulneu of the corporation and addresses of above officers: <2 Portland! Street. Boroggh of Manhattan, New Tort City, N. T Ca <*iu leto ceJJa Ust aa Amerlfco m i Za pol leta ca mesto New Zorku 2.00 Oanadb Ma-tični. Evropska vojna je po njihovih mislih nekaj, kar je daleč v daljavi, vojni dogodki so čisto nekaj vsakdanjega, kar je nevredno vpoštevanja. Tako tudi časopisje. Sprva je bilo zavzetje vsake najmanjše francoske vasi priobčeno z velikimi črkami na prvi strani, zdaj se pa le v malih dnevnih novicah omenja, da je padlo pri zavzetju te ali one pozicije pet ali desetti-soč mož. Če smo se mi že naveličali vojne, kako jo morajo biti siti šele oni, ki so v njenem okrilju in v neprestanem stiku žn jo! Časopisi poročajo z večjim veseljem o raznih umorih in tatvinah kot pa o splošnem klanju, ki napolnjuje skoraj ves stari svet. Ničesar mikavnega nima več vojna na sebi, ničesar zanimivega. Saj je tudi res. Človeku, ki je bral poročilo o padcu ene trdnjave, se ne bo poljubilo brati poročil o padcu desetih ali dvajsetih. Ko smo vprvič slišali, da je padlo tisoč mož, smo se zdrznili. Tisoč mož! — To je lepo število, to je velika — škoda!... Pozneje smo nekaj časa šteli in računali izgube. Tisoč in še tisoč in še tisoč.. . Prva država je uničena, druga je uničena, tretja je uničena. Zanimanja je bilo vedno manj. In če bi prišlo poročilo, da je cela Avstrija opustošena, da so natančno določeni dnevi, ko bo prebivalstvo lakote pomrlo, bi se vsak spomnil najprej svojih .sorodnikov in znancev, potem bi pa rekel: — Seveda, vojna je! Saj ni čuda, da že prej niso pomrli !... O enem samem umoru, ki se izvrši v kakem temnem predmestju, pišejo zdaj časopisi cele kolone. Natančno naznanijo, kje je stal morilec, kje je bila žrtev in s čem jo je lopnil morilec po glavi. Včasih se tudi pripeti, da morilca linčajo, da ga pobijejo s kamenjem oziroma da ga obesijo na prvo drevo, ki ga dobijo. Poročil ni ne konca ne kraja. O morilčevi materi pišejo in o otrocih, če jih je imel. In zatem pridejo zdravniki, ki na podlagi raznovrstnih opazovanj sklepajo, če bodo otroci ravno tako morilci kot je bil oče. Tega smo vajeni, to nas zanima. En sam iimor je za nas veliko večjega pomena, kot so bila zadnje leto vsa evropska grozodejstva. Najbrže je naša pamet preslaba, da bi mogla pojmi-ti razloček med enim in med tisočerimi umori. — In ta dežela nam je sovražna, — pravijo nekateri, — vse naj pobijejo, da bo konec in mir. Ali pa: — Samo petsto so jih! To ni nič. Zakaj niso šli drugače, da bi jih obkolili in vse potokli? Tako se prepirajo doma pri pefi ali pri čaši vina. Tudi pri nas je bilo isto. Skoraj celo leto niso mogli ljudje pozabiti, da so na svete Ane dan žandarji vlekli iz cerkve naše ljudi, da so jih kot živino spravili v vagone in poslali na bojišče. Ko so časopisi poročali, da je par avstrijskih polkov, t ki sestoje skoraj iz samih Slovencev, popolnoma uničenih, so ljudje malo zakleli in so slednjič izjavili, da ni res. Zdi se nam, da je bil prinesel naš list prvi to vest. Se mesce zatem smo dobivali pisma, v katerih so nam dragi rojaki očitali, da ne ljubimo svoje domovine, ker privoščimo bratom — smrt. Očitali so nam, da držimo z zavezniki, torej s sovražniki Avstrije in Nemčije. Toda sčasoma se je vse lepo poleglo. Danes se več uikdo ne zmeni, kaj se dogaja, koliko je smrti in kakšno je stradanje. * Vsak misli sam pri sebi: — Samo da je meni dobro, kaj me briga. Cesar naj plača, cesar naj povrne škodo, ker jo je on povzročil in zakrivil. Država je gnala v klanje j svoje ljudi, država naj skrbi zanje, če so biJi slučajno samo ranjeni in ne ubiti. TaJkoj začetkom smo začeli zbirati za slovenske reveže in če bi slo tako naprej, kot je šlo začetkoma. bi bUi že • precej nabrali. _________________ i { Polagoma je pojenjalo navdušenje in žnjim vred ra-dodarnost. Počasi je vse skupaj zaspalo. Činuuanj je bilo poročil iz starega kraja, temmanj denarja je prihajalo v skupno blagajno. In-zdaj ko ni nobenega poročila, tudi dolarjev ni! Lotil? smo se tako priljubljene politike vztrajnega čakanja. In čakali bomo, da bomo pričakali konca. Tedaj, ko bo konec, ko bo naša dolžnost šteti, bomo šele začeli nabirati. Mogoče bodo pa naša srca sploh tako zakrknjena, da niti pobirali ne bomo, da niti pomagati ne bomo hoteli i Vsakovrstne nenavadne stvari se dogajajo v tem težkem času. Zakaj bi se to ne zgodilo ? V besedah smo junaki, taki junaki, da jih nikdo ne nadkrili. To se je večkrat izkazalo, prav posebno pa tedaj, ko je bilo treba začeti s kakim resnim delom. -k. Grof Apponyfo Wilsonu. Iz Berlina se poroča : Zdaj ko je predsednik Woodrow Wilson Zdruz. držav zopet izvoljen. je popolnoma gotovo, da bo postal drugačen predsednik, da bo videl priložnost., ki mu jo nudi eel svet, da bo pon\airal napraviti mir v Evropi. — Tako se je izrazil grof Appouvi,, ogrski voditelj. On je prišel sem, da je govoril pri neki posebni seji Keiehstaga. Kekel je. da mu se zdi, da je "mir bližje". — Jaz sem prepričan, da je na potu. — je pristavil in na lieu mu je zaigral smeh. — Jaz ne mislim, da bo prišel mir prihodnji teden. čez deset tednov ali čez deset mesecev. .Jaz samo pravim, da se je dalo miru že močne podlage. §,amo primerjajte govore kanclerja Holhvega in Ea rla Greva, ki sta jih držala pričet kom vojne z onimi. ki sta jih imela zadnji mesec. Pogovarjal se je z nekim ameriškim časnikarjem. Grof ga je vprašal, kdo je pravzaprav izvoljen predsednikom Združenih držav. Časnikar mu je povedal, da se zadnja poročila glase, da je zopet "Wilson. — Upam, da je Wilson, — je odgovoril Appouvi. — Mi poznamo Wilsona. Poznamo njega, toda zelo malo vemo o Hughesu. — Ali mislite, da bi bil Wilson v stanju spraviti vojskujoče se države skupaj? — ga je vprašal časnikar. — O, da! Popolnoma gotovo je, da bo postal drugačen predsednik in videl priložnost... Dopis. | j - j Cleveland, Ohio. — Poročil a st a | se Jernej Bajec in Karolina Ar-; ko. Čestitke! — Umrla je na domu Julija O resi o v, poprej Bela-nie, Slovencem zelo znana dniži-na. stanujoča na 26. cesti in Hamilton a ve. Pokojna Julija je š«!e I stara 20 let, poročena leto in pol. | Bolehala je za srčno hibo. Gostil-I niška obrt družine Oreedov je nia i 1035 Chestnut St.? blizu 9. ceste. : Pogreb se je vršil 13. t. m. dopoldne. Pokojuica zapušča 3mesečno hčerko, soproga, mater, sestro in tri brate. Pokoj njej! — V mestni bolnišnici je umrl radi poškodb na glavi John Boje. stanujoč na 39. cesti. Pogreb se je vršil 9. t. m. Ran j ki zapušča 7 nepreskrbljenih otrok. Društvo Maocaibees ga je lepo spremilo ik zadnjemu počitku. Pokojni John Boje je biJ izučen krojač. Pokoj njemu! — Starišem. Jerman, je umrl enoletni sinček; starišem Janežič je umrla trimesečna hčerka Rozalija; stari-šem Pel ie i j an je bil rojen sinček, ki je taikoj uanrl; starišem Str-: nad se je rodila hčerka, »ki je t&-koj umrla; starišem Živodar je umrl -tlet ni »sinčetk Henry za vrati CO ; starišem Zupančič je umrl sinček Josip, star nad 5 let, bolehal je dalj časa. Vsem starišem jiaiše sožailje. — Pri društvu JugO-j slovanski Sokol sta bila izvoljena ■ H. Bole in Jakob Ambrož za. de-I legata na zborovanju S. N. Doma jin pri društvu France .Prešeren ; Anton Anzlovar in Fran Sodui-: kar. Zborovanje se vrši 13. dec. — j Seja direktorjev S. X. Doma je na i svoj i zadnji seji sklenila, da se i kontest za prodajo delnie podal j -jša do 1. januarja 1917. Cenjeni i tekmovalci naj vzamejo to v na-, ! znanje. — C. A. j I Nekaj svetovnih gibanj. _____ Zadnje čase je opažati sledeča i svetovala gibanja: 1. Gibanje za žensko volilno j in' druge pravice. 2. Prohibicijsko gibanje. 3. Proti-vojuo in proti-militari-S stično mnenje. 4. Velika razburjenja radi nerešenih verskih vprašanj. 5. Izgleda, da so pričele socialistične ideje zelo napredovati. (J. Industrijski neraajri- Prvo se bo najbrže rešilo najprej v Združenih državah. Splošno mnenje je, da bodo ženske v Združenih drža vali že volile pn prihodnjih predsedniških volitvah, namreč 1. 1920; to se pravi, da bodo volile vse, kajti v nekaterih državah «o že ietos volile. O prohibknjskeni gibanja amo pa razpravljali v krajiem članka "Prohibirij*". * j Proti-vojno in proti-militari-; j stično mnenje je gotovo veliko.! j Največje je brez dvoma v Evropi,) I kjer so narodi najbolj občutili to| šibo. Da je pa tudi v Združenih| državah veliko proti-vojno ume-j nje, je razvidno iz zadnjih voli-i tev. ko je bil izvoljen predsednik Wilson, ki je gotovo eden največjih in najbolj aktivnih pacifistov današnjega časa. Nasprotno pa ni v Združenih državah opažati nobenega proti-mil i t&rističnega gibanja ali mnenja. Amerikasnci veruj t j o v "preparedness" in mogoče im'ajo iz gotovih ozirov prav, da se pripra-I vijo, kajti dokler se cel svet ne 'prične razoroževati, se Združene države gotovo ne smejo pričeti, in sicer iz vzroka, ki je -menda vsa-i kernu jasen. ' Pod točko 4. smo navedli, da so se razvila razna protiverskai ru-vaaija. Pri tem mislimo namreč samo Združene države, kajti tukaj se je zadnje vase pričelo voditi veliko kampanjo proti Mor-j m on ceni, ki so se t«- čase zelo raz-j širili po zapadnih državah. Pod točko 5. je tudi navedeno j dejstvo, namreč, da se socialistične ideje zelo razširjajo. To pričajo ravno zadnje ameriške volitve, ko so dobili razmeroma veliko j več glasov socialistični kamdidatij kot pri prejšnjih volitvah. Goto-j vo je, da je ta vojna veliko jprjpo- J mogla do razširjani j a teh idej, in i gotovo je, da bo enkrat socializem našel trdna tla. In kot zadnjo točko smo na ved-1 li nemire v industriji. To je &la-i sti v Ameriki, kjer je danes -in-' dustrija na višku. ^Razvil «e je' hud boj med kapitalizmom hi de-1 lavstvom in izgleda, da bo moral končno v polni meri .podkči kapi-! taliztHu in da ;bodo enkrat prišli; za delavstvo boljši časi. Vinarjem v Clevelandu. Internal Revenue kolek tor liar-j ry II. Weiss jv izjavil, da se nahaja v Clevelandu, Ohio, okolij tisoč oseb, katere bi morala po-; stava nemudoma zapreti, »ker kršijo novo postavo proti vinu. Obenem je pa izjavil, da je postava milostna proti njim. ker. zvezni uradniki vedo, do. večina teh ljudi ne razume nove postave glede vina. Zatoraj j« v interesu naših rojakov, tki tako ljubijo vino, da ve-do za to novo .postavo. I^ne 8. septemfora še je pričela apo4n«vati postava, tki pravi, da j vsakdo, ki dela vino in ga proda-' ja, mora biti registriran in bon-;; dan kot dotični, ki kuha žganje ; Kdor (ni registriran in bondan ter;, kljub temu della in prodaja vino, j, se kaznuje s $5,000 (kazni in 5 let j trd* ječe. . __ i Weias je dejal, da je v Cleve andu okoli tisoč ljudi, ki deflajo proti tej postavi. • *4 Vinski trgovci so v isti vrsti kot trgovci z žganjemje dejal Mr. "Weiss. ''Postava pravi, da sme privatna družina izdelati 200 s ura Ion vina na leto za lastno po- " rabo, »toda niti galono voč. niti ga. ne sme prodajati, ee ni dmžina bondana in registrirana. Večina ljudi, ki kršijo to postavo, »o tuje- c zenici. Nekateri izmed teh izdela- 11 jo na tisoče galon vina vsako le- ^ to. Potem to vino prodajajo sv o- % jim sosedom in boarderjem; toda ' protipostavno je vino prodajat boiirderjem in sosedom, in zvezni ^ urad v Clevelandu bo nenmdoma J] nastopil proti tem vinskim ti"gov- ^ cem." 1 Toda kohiktor \\ t4ss je dober človek. Izjavfl je. da 4k» sklical * sejo vseh vinskih ti-govcev na to- ( rek. 14. nov. ob 2. uri popoldne v ' postnem poslopju. Tu jim bo raz- 1 ložil. kakšna je postava." Potem dobijo vinski trgovci ne- * kaj časa, da se privadijo postavi. 1 In če neT tedaj pridejo nadzorni- ] ki, ki bodo aretirali vsakogar.1 kdor ne spolnuje postave. .to,U(X) ' kazni in pet let' ječe preti onemu. : kdor krši novo vinsko postavo. 1. <4C. A." I! Prohibicija. | i Petindvajset držav izmed 48 v Združenih državah je sedaj ' 'suhih". Pri volitvah 7. novembra so postale sledeče države suhe: Michigan, Nebraska, South Dakota. Montana, Utah in Florida. Palesr tejra pa so tudi prebivalci i teritorija Alaska volili za "suho." Za "suho" in "mokro*' se je volilo tudi v državah California iu Missouri, toda tu so zmagali "mokri". V državah Florida in Utah sicer ni šlo za to, da postane država 4 su-ha' avtomatično radi glasovanja. j ampak zvolil se je tak državni i zbor, ki je obvezan, da bo naredil j državo "suho". j Prihodnji postavodaji je prepu-| ščeno, da izpelje suhe potave. f Pred volitvami je bilo "suhih" 19 držav, sedaj jih je 25 ali več kot polovica. Tudi v državi Illinois izgleda ja-ko slabo. V državni senat, ki obstoji iz 51 članov, je prišlo 30 seatorjev, ki so "suhači". Prohibicijonisti upa,-jo na večino tudi v poslanski zbornici. Za prohibicijouističnega predsedniškega kandidata je bilo od j danih v Združenih državah nekoliko nad pol milj ona glasov ali za 250,000 več kot pred štirimi leti. Prohibicijonisti prerokujejo, da bodejo vse Združene države leta 1920 suhe. Iz Wasliingtona pa prihaja po-I ročilo. da je dr. Clarence True i Wilson, glavni tajnik temperenč-j nega boarda metodijsko-episkopal-I ne cerkve, pri neki seji, pred par dnevi rekel, da je prepričan, da bo v desetih letih cel svet "suh", toda Združene države bodo "su-, he" velikop rej. On pravi, da bo | prihodnje leto "suhih" v Uniji ! enaintrideset držav. i j Temperenčne sile nameravajo i pričeti letos resen boj v kongre-! su. Poskušalo se bo napraviti, da j bo postal District of Columbia j "suh". Kar se tiče prohibicije, je po j našem mnenju vse skupaj največja budalost. Prohibicija šamanasebi je že • največja neumnost in neodobrava-I lija vredna odredba. S tem se ven-1 dar krade človeku osebno svobo-; do. — Pa recimo, da ima prohibicija , kako dobro stran; — potem bkse pa moralb tako narediti, da bi se to stvar vpeljalo in se ljudi prisililo. da bi delali tako kot določa prohibit-ijska postav-:^ Prohibicijski sistem, kakršen obstoja v teh petindvajsetih državah je tak. da nimajo od njega drugi dobička kot razni "graftar-ji". spije se pa ravuotoliko kot se ■ je svoječasuo, razlika je zdaj le ta, da se je prej pilo pivo kot o- i pojuo pijačo, zdaj se ga pije pa j kot zdravilo, istotako tudi vino, žganje itd. , Prej so prodajali pijačo salu-narji. zdaj jo lekarnarji; — to je cela razlika. Pijačo si pa lahko ravnotakft vsak dobi na .{lom kot si jo je prej. le gotovim oblastim i je treba dati nekoliko "»mira", , pa gre. _ ^ Odpravite luske, povspešite rast z las. | Rabit® Praf. Zone'* Macnrtic I Glarslk. 16-23130. Važno in nevažno. V nekem listu je bilo pred par dnevi videti na prvi strani z goro-stasnimi črkami napisano, da so mehiški banditi zopet pomorili nekaj Amerikaucev. To je vsekakor velika sramota, da morejo banditi take stvari počenjati, in celo podkupij>eni od denarja ameriških kapitalistov, med katerimi je kot vsem znano, ki vedo, koga se misli pri tem,- tudi j lastnik onega lista, v katerem je bilo videti tisto "pretresljivo in žalostno novico" o pomorjenili ameriških državljanih in mehiških banditih, ki še najbrže ni bila resnična Ko smo dalje prebrskavali tisti list, smo zagledali na šesti ali osmi strani, da je tam nekje v A-labami umrlo v zasutem rovu 23 rudarjev. Oni časopis vprašuje, ako more ameriško ljudstvo dopustiti, da b; mehiški banditi kaj takega počenjali. 1 Toda poročilo o tistih zasutih delavcih je pa tako malovažuo, da se je potisnilo na šesto stran, da «je mogel stavec zamašiti prostor šestih vrstic. j Toda tukaj urednik ne vpraša, ■ako se suie kaj takega dopuščati, j Logično bi bilo, da, ako je tre-i ba. da bi se vsled teh ameriških 1 življenj, izgubljenih v Mehiki, moralo napovedati vojno, potem bi se moralo tudi napram ameriškim kapitalistom kak korak vkreniti. Proti banditom bi se moralo vsled grozodejstev, ki jih počenjajo nad ameriškimi državljani; proti kapiltalistom pa raditega, ker imajo v svojih tovarnah in rudnikih take varnostne naprave, da su vedno delavska življenja v smrtnih nevarnostih. Po našem mnenju sta mehiški bandit in ameriški kapitalist oba enaka lopova, oba je treba kazno vati. Glas od vjetnika, Prejeli smo sledeče glasove 01 vjetnikov v Rusiji oziroma v Ita liji: Brjuč, Rusija, 20. avg. 1916. Cenjeno uredništvo:— Vas časopis sem prejel, za ka terena se Vam Iskreno zahvalju jem. Prosim, da bi dali v list. d; iščem svojega (bratranca Franci Mavsarja, ki je (bival v Cle-elan du, Ohio, zdaj .ne vem. kje je. Ak< kdo izmed rojakov ve za njeg-o1 ' naslov, prosim, da mi ga javi, š. ■ rajše bi pa seveda videl, da bi s< mi sam oglasil. Moj naslov je: Ivan Bernik, vojeir> iofp 1 eimvj avstrijskoj arami Sorod Brjuč, Voronažskafja gubemija Russia. Militarizem v Brazilji. > "Preparedness" je v Brazilij dosegla svoj cilj. Ta južno-ameri«ka republik; živi zdaj v militarizmu in pričeli je to življenje navdušeno. Prisil j na služba, ki je bila vsla . novi jena šc leta 1908 *w> postavi ki je bila sprejeta bo šla v velja i v o 1. decembra letos. Zdaj so s-pričele vršiti že vse priprave. Ako bo tako. kot določa posta , va. se bo prihodnjili deset let ve zbalo v orožju en mil j on brazil j skih državljanov, naimrec od 21 do 44. leta. Ko bodo pozvani, se bodo mo rali vsi prijaviti k zastavi, sicei se jili bo kaznovalo kot dezer ter j c. Večina bi-aziljsike armade — do nmeva se — bo obstojala iz pro stovoljnrh vojakov. Tekom krat kih zadnjih dveh mesecev je pri stopilo 50,000 mož iu sigurno je da jih «bo do 1. decembra še en krat toliko ali pa še vee. Akti vna vojaška sluiba l»o zelc kratka, namreč dvo leti, in to s€ bodo vežbali le oni cel čas, ki se bodo hoteli, drugi se bodo morali pa le o prostem času. Pa naj govorimo o razoraževa- nju?_ ______ Vsem. ik mi dolgujejo okroglo dve leti, v naznanje in prevdarek! Ako n<: poravnajo svoj dolg meni Blažu Kovačiču do 1. januai'ja 1917 mirnim in lepim potom, jih pozneje priobčim a polnim imenom. ] Bii-až Kofvacič, Box 238, Moon Ron, Pa. (16-16—11) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnhn srcem naznanjam vseiu lorodnikom, ziuuieem in j>rpatc j«m žalostno vest. da. mi je po 14-hievui mučni bolezni, previden s ;v. zakramenti. 10. novembra v Jospodu zaspal moj ljubljeni so->rog oz. oče. star 36 let. MATIJA MTHFiT.TČ, Ranjik je bil rojen v Gradcu ?ri ^Ietiiki na Dolenjskem. V A-tneriki je bival 7 let in je bil bolan že 3 leta v Pennsvlvaniji v o-kolici Forest City. Umrl je tu v Manville, X. J., in sicer za vodenico. