42 Šolska kronika • 1 • 2021 UDK 37:070.446:82-94 1.05 Poljudni članek Prejeto: 5. 7. 2021 Prof. dr. Lovro Šturm minister za področje izobraževanja v peti vladi Republike Slovenije Državni simboli v šolstvu in športu State symbols in education and sports Po časovnem razmiku dveh desetletij se kratkega polletnega mandata mini- stra za šolstvo in šport spominjam z zadovoljstvom, ko pogledam na opravljeno delo. Veliko sem se v tako kratkem času takrat naučil tudi o organizaciji in de- lovanju tako razvejanega in kompleksnega sistema, kot ga predstavlja slovenski vzgojno-izobraževalni sistem vključno s področjem športa. Poskušal sem nekaj malega prispevati k izboljšanju stanja. Presenetilo me je, da državni simboli in njihov pomen niso bili del izobraževanja mladine ozi- roma so bili celo nezaželeni. To je bilo zame dokaj nenavadno, zato sem že na začetku mandata izdal okrožnico vsem šolskim ustanovam in ravnatelje pozval k spoštovanju državnih simbolov. Ta okrožnica je naletela na revolt šolskih ravna- teljev, oglasili so se tudi posamezniki v medijih, ki so nasprotovali okrožnici brez vsakih razumnih razlogov. Zato sem po premisleku pred iztekom mandata prip- ravil za vlado predlog v obliki vladne uredbe, ki je zapovedala, da morajo biti na šolah izobešene slovenske zastave. Vlada je uredbo sprejela in nobena naslednja vlada vanjo ni posegala. Od takrat naprej imamo simbole državnosti na vseh slo- venskih šolah. Pred tem tega ni bilo. Naj povem, da sem ob začetku šolskega leta 1. septembra 2000 obiskal več šolskih ustanov na Primorskem. Čeprav so šolska vodstva in seveda vsi ravnatelji bili seznanjeni z nameravanim obiskom šolskega ministra v njihovih ustanovah, ni nikjer na njihovih poslopjih plapolala slovenska zastava. Izjema je bila samo ena. Edina slovenska zastava, ki je visela pred šolo, je bila zastava na italijanski šoli v Kopru. Tam je visela slovenska zastava, poleg italijanske seveda. Zares nenavadno. Spominjam se še neke druge zanimive okoliščine, povezane s tem, da je bilo leto 2000 olimpijsko leto. Olimpijske igre so potekale v Sydneyju v Avstraliji. Z državnim sekretarjem za šport dr. Alešem Vestom sva se odpravila na naporno pot. Tekoče delo na ministrstvu sem spremljal in koordiniral dvakrat dnevno po telefaksu, elektronska pošta takrat še ni bila tako razširjena. Po mobilnem telefo- nu pa sem bil vseskozi v stiku s kabinetom na ministrstvu. 43 Še zdaj imam prijeten spomin, da sem bil kot predstavnik Republike Slove- nije na položaju ministra za šport osebno prisoten pri osvojitvi prvih dveh zlatih odličij naših olimpijcev. Tisti dan smo najprej spremljali izjemno dih jemajoče veslanje v čolnu dvojic brez krmarja Iztoka Čopa in Luka Špika. Biti prisoten ob razglasitvi njune zmage in igranju slovenske himne, je bilo enkratno doživetje. Takoj zatem pa smo se odpravili na 150 kilometrov oddaljeno drugo olimpijsko prizorišče, kjer je pri streljanju s puško nastopal naš olimpijec Rajmond Debevec. Po divji vožnji z avtomobilom smo prišli še pravočasno, da sem lahko prisostvoval njegovemu umirjenemu nastopu in osvojitvi druge zlate olimpijske medalje za Slovenijo. To je bil enkraten dan, ko je Slovenija s svojimi olimpijskimi zmagoval- ci ponosno zakorakala v areno olimpijskih iger, v kateri je dvakrat v enem dnevu odmevala himna Zdravljica. V trajen spomin na ta zgodovinski dogodek 23. septembra 2000, ko je v olim- pijski areni prvič zadonela slovenska himna, je slovenski parlament leta 2020 ta dan razglasil za dan športa in ga povzdignil v državni praznik. Državni simboli v šolstvu in športu