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dve hčerki v starosti 31 oziroma 15 let. V Združenih državah zapušča brata Johna, v starem kraju pa mater, st;iro mater in pet sester. Spadal je k društvu št. 5(j S. X. P. J. in je bil skozi 4 leta naročnik Glas Narodi! Bil j.i vsem priljubljen, kar je tudi pokazal k-p sprevod, ki je bil 12. nov. n:r aktoliško pokopališče v Bound Brook. Iskrena zahvala vsean društvenim članom, znancem in prijateljem, ki so gii spremili k večnemu počitku in s tem mu izkazali zadnjo čast. Tebi, ljubi soprog in oče, naj bo lahka tuja gruda. Vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: Mary Mihelič, soproga. Mary in Stella, hčerki. Feliks in Leopcldica Zavnik, svaki. Manville. X. J.. 14. nov. 1916. VABILO na mm* veselico. ki jo priredi dr. Jutranja Zarja št. 2!» S.D.P.Z. na Zahvalni dan 30. novembra v majnarski dvorani. I Začetek točno «/b 2. uri popoldne. Tempotom vabimo vsji sosednja društva ter posamezne rojake in rojadknje iz Meadow l^inds. Pa., in okoJiee. da s«- te naš*' veselice polnostevi!no vdeleže. Člane tega društva pa opozarjam da bo moral vsak plačati en dolar v društveno blagajno, če se prav veselice ne vdeleži. I Toraj na svidenj«* nov.! Andi«1 j Posega, lajni k. Box 27"». Meadow Lands, l\u _10-17—11 SVARILO ALI $1000.00 NAGRADE. Xeka lažnjiva oseba si je izmislila, da j«- bilo pri meni spodaj podpisanem Franku Jurjov-i cu po roki pravice izpuščenega j več sikIov vina. O]»omniti mi riiiu, da je t«J ! gorostasna lai, ter hočem vsakemu, ki mi more dokazati gori ome-j njeno obrekovanje, pJačati tisoč ! dolarjev na roko. Vsakdo pa, ki ga zasačim, da 1UO kaj takega p>> krivem obsoja. se bo moral pri sodišču zagovarjati. pa naj bo P« ter ali Pavel, j ter vsak, kdor š«' mc ve. kalLšnu kazen ga «'-ak;t za obrekovanje in odškodiiin-j trgov hit-, hil'ko pri !meni poz ve. j 2Sirer pa mislim, da s\a z istim stnipenim j«-zik'vm, ki si je to izmislil, h: blizo. VSKM V SVARILO! S spoštovanjem Frank Jurjovec, j 1S01 \V. 22. St.. Chicago, I1L j___(16-18—11)_ ~~2.ENITNA PONUDBA. J Slovenec na dobrem mestu se želi seznaniti s slovenskim dekle-! lo-jn ali \do\'o z enim otrokom v I starosti od 26 do let. Jaz sem j star 35 let, vdovce brez otrok, j imam stalno delo in zraven še far-j mo. Vse druge podrobnosti st? lahko izve potom piseai. Tajnost za-| gotovlj. oa. Slike iu pismi se na '.zahtev vrne. Naslovite: dolin Baselj. | Box 12:j. Princeton, }>. C. Cajiada. Rheumatizm zdravi se lahko sam doma, v .pomladi 18T3 ri imel m n »cul« m i 11 rctitnatizeir. Jaz frtm trpel cela tri leta tako, dii »in ore Mimo oni vedeti, k i j I ima. Po«ku»il seru zdravilo u zdravilom in upra£al zdravnika ta zdravnikom, toda pomoč, ko tem K> prejel jc bi!a le začasna. KonečnoKBip* 1« dobil zdravilo, ki me |» je popolnoma oz-lraviio in nikdar ee ni Teč povrnil. Dal eem to zdravilo mnoyim. ci «o ielo trpeli, celo ležati to mogli, in vtelej , jc pomagalo « JaaieJim, d* rbakdo. ki trpi na r* a -ijaj n vzor verske strpljivosti? Ali ni v Angliji popolni p -wi n - i koafesijami T Nikj.-r ni katoliška eerk~v tako silno u ! \ n*-»j dobi na prnt*->.t.au» j«, m. ko v An-rliji. TakozM.no oks-• gibanje si je >1avil« za nalogo da približuje prot'-staat^ki 0 ! k«tolikemu. T- je /a krepko versko Ž!vl>-tijt- m*^ivi»ojn«-ga t*'k*nov»nja. 7 .. -i i—bojno prijai#-!j*»k.» razm.-rj*- i- najkoristnejši vir hpiosoe * Br-z »misbi za vernko tol^raneo ni pravega v^rsk^ga živ- imaitjo v *»riMi Jugoslovanstva deželo, kj-r je zažigal ph»- m»n v t .trakti. kj«-r j.- sovražuik. oaičuvajo. konf^ijo proti kon hot. i na srdu in sovraštvu zasnovati Mojo vlado. Kakor v zve rir i ku m. razdelili Bošnjake, v enem naj bode pravoslavni v dm-g- m K toli.ani v tretjem moham^lanci. da še blaženi Židi so iuieii svojo kletkieo. Pa ti konfe»ionalm zverinjaki bi naj bili tndi politične ječe. iz ka'.-i-;!, naj narodi v Romi i n» vidi s\etlih žarkov jugoslovanskega nanMinega jedinstva. Bila je to prava dunajska politika. Deli jih S i*: 'i jih in vladaj. — Medsebojna mržnja. nezaupanje, sumnjičenje j< ' posU-die* take dunajske politike. Strašno je otroval ta politični k<>f»f,.sionalizem bosansko narodno ozračje. Tr»4»a bo okna >»osan s»:. 1:n- prav na široko otvoriti. da ne bo ta zaduhli zrak okužil dru Ge>lo za Bo*no bo: Na stežaj otvorena vrata in okna. da se izgubi to. kar je prinesel tuji režim. Jugoslovanska konfesionalna politika irora biti zasnovana v du 1 'i popolne tolerance. Vsaka konfesija naj ima svoj pravni položaj zaštieen od države. Država mora biti napram \*sem blagohotna, na pram vym ruako pravična, uob.ua konfe*ija naj bo višja, uobetir nižja. V »vobodn»mi natevanju naj ustvarjajo konfesije prave siln* osnove za moralno življenje. One naj postanejo krepki einitelji druž be in napredka, ne konzervativizina in reakcije. Glejmo >amo kako veliko ulogo igra versko življenje v social nem pogledu Anglije. Reči smemo, da imajo angležke državljanske svoboščine svoj počitek in izvor v angleških verskih bojih, v revo lucionarni sili krščanstva. erbija j.- ž- dokazala, da zrela čuvati versko svobodo svojih katoličanov. V Srbiji je nekoliko tisoč katoličanov. Za njih je ona sklenila kot prva lmlkauska uržava Konkordat z Vatikanom in osnovala v Rimu pri papežu svoje poslanstvo. Po tem strašnem klanju narodov, smemo upati da bodo zedinju-joče si' v raznih konfesijah močnejše ko razdirajoče, tolerannte krepkejše od nestrpljivih. Za naše jedinstvo. za'našo naeijo bi bila največja sreča, ako bi se našli v enem kolu katoliški duhovnik, pravoslavni pop in muslimanski hodia, ko bi ti pozabili na to. kar jih je delilo v preteklosti, vsi prožeti od istinite ljubezni do istega naroda. Brat, pomagaj trpečemu brata! ......- — ■ Niša pesem. Ni ga menda naroda, 'ki bi tako rad pel kakor uri Slovenci. In če nas »udi tarejo ^krbi in težave, že najdemo trenutek, da puzazhi-mo duševno moro in iz naših prs privrejo v na j resnejših. časih. vesele in razzposajene ipesnJ. To dokazuje, da smo od narave nagnjeni na veeaio razpoloženje, dokazuje pa tudi, da imaano od matere narave dar za potje in smisel do lepe umetnost L Imamo tedaj vse. kar je treba ea napredek v petju: veselje in dar. Naloga naša je, da te lasstnosrti pospešuj eon o iu jih povečamo. iSvefta naša dolžnost je, vzbujati v ljudst\*u. smisel zaz petje, (ki blaži čustva in omiljuje dušno razpoloženje. Kjer je petje, tam ni slabih nu^ti, ne zlobuili namenov, ne črnih naklepov. V petju se družijo le plemeniti čuti. Iz tega sledi, da. je potrebno za vsakega posameznika, kakor tudi zaz splošiired ku in prosveti. "V združenju je moč", je že stara prLslovica in resnična. Ra.<-! t reseni, razcepljeni nismo nič. 1 združeni ^mo močni. Nobena poli-i l ična stranka mats ne bo združila; : ravno nasprotno. V pevskih dru-• štvih pa vidimo vedno zastopane I najrazličnejše med seboj si na-i sprotujoče stranke iu vendar se ' pevci med seboj dobro razumejo, j Staro dejst vo je naonreč, da je pe-Uje intemaeioiiialna lastnina in ! ravno petje naj nas vodi v inter-! nacionalo. Ako rabim ta izraz, ne mislim besedo le v prvotnem, širšem smislu, temrveč v ožjem po-i menu. Petje naj bo namreč tisto i sredstvo, -ki nas bo družilo na-| vzlic našim ra^li'-aiim političnim i iu strankarskim nazorom. Treba j nami je zdi*uženja iu smelo trdim, da se ne bomo združili nikdar v nobenem drugem društvu kot v {.►evskem. Namen pevskih društev je edino petje, ki je edina stvar na svetu, o ikateri ne more reči nobena stranka: 44To je moje!" Petje je lastnina vseh strank in vseh narodnosti. V petju je izobrazba, napredek, naša združitev in naša moč. Ni ipa dovolj, da, se samo poje, kadar se slučajno snidemo. Treba nam je pevskih društev, v katerih se obdržavajo redne pevske vaje. V vsaki naselbini, kjer biva 20 ali 30 rojakov, naj bi se vsta-novilo peivsfco danstvo. JMai-bikomoi se to -zdi nemo.goč>e, ees, saj ni toliko pevovodij in v naši naselbini pevovodja ne more obstati. Toda taki pomisleki so puhli, kajti nič ni bolj nespametno. kot misliti, da mora imeti vsako pevsko društvo svojega pe-vovodjo. Ravno nasprotno je pravilno: ve; društea- in več naselbin ima lahkro euega pervoivodjo. " Na ta na«'-in ima pevovodja obstanek iu društ v« ni treba bat L da ga b-j pe^oAodja fc^mln zapustil in bo tr^ba »kati dmg^fi. fi^vao »ri»rawiij- pe\«vvdje je v-tino te-z^'.Tio. kajri te vrsJe ljudje n*> rastejo kot drnulje v vhaki iečL A-a**riškr n«s»-tt>m»- M> v*»?iooma ta-ko ur>ej«-iie, da jt večje iodic^rij-♦.o mer»to rsredišee. okuii se ;iahajajo v razdalji 10. *J0 ali ^ miij manjše naM^bine. Ako stanuje pevovodja v mostu (središču . lahko opravlja svojo službo po vseh naselbinah. Zaradi narodnosti povo vodje naj društvo ne bo naiaučno. Ako je kje slovensko pevsko društvo o rt z pevo vodje, ali pa se namerava vstanoviti, a je v bližini hrvatski pevovodja ali kake druge slovanske narodnosti, tedaj vzemite tega: opravljal vam bo službe, kakor da je 4*naie gore list'*. IVfcpriead pa sem se, da tdovwuiko pewm razume samo slovanska duša. Kakor pevovodja raaume pesem. tako hoče, da jo ipevvi iavaja j o in ni vseeno, kako se ena pesem poje. V (bistvu petem je namreč skrivnost, ki jo more razrešiti le liaae \rste ekn ek, ki nosa v srcu nam podobne in sorodne čute. Xeobhodno potrebno je, da pevovodja razume pesem v vseh njenih delih in slovansko pesem razume samo Slovan. S tem se nisem hotel »i>odtakiiiti ob interaacio-nalo. kajti jaz seem sum njen pristav. toda kranjske klobase -zna napraviti samo Kranjec. Primera: je sicer tnalo robata, toda na me-J sto; rsto se mi naj oprosti. j Po množitev pevrfdk društev bi bila za nas zelo velikega pomena, kajti vsakdo mora priznati, da je petje, oziroma pevsko društvo no največjih izobraževalnih čred-' rtev, v«ted česar ne bi mio biti naselbine brez pevskega društva, j Izobrazba nam je krvava potreba.)^ Neizobraženi je večen suženj, k-j j obrazen i gospodari. Izcrbrazujmo, se tedaj; pristopiajmo k pwskim : društvom in jih vstanavljajano! i Ignacij Hude. Johnstown, Pa. ± m m ... j« Listnica uredništva, j J. P., Little Falls, N. Y. — Ti-j' stega poi-očila o onem laškeon zlo-i čincu ne moremo priobčiti, kajti to vendar nima pomena za nase j čitatelje. Vide R. — Roosevelt je bil iz-brau predsednikom le enkrat.: kajti pr\*ie je bil predsednik, kor! je ta **job'' podedoval po umoi'-j j+nem, predsedniku AleKiidevu. j Kot Vam gotovu znano, je bil, Uoosevelt za časa MeKinleya pod-' predsednik. Naročnik. — Kolikor je nam /:nano, je bil le Moltke, Nemt«,' leldmai*sal. V Avstriji je bil zad-i nji ield maršal Radeeky. Feld-»narsialLajtnantov je bilo pa več. Mr. Erien, Harrietta, Mich. — Vse smo preiskali, toda nismo na-;li, di* bi od Vas kak dopis dobili. Ako morete, prosimo, sporočite še enkrat. Večletni naročnik, Milwaukee, Wis. — Bomo ob priliki porabili. Hvala I Radovednež, Pittsburgh, Pa. — Ki-an S. Pinigar, avtor i*omana "Iz modernega sveta"' in drugih njegovih povesti, ki smo jih priobčili. je župnik v Sori pri Med vodah na Kranjskem. Finžgar je eden najboljših slovenskih pisateljev. Protest. IZ URADA slov. katol. podp. društva SV. BARBARE štev. 'J, Jenny LimL Ark. Na še društvo je na redili me-' sečni seji dne 5. novembra, 1916, : vzelo v pretres resolucijo društva štev. 65 v Jolietu, IU., in protest • društva štev. 68 v Judiaiiapotlisu, Ind.. ter se popoinoana strinja z c-bema društvoma. | Članstvo društva št. 2 odločno • zahteva, da oartaaie ime združenih, društev sv. Barbare s sedežean v Forest City. Pa., po starem, neiz- : pj^m-enjeno, in ne kot je .sklenila peta redna konvencija v Forest '.City, Pa., in to zaradi iprevelikih stroškov. Glejte, vse knjige in vse ' tiskovine ter sploh vse društvene potrebščine bi morale biti na novo urejene — in to vse zaradi par 1 besedi pri -sprem eni t vi imena na-; še organizacije: in to bi stalo ve-1 lik o denarja. Toraj opozarjamo vse os tad e so-brate da izrazijo radi tega svoje 1 mišljenje v drustvenntim giasilu. 1 Louis Grilc, predsednik. , Jo žet Saditr. tajnik. J'-h a Eržen, blaifujnik. __M _ Angleška nota in Združene države. • Washington. D. 1i». nov. — lada Združenih držav bo najbr- Že zahtevala od augiešk^ga zuna-nj^M ministra Grey«. ,Ja zjasni iu razl«»ži. kaj misli a tem. ko *ira-vj. da niso Z-Jružem- države nev-1 tralnc. I London. Auziija. 15. novembra i \ Londonu piše časopisje, da bo-do Združene države najbrže sprejele angleško noto brez nadaljuih • kontraverz. i. Več plače za praske poslance. London. Anglija. 15. novembra. (Pruska zbornica bo najbrže sprejela predlogo, ki se glasi, da bi se rposlaneem povišalo plače. j "" OFOMW. Poživljam vse one. ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg tekom 14 dni; ako ne, jih obelodanim s poinun imenom po vseh slovenskih amerikanskih listih. -John Cvetkovie, -iiiOI Rose v lile St., S. E.. _Cleveland Ohio. IZURJEN ČRK08TAVSC, I ki ume tudi splešno tiskarsko delo, se sprejme takoj v novo ustanovljeni tiskarni. Ponudbe z navedbo zahtevane plače na: Ivan A- Kaker. 342 Florida St.. Milwaukee. Wis. j_(16-17—>11)_ j lita n dekla za pomagati v kuhinji. Ne gleda se, »li je stara ali mlada, vdova ali dekle. Plača od $25 do *30 na mesec. 1 Enrol Jaksetič. . Box 540, aheffieW. Pa. 't v- Wpfrwr - • - -- ' — ............-- ' 5>lar14 , - NENAVADNA PRILIKA. 12 pesmi. t> plošč iti ta pre- 4 ^^ P®^ ^^ krasen fonograf za samo M m L^T m M $19.50 ^1 V Ta stroj ima zelo fin «^las, ^mpsfi ki je jako priljubljen. Sliši ,, i^m^i ,j^ft se relo v tretjo sobo. Je prav fino nadomestilo orkestra pri porokah jJB^^^I^P^J^^^j^m Pošljite nam .^5.110 in . prejeli hodete stroj z 12 . pesmimi z obratno pošto. ■aj^BfBBK^^^^^. Ostanek nam boste pla- B eali, potem ko dobite stroj. F ifiofi (NOV ŠTAJERSKI PLES. TP0 • (ŠTAJERSKA POLKA. 'OCi (ŠTAJERSKI KMEČKI PLES Z VRISKANJEM. 1. de! 7rn 16Z7 (ŠTAJERSKI KMEČKI PLES 2* VRISKANJEM. 2. del « Ou. _ 1COO (KMEČKA 1. DEL LENDLER. 7tP E 1628 (KMEČKA 2. DEL LENDLER. IOIM (KORAČNICA GRENADIRJEV. Ii^ra newvorska vojaška E 1629 ( godba. v 75C. (ZAROČNA MAZURKA. ' , ; # E lfi*2 (AVSTRIJSKI PLES. 1 f (POVSOD ME POZNAJO. f t "Ot. j, (CLARINET DUET. orp 000 (OJZLATNA VINSKA KAPLJA v 1R9fi (KRSTEN BOTER. 7Pn (RAJBNŠKU ŽENIT VANJSKU PISMU! »01»" v 1ft97 (KOHN NA BALKANU. 7C„ * (CIRKUS 41 ZA WATT A" (z godbo). ^ " V iftOQ (NAŠE BABNICE! 7c« ^ (OJ PREŠERN, KJE JE POEZIJA TVOJGA ČASA! ' w ir 1 R7fl (DEKLIŠKA TOŽBA —SLOVENKA (Volarič). 7rp A (DANE SMEM. (Vilhar). ' „ 1Q71 (OJ ROŽMARIN, OJ ROŽMARIN. (Volarič). 7£n ** (STRUNE, MILO SE GLASITE. — (Jenko). ' - 1Q_„ (POGLED V NEDOLŽNO OKO. — (Nedved). 7tP * (RUŽICI. (Vilhar). ' (KAŽI MI, KAŽI. — CVATI, CVATI RUŽICE. (Vilhar). V < Z pasovi »jem. yrp * (O ZAKAJ SI SE MI VDALA. — < Vilhar). S premlevanjem 1 w ( orkestra. _ (MAZUHKA LJUBICA. HZp c (KMEČKI TRAMPLAN v um (PLANINSKI, Valček ** ^^ (RIBENŠKA, Polka. F ^ (MASTNE PRp>OVEDKE, 1 * (MASTNE PRIPOVEDKE 2.9 v (DVA NESREČNA ITALIJANA, nan-liia. nr^ K (OJ TA SOLDASKI BOBEN, nan^liia. Vse prevozne Ftroškc plačam jax in posebno pozornost dajem pri vseh naročilih, da se izvrše še isti dan. ko dobim naročilo. JOSEPH MESAROS TR60VEG COLUMBIA PH0N0GRAF0Y \Jjyt IN PLOSC 833 BUCKEYE ROAD, CLEVELAND, OHIO. •»tO fltaa OUQ CUo CUa eOa cOa otic aLO C*» nI« (Al rili nCk, nOn r*ia riirt rjln mOn rilo .Ji. . ___ _r.__D__a_________ ! Jflgisioranska dSžj^ Mil. Jidoita j Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Miwiw. Sedež t ELY, MINNESOTA. KLivAi tnuBmii PMMdniki i. K IHM, m Ohmz I« m Wm H. Mi doek Pa. faJpradstdnikj ALOIS BALANT, JBon XM. Pe4 Atk Mk Ohio. •Umi tajnik: G BO. L. BBOZICH, By, Min*. Vltfajnik: JOHN OOUŽE, Box 109, Ely. Mtrn«, flaapalk; LOUIS 006TBLL0, Bos 688, fialida, M* T1HOVRI ZDRAVIIll to*. MASTIB IVBO, 900 N. Chtotfo St, JoUft, QL VADZOunxia ^ MBM MUNICH, «11 M 7th Bt, Calumet, Hkfl, PIT EB SPT5HAB 422 N. 4th St.. Kaoui City, £anfti JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. , i J porotniki > VmAN JUSTIN, 1708 B. 28th St.. Lorain, O. JO0KPH P18HLAR, 808—«th 8t, Boek Spring Wya, «. J. PORKNTA, Box 701, Black Diamond, Wfiiiu POMOŽHI ODBOEJ fOAHPH MJKKTMD, od druitra §▼, Cirila in Metod*. HtC. 1 Sly , Minn. LOUIS CHAMPA, od druttra sr. Srca Jesusa, Iter, t, Wtj, Mina. JOHN QBAHEK, it, od drufttva Slovane«, iteT. 114, By. Minn. Vd dopisi, tikajoči m uradnik aader, kakor tudi damam » jltljatre, naj ae potiljajo na flavnega tajnika Jednote, tm pn kA« pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna piima od ptranl Haloz H U Ni ■atvalo. i Dmltveno flasttoi A • lilODr 12 URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. - t POROČILO O UMRLIH ČLANIH IN ČLANICAH ZA NOVEMBER. Ase*. No. 220. I)ne 1. novembra 1916. Umrli brat JOHN ABKAMOVlO, eert. No. 12989, rojen leta lbTti. ela ndrnstva Sv. Petra in Pavla. štev. 51. Murray, Utah. — U-tur! dne 7. oktobra 1910. — Vzrok smrti: ubit v rudniku. — Zavarovan je bil za $1.000. — Pristopil k Jednoti 12. aprila 191(X Umrli brat FRANK VIDMAR, eert. No. 16182. član društva sv. Petra in Pavla. štev. 15. Pueblo, Colo. Rojen leta 1878. — Umrl dne 19. septembra 1916. — Vzrok smrti: jetika. — Zavarovan je bil za ♦1 000. — Pristopil k Jednoti 1. marca 1913. Umrli brat JOŽ K F TAllf AR. eert. \o. 1409, rojen leta 1S72, ;lan društva sv. Marije Daniee, štev. 28, Sublet, Wyo. — Umrl dne 7. oktobra 1916. — Vzrok smrti: sretia kap. — Zavarovan je bil za x 15 A. West Newton, Pa., je bil ob-streljen v Yukon, Pa., na veseliei ''Sfti'iiHl Kliilix'' tin nf>ln>m Hrva- tu in <*e nahaja sedaj v bolnišniei v Piitsburghu. Cuje se. da bo o-kreval. Podrobnosti mi niso zua-I ne. kaj je bil vzrok streljanja. TUKALJE B^H I,ji j Zd»JTiiatelaMur"dom I ■ j I phonograph igra natanenoTvse Columbia in Victor * 1 I ir slovenske plošče 11'■ .11 ! M// . • . .. . - ' PHOMOOEAPH SALES OO, Dipt. Ck N. W in obenem boste pa imeli mstru- Box lOSt, PttUlmr«h, Pa. 7 j rue nt. ki je kras hišni upravi. r f ' ' Gospodje:— Prilosenodobite money order cheek —^^ za $15.00. za kar nau pošljite eno vaših CABOLA. PHONOGRAPH SALES 00., Pittsburgh, Penna. Ime ........................................•..... 404 Rom Street, P. O. Box 1087 ........................drfa^a .............. VPOSTEVAJT*: Cena ta CAROL* je le $16.00 in pošljemo jo vam prav na dom. Naročite jo fte danes. P.O.Box................................_ ? ____________ _ .a_________.__—----———=-—_:_—- Kitajska; priložnost Japonske. Zaspana iu mpoboljš-ljiva stu-rinarstka Kitajska se bo pričela prebujati, toda prebudilo se jo bo na jako nenežen način. — kakšen bo ta način. je mogoče takoj ve-dtrti. ko s*' izzve. da jo bo popolnoma gotovo prebudila Japonska. Amerikanci, ki se vračajo iz Daljnega Vzhoda, prerokujejo, tla bo pričela Japonska zdaj, ko je ministrski predsednik feldmarŠal grof Terauei, ra v not ako 'politiko napram Kitajski, kakoršno je vodila napram Koreji, o kateri je našim čitateljem že iznano. kajti o tem >mio pisati že zadnje ea»e- Neka daIjnje-vzhodna a:\torite-ta, Mr. George Bronson Rea, izdajatelj lista "Far-Eastern Review". ki izhaja v Šangha;ju, nam pripoveduje: *'Medtem ko se vrši velika svetovna vojna, jnedtem ko se vrše v Združenih državaii volilne kampanje, medtem ko se ne more nobena država vmes vtikati, mislijo . Japonei, da je udarila ura, ,ki je zanje ugodna, da se potrudijo za nadgospodstvo in kontrolo nad Kitajsko. .. " j Zelo pomembno je, da je isto mnenje izraženo v tokijskem listu' '*Jamato", ki piwvi: i "Zdaj, ko je Anglija v vojni.' ko so Zdmžeaie države zamišljene v svoje volitve, je prišel za Japonsko čas. da si- že enkrat do- ; ločimo svojo politiko napram Kitajski. Ako bomo čakali, da bodo Združene države izvršile svoj mornariški program, ,]>oteim bo za nas prepozno. Ako !bo Japonska zdaj zamudila, da bi rešila orientalsko vprašanje, potem ne bo nikdar več prilike. Zdaj je treba pričeti..." j Neka druga japonska tisti priliki članek, v katerem je svetoval Kitajski, da se aiaj -Japonski lejKi uda in prii>ozzna mikada kot svojega najboijšega prijatelja. "Mainiči'" potem nadaljuje: "Ako se Kitajska še ne zzaveda. da se daljno-vzhodno \7>raša-nje ne more lepo končati brez prijateljskih odnošajev med Ja- pons ko iu njo in brez medsebojnega sodelovanja, in &ko Kitajska smatra take note za navadne pa* pirje. ni pomoči. Kitajska ne stne biti taka. Kitajko-japonsko prijateljstvo bi moralo biti tako, kot je med učiteljem in učencem, sta-i*iši in otrokom, ženo iu juožean,-bratom in sestro. Kitajski se mora postaviti na čelo odgovorno osebo, ki l>o imela, pogum stat i.nasproti važnim problemom, ki se morajo rešiti brez obotavljanja ali zavlačevanja. .. " Zahteve, Iti jih je stavila Kitajski takrat, ko se je tisto prigodi 1 o med japonskimi in 'kitajskimi vojaki v ČVn-Cia-Tuogu, so bile, kot razvidno iz "Maiuiči-ja", sledeče: "V Zelmženih državah so dobili listi poročila, da so japonske zahteve majhne in umestne, in to je rcS». saj obstojajo samo iz sledečih točk: Kitajska mora prositi oprošč-enja. Kitajska niora dovoliti japonskim častnikom v kitajsko armado kot vojaškim jjistruk-torjom. Kitajska mora sprejeti v službo japonske svetovalce, in v krajih, kjer prebivajo japonski ljudje, je treba nastaviti japonsko jioLieijo. "V teh zahtevah ni ničesar pi*e-tiranega in nevarnega iu vsak teh ima že odprej svoj rekord. Kitajska ipolicija je nevarna in kitajske čete isiotako, vsled česar ni mogoče najti za japonsko prebivalstvo na Kitajskem druge pomoči. kot da se nastavi tam japonsko policijo; znano je eelo, ela si Kitajci sami žele protekeije oel japonske policije. Take zahteve so dostojne bi vsekakor zelo po-trebue. "Nikakor ni paon^tno. ela Kitajska. preveč govori o svoji ^-iad-ni saiuostojnosti. ko vendar ni v njeni moči, da'bi mogla gospodariti. da bi »mogla vsiliti svoje odredbe. česar posledica je, da to Jii •v dobro samo tujcem, temveč, da je v veliko škodo celo domačemu ljudstvu. Taka tpot bi pripeljala! kitajski narod v velike n aprili ke___" Ta list je i-e*ke4. da se je v Washingtonu smatralo jaq>onske zahteve "majhne in umestne", toda angleški list "Manchester Guardian" je pa rekel, da temu ni tako, temveč: "Tekst teh zahtev še ni popolnoma znan. kajti japonska in kitajska vlada ga držita, tajno, kot je bilo to leta 1915, toda vlada Združenih držav, ki je aneiuda videla kopijo teh zahtev, je prote*-i^jirala, češ. da te zahteve ogrožajo pogodbene pravice. — Kitaj-^ko-jaiftmski konflikt je popolnoma mogoč. " Intere-autno je opažati, da je Amerika zadnje čase zelo razvila svoje interese na Kitajskem." To se tiče namreč tiste železnice, za katero je neka ameriški tvrdka sprejela kontra>kt kitajske vlade, radi 'katerega ao se pa -že nekaj Japonci iu Rusi repeučili. Iz \-saga je razvidno, da je |>o-sitala japonska politika -zelo agresivna, toda novi^japonski ministrski predsednik grot" Terauči, največji japonski militarist, je pa imel nek pogovor z zastopnikom časopisa "Jiji", ki izhaja v Tokio, kateri je bid pozneje priob-een v listu. Terauei je odločno protestiral proti [pisanju in govorjenju, da se bo z njegovim nasto pom kaj spremenila japonska politika. On gotovo ne bo pri poznal, ela je japonska politika agresivna. Iz vsega se vidi, kaj je namen Japonske. Kitajska je zdaj popol- noma brez pomoči — pravijo ameriški kapitalisti, [ki imajo oziroma si žele imeti interese v Kitajski - in z zaupanjem gleda na Ameriko. da bi ji pomagala. hi temu je deloma res tako; — »to je razvidno namreč iz kitajskega časopisja, ki se ga tiska v angleščini in drugih jezikih. To časopisje piše, da bo gotovo Amerika porabila ves svoj vpliv, da bo spremenila japonsko politiko, ki ni nevarna samo Kitajski, temveč celemu ostalemu svetu. Pričakovati je, da se bodo enkrat zgrabili ameriški in japonski interesi v Kitajski, — interesi kapitalistov. Ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači, da truplo leži. (Prešeren). Odprta uoc in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. (Prešeren). Ti. Gospod, zaščiti nas z rokami. da nas v brezdno ne potegne val! (Levstik). * Bog pomozi k slozi. (Nar. rek). Se prsti na roci si niso enaki. (N. pr.). Rada bi zvedela za naslov svojih dveh bratov JANEZA in ANDREJA GROŠELJ. Oba sta bila nekje v Calif orni ji; od Andreja sem zadnjič slišala I. 1909. tla je bil v S an Franeisco. in od Janeza pa leta 1915 iz Fresno. Cal. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita svoji sestri: Barbara Grošelj, omožeua Sedey, Box 127, Jamestown, Cal. (15-17—11) SLUŽBO DOBI Slovenka ali Hrvatica za pomoč v kuhinji. Plačam $20 na mesec in zmožni pa tudi več. Oglasite se na; Mary Ličan, Dukle Store, Kinzua, Pa. _(15-16—11)___ ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO. Joseph Marinčič, lastnik, 5805 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. fij^ Slovencem m bratom Hrvatom priporočam 11a-kup finih vsakovrstnih verižic, priveskov, prsta-fig^^^RB nov, tudi takih z druJSt-venimi in jednotiniml ^^H^^V znaki. V zalogi liiiain ^m^fr vse kar spada v trgovino EJauiine, diamante, stenske ure s kukavico, budilke, Colombia gramophone, slovenske in druge plošče. Sprejemam v popravo ure vsakega izdelka, gramophone ln zlatnino in za vsako delo jamčim. Priporočam se za obilo naroči; jaz bom vsakemu točno in pošteno postregel. Ne pozabite gesla: svoji k svojim. _JOSIP MARINČIČ. KAKO POSTATI DRŽAVLJAN je naslov knjige, Id je* izšla v zalogi tiskarne Glas Svobode in v kateri dobite vse, kar Vam je treba vedeti o zgodovini in ustavi Zdr. držav, predvsem pa natančna navodila za dobavo državljanskih papirjev, obširen seznam vprašanj in odgovorov v angleščini in sloveuSOini, itd. To knjigo prejme vsakdo ZASTONJ ako iiošlje celoletno naročnino na GLA$ SVOBODE in 10c za pokritje poštnih stroškov, skupaj $-.00. V nadrobni prodaji velju knjiga 50c s poštnino vred. XADALJNA UGODNOST Kedor s takoj naroči na GLAS SVO BODE za oelo leto, bo imel s tem lisi plačan do novega leta 1918. GLAS SVOBODE je edini slovenski delavski list na svobodomiselni podlagi it izhaja ob torkih ht petkih. Vsakemu ro jako pošljemo na zahtevo eno številki zastonj na ogled. Naročila je poslati na: Glas Svobode Co, MC S. Owrtei in. CUn^ID Dami ntifiilm 21 iht- VHMI9 |IVin]IITV mM IJVI ridvRnpiitMip. M^WlH HriiV« mnj£uu Sy JŽ »•HM ki m ttto i^t—i + U m » wm plm^mm ^KAVUR MI««!, VABILO MA VESELICO, katero priredi društvo štev. 129 S. S. P. Z. v Pleasant Valley, Pa., v soboto dne 18. novembra 1916 v Slovenski Dvorani. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina je $1.00 zaz moške iu Ženske so pa vstopnine proste. Igrala bo izvrstna godba. Tempotom vljudno vabimo vsi-, sosednja društva, posebno iz Manor in Claridsre, da nas obiščejo. Za sveže pivo iu dober prigrizek je dobro preskrbljeno. Odbor. LOVRO MES1C, Hedelov. iz Rov t pri Sv. Lenartu, sodni okraj Skofja Loka na Kranjskem, naj se z^lasi pri spodaj navedenem zaradi dedšeine po p?ke>jiiem bratu Johnu Mesie, umrlem dne 28. oktobra t. 1. v Oakley, Wvo. — Math. Tolar, 21G —Oth St., East Flat, Rock Springs. Wvo.__(14-24—11.) Brezplačen nasvet in poul< - priseljencem. "THE BUREAU OP INDUS FRIES AND IMMIGRATION' sa državo New York varuje pri »eljence ter jim pomaga, če so bib »sleparjem, oropani ali če so ■ njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v latoralizacijskih zadevah — kako postati državljan Zdmženih dr: tav, kjer se oglasiti za državljan ike listine. Sorodniki naj bi čakali dovo iošle priseljence na EMiis Island tli pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. -Odprto vsak dan od devetih de poldne do petih popoldne in ob eredah od osme do devete are svečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan id devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do favet* nre itmsf. Pozor čitatelji! Nove slovenske knjige! Naročite še danes! V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupcevalca s sužnji 15e. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri- Ijantom 15c. Londonski ponarejalci de- .. narja 15c. Kako so vjeli Jacka raz parača 15c. Skrivnost mlade vdove I5c. Plemič I5c. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. New York,___N. Y. POZOR ROJAKI! SBSBlft'iRsllP'^^'rir' -W - ^vf^Uif'A 11 KaictDciaiJ« nu lt mm teaaka bwe. kakor tud aa mirikw brko ir l.ralo (MtaiamaiU fruteiov 5tih tednih krmaal go-V Id dolsl laaja kaxor t .di ataiklm krmaa: hrki to bmd« in Mborio odp»Hiiti in oaiTeli. Retntuzfni, kt>«ti bo! all trganje v rokah. dor ah In t knin. t oaar.h doefa popolnoma osdrm-via. ran*-, opekline, hal«, tur«, tract« in irrinte. potne dc-ge kurje očeta, oublin« y par dn -h do-polnocra odstranim. Kdor bi moje adrav:!a brez Dspeha rabil mu jamfim ca S5'0Q. PiCttc lak o j po eeffc. ki tovati v Clevr-land. posebno ako imate m 5 družino, bo potrebno nabaviti pohištvo iu kuhinjsko opravo ako se hočete ^ ■g nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej prlMki priiHjroOam svoje rellke ^ 5 prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po- ^ 2 Steno in zanesljivo blago. ^ j Ako dosj»ete v Cleveland na ic.*esluo karo se peljite s SL ClaJr 0 j karo do 62. ceste in na vogalu SL Clair Ave. ie naslov: ^ \ A. GRDINA, t A 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. i p Pri meni se vedno dobi letni koledar za -0e. {n^'nlh znamk. • Frank Fetkovšekf Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET ! WAUS1GAN, ILL. m m m PRODAJA fina vina, izvrstne cmotke, > patentirana zdravila. i r PHONK 24i PRODAJA vožr.e listke vaeh prekomor-škili črt. iHtapoft POŠILJA denar v atari krai zanoaljivo In , i "GLAS NARODA' pošteno. 82 Cortlandt street. UPRAVLJA vse v notarski posel spada-i New York, N. T. joea dela. ZmrnmmrniiMmmmmammmmmm^mimnwmiimmimmMmmmuS MACKEKJEV' »K1NJEVEC ^rl je najstarejše jn od Iu zdravnikov pripozeano fn kot najboljše sredstvo J ML proti notranjim boleznini - m Oeu a "BBINJETBT Je: 0 steklenic % 8.50 ^^m 12 stekltmc 1300 ^ * V ZALOGI IMAMO HB^^^B^I toll Osti domač! TUOPINJEVEC U BL1TOV-* KA kuhana v nagi lastni diatilerijL Nase cene so aledete: Mg^^O^^^Sl Tropinjevec l-er piL f^.75 ln Slivovi ta per gal...............$2.75 — f3.00 Jihn Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 BlJIlIft^ H Slivovi ta zaboj........................ $13.00 H^HH^ Rje Whiskey 5 V' »tar, sabo]......$11.00 J^M Knde«a Ohio risa per gal......We. 00a, Tfte. J MflBi^l Catawba ta Delaware per gaL......75c.—SOe. I I Za 5 ln 10 gaL posodo računam« flLOO, aa I J 35 gaL «2.00. sa večja naročila je sol Sastobj. Pi- ,.lgirj Narofiltt aaj se priloži dedar aU Matej Order P^Bli^^n In natančni naslov. Za prisCnest pifaic JimiiH^sl fcauM Tki Obio Brandy Distilling Co. 6teOI ST. CLAB ATI- QETHAMI. 0 ^^BHISH^SBMBBeS —--I Slov en m ko tiioli §_ir o m a polip, društvo sv8t8 Barbare B SU ZA ODDtNJENE D£UVC SEVERNE AMERIKE. Sedež: PORBST CITY, PA. hhitfiiliin dmm 21. {uuiji 1M2 v drfati P«uuT>ruk BLATNI URADNIKI | _ ] niimnir joCmf fviiknil, box m wuioci, f*. 1 »odjprsdsednlk: KABOL ZA I,AR. Box 547. Forest City. Pa« a podpredsednik: LOUI8 TAUGHAB. Baz 836, Bo«k Springs. W|% 1 Tajnik: JOHN TBZJBAN. Baz 707, Forest City, Pa. i CL tajnik: JOHN OSOLIN, Bos 492, Forest City, Pa. , •lacajBlk: MAE11N IfUHIČ. Box S37. Forest City. Pft. »MfeMtaMj JOSIP liAT.AB. 1004 North Ghlafo S^, JoU*. 1% VRHOVNI ZDRAVNIKI » »Mffg ma m ciis— n, m, i IADZOKNI ODBORI Prertsednlk: IGNAC PODVA8NIK, «325 Station St. H. K, Pittsbnrgn, P& t t. M^aonlk: JOHN TORNIČ, Bo* 622, Forest City, Pa. s D. AAdsonlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 700, Oonemaogfc, Pa. KIL ■ArtswIA; ANDRV RIM K. 7711 Iuier Ars^ Clsveland, Ofc£% POROTNI ODBOSl VvtUMaltt MARTIN OBREŽAN. Bo* 72, Bait Mineral Iiu I. psruCnlk: MARTIN fiTEFANOl^ Bo* 78, Franklin, ] Wk psrotnlk: MTHARL KIX>PČInik: ANTON DKMSar. Box 136, Broo*ttoii. Pa. O, nnriftt PAVRL OBRBGAR, Bo* 402, Witt, IU, l ^ * PnIJaJs t tajni** Iran Tsibsn, F. O. Be* CHi XMM 1 ^ _ _ ------ 1 PfUfcMsJasPe: "61il| iliocrs j Iz modernega sveta. Roman. Spisal Fr. 8. Pinigar. (Nadaljevanje.) XXX. V" pouedeljek dopoldne so bili /.brani vsi uradniki v pisarni ob /ajterku. Kontrolor je .praznoval mj.st n i dan. Zato je poprosil rav-j natelja. da luu dovoli jKHitreei vsemu jtt s pivom in prigrizkom. Ravnatelj je bil navsezgodaj v! tovarni. Z veliko skrbjo j^ hodi! t*l oddelka do odd.-ika. Nedeljski shod mu je razburil iivee, da j<- v^lo slabo ypal. in {;» spauee.l kar «ra je bilo, je bil utmdljiv ' k« r .mj ^M mučilo hude sanje. K', j<* pu v tvorniei videl zapet vt«e-' le obraze, urne rake, ko j+* izpo-*nal. da j«- vsak pri .svojem delu.! razblinite so f** mu vse slutnje. Z mojstri jo pri vsakem <*ldelku kaj malega frovoril Ln jili bodril na delo. Obljubil jim je, če se toeno vse izvrši,
  • ga ovijale krog *virko\ žk% in žeblji eiugljali po mizah, kakor ibi kdo isrrsl med petjem na cimbale. Ravnatelj m.' je vrnil vesel v pisarno. "Aha, dt>bro, dobro! Kakor po Tnaslu, tako se dela! Shod, lie, to j" bila nedolžna komedija. Naj imajo veselje!" Taiko je izpregovoril ravnatelj ter prijel zopet svojo na % ado zu\ '"•a-^t piva in se prklinižil uradni-j kotn. "Kdo 'bi si mislil'*, je iu»dalje-val ravnatelj, "tla je to Ijinlstvo /»dovoljeno s tako drabtinrieo! Da. to napravimo k«' večkrat! Tovarni se to fekoro uič nt* pozna, do-bteek je pa vendarle ve lik an-Ai!" "Ne, pro>i»od ravnatelj «»iri:iM se nadzornik Seme, **ne, pnie>iiit. »neni zdi, da s** jim je dalo polovico preveč!" "Protestiram !"* ugovarja kon-trolor nadzorniku. "Tudi delavec 'je vreden plačala!*' Nadzornik je ixeuiiovjiliio po-crl-dsi kontiolorja. ki gs je grozno molril z jeznimi očmi. Da ni obljubil doma zenL da o neijvbi stvari popolnri popolnoma doibri volji v&s resno svarim, da. ne prokoračito mej svojega delo-kroga! Zadnjič je bilo vam in nam de«ti n« ugodno, ko je bil tu gospel b:u-on. Hvalim vaso žel« z-:io rivko, toda ne predaleč!'' "Tako je. izborim! Xe predaleč!'' K- ntro! r je ponavljal i-avnu-tt'jeve ijj mu natočil zopr*t 2»i va. Nadzornik j» obmolknil iu iio-tlil po sobi. Tedaj vstopi Klešumii / velikim krožnikom, obloženim z dehtečiini klob.iMeanii. Ravnatelj pogleda vrataija. ko je postavil preden j na mi co. Zakaj iz Kh-šmano-vih ust j,, iprihajala smrdljiva sapa. or-i j»* imel rdeee, vse z;:lite; ltilke >.■> >e mu tresle. "Kaj vam je.' Pijanec! Žgii-njar! Že it;Ck ste tuintam napol b« bast i. napol hudobni. i>a se žganje ! C> se ne poiboljšate. vas za-podim!" Klešman je jecal |jo>č annziie bc-" lie in č«*z ramo lovil z oirni nadzornika. 'kakor bi ga prosil pomoči. "Spravite se!" Kavnatclj je po-kasal s prstom preti vratom. Klešman je »»mahovaje odhajal in be ž I > prihuljeno glavo, kate-i • mu j- \Tjiogibala slaba vest, proti vratarski sobi. Tam se je previdno uzrl Krog sobe, nato se-gel pod slamnieo v p«>steljo in pn\b kel izpv d nje zeleuko ža:a-niee. Nastavil jo je na usta iu klo-kaje .pil. Z1 odej kaj .seni sam kriv. pijem ' Za te judeževe groise. ki sem jih prislužil od Semen-:«, vendar ne smem drugega kupiti, kol hudičevo piiačo. Misliš, da jih po-nes»-;i! \ eerke\ v puščieo! A. k" pijmo'" V. obcioa tr« v>M*ima roicaau i je 7>.\»-t |>iijel -tekle/iko in jo ori-tis-iii< k ustom. Nato j«* je vai'no sedel na stol iu se nerodno naslonil na mizo. Mrmral je «am s seboj o nedolžnih ljudeh, o službi, o neumnosti nekega človeka, dokler mu ni glava zlezda na mizo .*.. "Tega človeka sem tudi sit! Vse- blamaže z zdravnikom je on kriv. Dolgo ga ne tii>*un več!" "Prizanesite, gospod ravnatelj! Saj ga jaz tudi (krotim, smili se mi le zaradi otrok!" ga zagovar-j j a nadzornik. * "Da, ti ga krotiš, ko si že često žnjim pepival v pozni noči!" se> oglasi kontrolor. , "Kako. kdaj. povej, to je neza-j sli-šno! Dokazi!" Nadzornik se je razvnel nad i kontrolorjem, ki ga je gledal s sr-( šečiini očmi in sedel mirno na stolu. 'Ali v licih so nm igrale mišice® in ustnice je imel .stisnjene: boril je hud boj, da ni planil kvišku in mu vpričo ravnatelja razodel Skrivnosti, po katerih je tako o-gorčen popraševal. "Gospoda, mir!" je slovesno velel ravnatelj. A si likrati so =.■ gli po čašali in trčili nil mir in slogo. Komaj pa so se dotaknili b« lih j>en z ustni- \ eami. ko zad<»ni v tvorniei piščai-{ ka s tako silo, s tolikim parom, da sc je glasila oktavo više. A'si so odmaknili čase iu segli po urah. I • . ... j "Enajst, enajst! Kaj je to.'* Xa obrazih se je pojavil strah, vsem so .se tresle roke in plašno so strmeli drag v drugega. Prvi je planil k vratom nadzornik, za njim so odšli vsi drugi u-radniki proti tovarni. t Na velikem prostoru, kjer so bili kupi rjastega želexy. potrta kolesa, kosi zamahuj ako v je st ' Odtod! Poj d Lm o! Dvigni zastavo!" Tako so vzklikali posamezniki izmed množice in silili kovača, naj se gane z ir.esta. Ali on je stal kaktr iz brona in izpod košatih i obrvi, ki so bile na eeiu strnjene, p* gledal proti steklenemu poslopju. " : '' Zdaj ! *' j Kovač je vsklikuii z globokim glasom. Zastava se je dvignila in šla skoz; množice naproti — de-| lav kam. IVvajoč narodno koračnico, so šle delavke proti zastavi. Maretka je stopala na čelu dolgi vrsti, liila je čisto izprtmenje-•ia. Kako je hodila prej rahlo z drobnimi stopinjami, boječe je imela glavo malce ukionjeno kakor iz straliu ali dekliške sramež-! Ijivosti. Danes je pa stopala ponosno; njeni koraki so bili odločni. glavo je imela visoko dvignjeno. prsi so se ji burile, ustnice je imela tesno stisnjene in na čelu sta bili vidni dve gubici. Kovač se vstopi pred Maretko in sprevod se obrne proti vratom mimo uradnikov. Seme se je tresel gneva kakor šiba. Bil je bled in spodnja čeljust mu je drhtela. "Psi, po revolver grem!" Seme se je obrnil proti ravnatelju. ki je bil razburjen, pa je vendar kazal stoično mirnost. "Tiho! Mirujte! To so posledice vaše brutalnosti!" Semena je speklo do mozga to očitanje. Dva koraka je stopil proti delavcem: prsti so se mu krivili. Čutil je. da je na verigi. IJaid hi jo bil pretrgal in planil v to gro7.no mo£, da potolce nekaj ljudi s pestjo, naj ga tudi j volem podero in razkačeni pomamlrajo v blato. Vrsta delavk se je \ila komaj nekaj korakov od prostora; kjer so bili vsi uradniki in pisarniški uslužbenci. Zadnji je stal Klešman. Iideče oči je imel izbuljene, iz napol odprtih ust se j? slišalo močno koleanic. Zadnja med de-laMkami je stopala Korta. Njene stopinje so bile negotove. Bila je razoglava in štrene las so ji .visele po sencih, po Čelu. Na komolcih je imela umazano jopico. Kričala je s hripavim glasom in vedno dvigala koščtvne pt-sti. Ko je prišla v abližje Semena, je planila iz vrste, pokazala nadzornika je/.ik in pljunila predeni Seme je zaškrtal iu zaklel ter dvignil nogo. da bi sunil Korto. Ali una je odskočil;! kitkor mačka in se pridružila delavkam. Ob tem prizoru je nastal divji krohot med delavstvom, ki je plu! nad tovarno, kakor bi črna množica laičnili gavrauov zakrok;«:^ sredi stepe, ker je ugledala po dolgem zaželjeni plen.__ »Semenu se je oh tem krohotu stemnilo pred očmi. V njem se je nekaj kuhalo in be.snelo, da mu b telo razdrobiti prsii. Sedlo mu je v goltanee, da je lovil sapo. Planil bi bil med nje. — ali ta silna moč! Vsi pogledi, ki s> šli mimo njega, so pljuvali preden j, vsi so se mu rogali, in tisti, katere je najbolj zaničeval, katere je sicer psoval, tisti so bili najdrznejši in obrazi so se mu režali v lice. kakor divjaki, ki plešejo krog zvezane človeške žrtve. Iu on ni imel niikake moči. Lupina. orehova 1 razna kipina je bit na teh črnih valovih, ki so mu iz samega usmiljenja še dovolili, da je mogel plesa', i po vrhu ter biti t ep en in su-i van od ravzpenjenih sunkov. "Jo je moja žettev!" Tako nekako je »eikel celo ravnatelj. | Vzbudili so e mu spomini, vzne-| mirila se mu je vesi zaletavali s sno. da poka veriga, kakor bi besnela tu mrtva telesa in vendar polna tako strašne moči in hotela vse razrušiti, ker so njih žrela prazna, ker ne morejo stiskati gorečega železa, ker ni-j majo v svojili železnih l-okah og-i njenih kač, ki bi se krivile ka.koi ( kodri deteta prit iskani od lijil sile. Tja je vleklo Semena, da b se vrgel v tako jpra*no ži*elo iu se dal zmleti na prah.., Ravnatelj ga je prijel za rolko. Videl je. da gleda kakor blazen. Pod pazduho ga je prijel in vedel s seboj v pisarno. Ko so zadnji delavci odšli in se je razlegalo kaminih je ugašala : žrjaviea. J^e majhne rde<\e oči so še gledale iz črnega oglja, ikakor ' bi st^ iz radovednosti branile sipanca. Peter je zapuščal tovarno vzne-I mir j en. Nehote mu je vsiljevala misel: Ali ni to vse tvoje delo? Ali bo obrodilo sadu? Kaj, če bi jih mnogo uničilo? Ali to so :bili le trenutni pomi- I =leki. Zunaj je zagledal sa-edi množice %dv ignjeno zastavo, slišal pesmi in vzklike. Oko mu jo zažarelo poguma in stopal je s ponosom ge-tnerala za svojo vojsko. Množica se je valila mimo parka. — Po tvorniei je bilo vse zbe-o-;mo. Otroci od vedro nebo. Abna je zardela tux ustnicah se ji jt* gibal smeli, ti'utila je v .srcu ponos, ki ga Občuti .saiuo tisti, ki stoji s čisto vestjo in s ipobiimi rekami dobrih del nesebične ljubezni do bližnjega i>red navdušeno množico. Alma se je vrnila zamišljena domov. "Kako dobro je to ubogo lju- trgov i.i. »t.« .1, !•-•'.. r,-. r:.,t' & « i • • • •• !' Ms| , | j< Prečit a j te pazn o s] t it -i n r,..< •'(; 4 l. st belo ali r«ie,S- H & »» r'- • - i . «: : n : K i - ^ .1' J ~> l r /_• •_•.<■_'« s_ < - *» ;j. ^jj ) | T 1 si U»lo ali r< }•-.'•( H & « » ... /_-.,< . >j "> 1 m. .... j. .. I lo 1 St he'lo ali r-]f-.'•»• H A >> i . ;_-,». - < h '..... 1 ' r ' ' >«» :r»i m ar \e (( J 12 1 st XXX K & m rž- n., ^juiij. -a; > " ' ' ' - ,M' !|1 1'rmi rn,i T.>rk«'lv .rsiWi ... > ~ ' " , j -..... . • ■■ . , | } Mi p'a.ano pre v,. .-r- : - i - >- ; ■ , . {r < Sf"in tli ( i * ■ i j d Posij.t. d.nar v ,r.;....., , ... \i I Prihranili boste, ako kupite pri ii;ls, ker n;i nin.aino ajcniov ,'t BREMAN & OSGOOD 1 12 Fullerton St. PI H SBURGH. PA j J S . : P l■ A A \ c \ ' • - \ I ' s- —- - ' ___i_ Slovensko samostojno bolniško podporno društvo _za Greater New York in okoKco_ edino postavno priznano društvo v Greater New Torku, zboruje vsako četrto soboto »večer v mesecu v 44BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične točno ob 8. uri zvečer. ODBOR : Predsednik: Anton Plevel. 410 E. 5. St.. New York. Podpredsednik: Josip Šval, 216 Ten Eyek St., Brooklvu. N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik. 29 Gamma Place* Glendale. N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Gorjovieh, -142 Union St., Brooklyn, X. Y. NADZORNI ODBOR: Josip Pogaehuik, 56 Ten Eyek St., Brooklvu, N. Y. Anton Cvetkovieh. 440 Union St.. Brooklvn. N. Y. Viktor Volk. 169 W. 4Sth St., New York, N. Y. DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. Henry U. Robinson, 301 E. 10th St., med Ave A in B New York, N. Y. fisiaiaiaiariiiaiaisii^ I Hotel Gilbreath | 694 East 152. St. | C0LLINW00D — CLEVELAND, 0. » ---- ^qjjj^ Anton Sershen | in kranjske klobase ® ^vti;1'«'^. * * ilelajo kratke nam čase. 5 Sobe za prenočišča. — gj Godba sa ples. ffi '•x^Scxl Se priporoča |jj Vv^'6) ANTON SERSHEN, S / xV-< 694 E. 152. St., jg Collinwood pri Clevelandu. O. ifi sBiiaiararjr^Haa^^ --» -- I Slovenska Društva ^ po v^eh Zjedinjenih državah imajo za ^^E treslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN ^ POCENI ^ I društvene tiskovine, se vselej obrnejc i na slovensko unijsko tiskarne "'Clevelandska Amerika" Ml »delujemo *§• društrene, trgrovske In priTstnt tiakorine. Nate tiskarna je najbolj ^TU I moderno opremljena izmed vseh slovenskih « tiskmren t Ameriki. Piiite za cene vsake ^B j tiskorine nam, pred no se obrnete kam dru. T A H gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljš* r^B l tiskovine j CLEVELANDSKA AMERIKA /j j PRVA SLOVENSKA UNUSKA ^Tl TISKARNA ^Li ill* ST. CLAIR A Vb V^ CLEVELAND, O fA 1 —^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ > • ROJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. fST--- f Kdor želi poslati svojcem A v staro domovino | 7 kako svoto denarja za 1 Božične praznike ! na to takoj stori in sicer naj pošlje po brez- [A žičnem brzojavu, da svota dospe v pravem W času tja. [ MTZa cene glejte v listu na prvi strani. S FRANK SAKSER I 82 CortUndt Street, New York, N. Y. I X I U I« KraszewAkit I UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. j f (Za "Glas Naroda" pMlljABT«) | f 3» (Nadaljevanje;. ■'} 4 < Ko se je preoblekel, je zapustil z Zembrinskiiu vred hišo. Ztmbriuski ^e j«* odpravil proti domu in rekel Liski. da luora vsakemu, ki bo vprašal po njem. povedati, da je odpotoval v Varšavo. Izvzet j«- viiino Popane. — Zatem je otilno je pa stopilo par eksekutorjev. Vineciitovie je uajprt-j uiisli. da je pomota. — Ko so mu pa povedali, »la «,o prišli zastran zabojev, bi bil kmalo obupal. — Ta ropar, ta Zembrinski nas je izdal — je kričal in se pri-dušal na vse trrlo. — Gorje mu! — Gorje! Po naročilu sodišča se ni smelo zabojev odpeljati in to toliko časa ne. dokler >e ne bo dognalo, kaj vsebujejo in eegava lastnina so. - - Vineentoviea, ki je proti lemu protestiral, so aretirali, pan liurski je pa sedel na konia in <*) i »hal. — Ni kdo se ni brisal zanj. Ves plašen iu prepaden je prijahal v Branik. — Bilo že pozne zvečer. V hiši patra Serafina je bila še luč. — Potrkal je na \rata. — Pater mu je odprl in se začudil. — Kaj bi se že vrnil? — Kaj se je zgodilo? — Zakaj si tako razburjen ? — Nesreča ->e je zgodila. velika nesreča — je šepetal stari vo-ji je denuneiral pri sodišču. — Sodišče je zaplenilo vse zaboje. — Kje je pa Vineentovie? ^ * — Zaprli so ga. ker ni hotel ubogati. Pater se je prijel za glavo. — .laz sem planil nu konja iu pribežal sem. — Toda komu naj sporočim 1 Tu to je bilo treba res zelo dobro premisliti. — To je zadnji udarec — je tarnal pater. — Preprieau sem. da bo samo še Zenon ohranil svežo »zlavo. — Kaj naj ti svetujem? ZeJ /ion prenočuje pri meni. — Pojdi k njemu v jedilnico. Burski je šel po hodniku in stopil v obednieo. — Zenon ni bil še legel k počitku, ampak se je zamišljen izpreliajal semtertja po sobi. — Z jecljajočim glasom mu je Burski vse razodel. — • Skrij se, da te ne vidi živa duša — mu je rekel Zenon. — Jaz bom že ukrenil vse potrebno. Toda to je bilo silno težko. — Po dolgem premišljevanju je sklenil Zenon obvestiti kneza Roberta in se podati žnjim v red v Lublin. — Pri sodišču se mora s pomočjo geueralovei zjave izpričati, da je vse. kar je v zabojih generalova last. Sel je torej k Kobertu in mu brez ovinkov vse razodel. - Torej je bila tudi največja žrtev brez uspeha. — Mene bi nič i.e skrbelo, če bi ne bilo generala in očeta. — ln če bi ne bilo Stele. — Zenon, kako strašno je vendar življenje! Zenon mu je stisnil desnieo iu mu ni odgovoril. Ko je pan Sigmund odpotoval iz Branska, je bil trdno prepričan, da je knezova rodbina na robu propada in da bo propadla, čt ne bo dobila pomoči. — Vedel je nadalje tudi. da knezom edinolt oče lahko pomaga. — Iu če jim oče pomaga, potem bi ne bilo pra\ posebno čudno, ako bi «ru vzela Štela za moža. — V njegovi lahko-nmljeni pameti sc je porodilo marsikaj. — Kneginja ga je naravnost očarala. Take lepote ni še nikoli videl. Toda to je bilo le par dni. Zatem sta oče in sin pozabila obisk. V tistem času >•* je pa mudil v Lublinu pan Zenon Zurba. Xa v>ak način je hotel rešiti zaboje in umetnine, ki so se nahajale v njih. Sigmund Garbovski je bil tega svojega prijatelja zelo vesel. — Kg sta bila dvakrat ali trikral skupaj, mu je Zenon pojasnil namen svojega prihoda. — Pomislit«-. — j«* rekel pri neki priliki — vse bi se dalo urediti, če bi hotel poslušati Uozdotvski mojega očeta. — Oče je rekel, da pla< a vse dolgove, samo da bi se jaz poročil s knegijo Štelo. Gotovo >»■ šalite —- se je zasmejal Zenon Zurba. -- Ne, častno besedo. — Oče bi bil dal denar, če bi uii dovolili, da bi zasnubil kneginjo. Zenon ga je re*no, ostro in žalostno pogledal. — Dragi sigmund, kako ste prišli do te misli? — Res je, da muo enaki, toda preteklost, tradicije, ponos, to nas pa loči. — Ti ljudje mislijo, da ni ničesar bolj poniževalnega kot bratiti se z ljudmi, kateri pripadajo nižjim slojem. — Kaj je vama vendar padlo v glavo? — Ali ne sprevidite, kako strašen prepad je med vami in td; krasno žensko? — Vi jo morate spraviti na isto stopnjo, katero vi zavzemate, ali se pa morate povspeti do nje. — To je že re-> — je odvrnil Sigmund — toda moj oče je zelo velik skopuh. — On ue da od sebe denarja, če ne ve, da bo imel dobiček. To je neumno. — Ze vsaj v tem ozira — je rekel Zenon. — Vzemimo, povdarjam, da ne pravim, da se bo zgodilo, vze-niiHio, da bi >e jaz Stoli dopadel. — Kaj bi bilo potem? — Kaj če bi ' naenkrat naveličal svojega dosedanje«ra življenja? — Kaj bi bilo? — Povejte! — Čudno bi bilo, zelo čudno. — Včasih so sc že dogajali taki slučaji in se še zdaj dogajajo. — Go^dowski je napravil veliko napako, ker ni izpregovoril o tej zadevi nobene besede. — Morda bi se v začetku norčevali iz nas, . ozneje bi se pa že vse uredilo. Zenon je odkimal. - Saj vam nikdo ne brani pota v Bransk. — Ldite tja in poskušajte. — Morda bo šlo. -- Saj me ne bodo sprejeli tam. — Zakaj ne? — Seveda vas bodo. pa še z veseljem. — Toda z že-nitvijo ne bo nič. Sigmund se je zamislil, in slednjič podal Zenonu roko. -- Saj ne boste tega nikomur povedali, kaj ne, da ue? — Nikar se ne bojte. — Živa duša ne bo izvedela ničesar o tem. — S tem je bil pogovor končan. — Sigmund je bil pripoznal, da ljubi kneginjo. isti dan je odpotoval v Bransk. — Generalu je sporočil, da jt Vineentovie oproščen in da bo sodišče izročilo zaboje, op general priseže, da ho ujegova lastnina. Knez Robert in general sta ga z zanimanjem poslušala. -- Jaz da bi prisegel? — je vzrojil general. — Za nič na svetu! — Ne, ne, tega ne! Medtem je bila vstopila kneginja Štela. — Z začudenjem je motrila pana Sigmunda, ki ji je stopil ves svež in smejoč se nasproti. Zadnje dni se je bila precej izpremenila. — Siginuiil je z na- slado opazil, da njena sedanja lepota ni vee dekliška, pač pa lepota žene, v vsem svojem čaru. Skoraj cel dan jo je videL — Deloma je bila pri njej Antonija, deloma sta bila sama. Njemu so blodile naravnost 'blazne misli po glavi. Povedal ji je, da se bo naslednji dan vrnil v Lublin. — Pozdravite pana Zenona — je vzkliknila Štela. — Povejte mu, da se bom večno spominjala onih, ki so nam stali v težkih urah na strani. — Oh, milostljiva — je vzkliknil — potem bom skrbel, Ja se boste tudi inritev in se nagnil naprej, kajti >ilo bi sramotno, ako bi umirajoč padel nazaj. S kratkimi besedami je povedal, zakaj si vzorne življenje, in mato si je porinil britev v život in ga prerezaL Za njim stoječi sorodilik mu je takoj nato z ! močem odsekal glavo. Zdaj sodišče več ne obsoja k samomora, a ohranil se je še. Upati j je. da prodirajoči krščanski na-i zori odpravijo ta nečlov eški po-j ganaki običaj. i Zakaj so Turki morili Armence. ■ - —_ Turški minister zunanjih zadev i Halil Bej je nekemu ameriškemu ! časnikarji kot je nedavno došlo poročilo iz Dunaja rekel, da je on največji prijatelj armenskega naroda. On je vso krivico armenske ne- ! j sreče zvalil na armenski narod, &eš: "Mi smo opozarjali Armence. ie rekel, "da se bo vsak slučaj zoperstavljaja udušilo na naj-energičnejši način. Oni nas niso poslušali. Ko je sovražniška vojaka prišla v našo državo, so nas oni na najpodlejši način izdali... Armenci so že davno kovali usta-jo. imeli so krasno organizacijo. Ko so se Armenci priključili ruski vojski, smo mi spremenili svoje stališče. V interesu države je bilo da smo se poslužili najpodlej-ših korakov." fn te nai bo prijatelj armenskega naroda! To nas spominja na bajko, ki pripoveduje o jagnjetu, ki je pilo vodo na kraju, proti katerem je tekla voda od volka. Volk se je hotel na vsak način spraviti na ja-gnje, vsled česar je rekel, zakaj mu kali vodo. Jagnje se je začudilo in odgovorilo zavzeto, češ, kako ti morem kaliti vodo, ko vendar voda od tebe proti meni teče. Na to je volk enostavno odgovoril. da je to vseeno, če kali vodo ali ue. češ, tvoji očetje so to delali nefcoe in ga je končno poirL \ jagujeveui položaju so bdi Armenci. Kar klavža turški zuna-, nji minister o armenskih "usta-jah'' jc vse skupaj ostudna laž. Težko je verovati, da bi se Ar- i meni priključili ruski vojski. A-j ko so to naredili, mogoče v redkih slučajih, s0 to storili vsled la- j kote ali pa j ill je v to prisilila ru- j ska. vojska. j " V interesu države je bilo", i turšk • krvave države, da je moral prepasti v dveh letih močan in zdrav krščanski narod. Dobro bi bilo. da bi po vojni rekli narodi: "V našem interesu je. da v;-.s spravimo spoti", in da bi obračunali s temi vladnimi krvolo-ki. ki počenjajo vsa grozodejstva, ker je to v "njihovem interesu." Štiri države — Nebraska. Michigan, South Dakota in Monta na — so volile za prohibicijo ali 4'sušo'\ To je povzročilo v raznih državah, kjer prohibicija še ni tako napredovale pri raznih pivovarjih in drugih razpečevaleih opojnih pijač veliko razburjenja. Kje sta LOUIS OBERO in FRAN DIMC? Oba sta doma iz škocjansko fare na Dolenjskem. Na-' h a jata s»- nekje v okolici Pittsburgh;). Ker ne vem za nju naslov. zato prosim, da se mi javita, ali pa če kdo ve zza nju naslov, da .ga mi naznani. — Anton Dime, J817 E. 78th St. Cleveland. Ohio. (15-17—11) Rad bi zvedel za naslov JOHNA PRINC. Delala, sva sku|*y v tovarni vozov na Wosrt Pullman, IN. PrOsim. cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sain oglasi. — Joseph Sternberger, 10825 Wav Ave., Cleveland, O. (15-37—11)_ Iščem svojega brata ANTONA MALJEVAC. Svojočaisno je delal aa Ilumiboldt Co., Cal Prosim cenjen« rojake, če kdo ve kje sc nahaja, da mi javi, ali naj s*' pa sam oglasi, ker poročati mu imam ndkaj varnega. V. Maijovac, L. Box 45. Cairn-brook, Pa. _(15-1<>—11) HARMONIKE MM tslilsslnH vrsta Isflin)— Is psvtaiUssi po -julijih —nah, a 4» lo tqntao la ssasSUivo. V poprave ■wssljlvo vsakdo ponj«, kar mm fe nad 18 tet tukaj ▼ tem posla tak ssdsj w wofrws lssrnw dom v popfavsfe mass kssajsks kakor vss drnp iMBuslto tar nftma po dalo ka | niC*-Mj JOHN WKNOL 111 Bat Osi 8L Ctatilul Oa» i Koder še nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja. (Prešeren). ČUDEŽ. The -KOPP S BABVS FRIEND CO.*.! katerih otroško zdravilo, ."KOPfS" je obvarovalo smrti miljuoe otrok, ki trj»'li oa zaprtja, griži, krmili, nespanju. pri dobivanju z ob ln tlruglk otroških boleznih, so prejeli pred kratkim sletle-V pismo od Mrs. Theo Ratke. *W1 tlrove St.. Milwaukee. Wis. Vaša Jekleni, a "KOPrfS", otroskeg:x jtrijah-liii je^eciu« >l«>s|)ela in z b»»s«xla-fai «e ne ru« >re i;, razi t i kakiSeu čudež bt> napravila vssi i»rireilbn zn splosuost •Iftiuitra. Mojn mala hč>-rka je toliko: trifehi ».h! klanja. }m»skusila smju toliko zdravil, jm ul iioIh'Iio jmuia^rtlo. Ko sem l«si eb lekaruab po 2T» in H Central Ave., to je ravno pri postaji poulične Ohio Street, železnice. Rojakom se toplo priporočam za naročila zimških oblek iu površnikov. Anton Fort-una. 5tKi »'»'ntr«.1 Ave.. Joluistovvn, Pa. _(15-17—11)_ | Dr. L OREN Ž, : I l-inuN noftlb Mnmi % m Ju win «dlol brva^ko fotor* I Z ai fpeclallst noiklb bolaattl v ( X Plttatnirgho. Pa f DR. U)KPB. | Oradce uro: onevno od 0. do- | X poldn« do 8. on ar eter. V pet- ( f klb od a dopola« do 2. popoldan f Vp.VI1o nd 10 dop. do 2. popoL 1 Dr. KOLER 638|Penn Ave., Pittsburgh, Pa. slovenski zdravnik 3 Dr. Katar 3« aaj-k atarejii slovanakl ^ adravnlk. ipecljm-■ Ust v Pittsburgh«, A ki Ima lSletno prmk V ao v adravljenja W tajnih moSklh bo-Itn nI L. aifitl* aH aaatra-mgi pljanje krvi flnvt MZk • liatoridm tO«, ki )« 1 šumel dr. /VS prof. Srllch. Ca 1-mate mozolj« tU nrahurik« po tala-m, ,.-u. iipidanta la«, boi*£ln« » koataft. pridite ln iseiatll vam bo kri Ne Čakajte, ker ta bolezen m naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavae ali tri-per In tudi vee druge posledice. Id nastanejo radi Izrabljivanja samega sebe. Kakor hltr

    ^ §• 5" ? P F 5 I I 3 % t ^ s f W I 1 I i r 5f I i" 11 = l i *rl — J 1 1 rs ! § lil § 13 r i o j z £ " f 1 1 H ft*'žZ£z5**gi*rB a ^ I g ?! ? I P 9' ^ ? J j Edini SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY. PA. { JOSEF SAVEC. lastnik. | Toči najbolje, vedno sveie pivo, dsmsfr in importirmno žganje, prist- I ao vino. j Gorki in vili prigrizek vedno na razpolago. — Laion-Bsra. \ Posebno se priporočam Štajercem, Kranjcem in Hrvatom. j „HOTELJOE i 717—719 East St., Cor. Foreland (preje Krst St.) i rmsBuiGH, ta. Kupite vse likerje, ki jih potrebujete tam. ki jih drugi kupujejo — v najstarejši prodajalni likerjev v Pittsburgh*!, Pennsylvaniji. Xaše dolgoletne izkušnje v tem po>lu so nain pripomogle. da vemo. kako postreči našim odjemalcem. Glejte spodaj cene: ' ^M U Ki.rt Rdeče ali belo žganje............................ud $1.75 do *5.U0 Rum ali režene....................................................................1-- 5.^0 Brlnjevee ali Spirit............................................................-j.-*! i TropLnjevee ali slivovka....................................................9 -e; Konjak ali kumnovee........................................................25.U0 Ilru.ševec ali breskevec......................................................2.1iT» 5.00 Rostor>slii & mallsevcH.*......................................................*?. •■-. .-, oo Rdeče ali belo namizno vlao............................................1.T5 3.W Mi plačamo previa pri nar■•čilih nad S5.UO. Postili ali ek-spresni money ordt?r ali j«:i v d»-:iiir uivru pitati z naročilom. Ena suina pttskušnja bo prepričala, da usjt»olj«- ^.»štretemo svoje rojake. Katalog 111 «-eiiik j>o*]jeino brezplačno vsakemu, ki ga zaht«"ru. G. W. Schmidt Company 100 Sizth Street, Pittsburgh, Penna. mŠE NA PRODAJ ^ ^ 1 Colombia gramofone U nove aa lahka odplaffla. kakor mm, ijTfl > slovenske plošče je dobit prstne lote in farme. j iUJJf vedno pri: Zavarovanje proti ogojn. ' ViJf' IVAN PAJK. JOHN ZULIOH, i 4SC Chestnut Sr., O nemaugh. Pa ti orwrood BA. Cleveland. JMe _Pišite po eeulk. f Slovensko-Amerikanski Koledar lt bo tekom par dni isšel. Vseboval bo najraznovrstnejš« i članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerim ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKI FRONTE in prisori iz PORUŠENE GORICE, i Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo ro jakom, da ga PREJKOMOGOCE NAROČJE. Cena 36 centov. Naročite ga se danes! SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt Street, _New York, N. Y rlmportirane Franz Lubasove harmonike I so razprodane. Imel bom zalogo ■fmmrxffl sopet po končani vojni, ter se es J^ffiffiffij^ I j pozneje rojakom priporočam. s » Kupujem, prodajam in poprav- , i ljam stare rabljene harmonike po aShK^' ; | [ dogovoru; izdelujem nove KOV- B ; j ' čKE po $6.00 ter nove mehove ^SbBjE^^S«^ g od $6.00 do $10.00. Delo trpežno fc^W* ] ' »n sanesljivo. I I Alois Skulj, i g 323 Eprilon Place, Brooklyn, N. Y. j Sedinis^ j [j I (Notary Public) j § J 3 v GREATER NEW Y0RKU g J ANTON BURGAR I § 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. £ i g IZDELUJE IN PRESKRBUJE & J ta [ vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnj«- iu daje potrebne T ^ nasvete v vseh vojaških zadevah. Kojakom, ki žele dobiti . ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glo- w W de datuma izkrcanja ali imena parnika. ![, (yi Obrnite se zaupno na njega, kjer boste ločno in solidno « W postreženi. Jg fftj^ffi jTff, ^iff w^vf^^vf^yirTJ i—e———^—^mB MODERNO UREJENA mmn klas sirom i ^Sfm VSAKOVRSTNE TISKOVINE .TTR IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. i Si * * * i DELO OKUSNO. »i h IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • * * j ;j UNIJSKO ORGANIZIRANA. j I | * * * I 1'OSKBNOfšT SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, i CENIKI I. T. D. i * i ___ j VSA NAKO