LETO XXXVII., ŠT. 20 Ptuj, 24. ni^ja 1984 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Vlaganje v kakovost proizvodnje (stran 2) Delovno obeležje 40-ietnice RKS (stran 5) Umetnine Franceta Miheliča (stran 7) Občni zbor „Save" v Frankfurtu/M (stran 9) Vloga in pomen telesne kulture (stran 11) Kadrovske spremembe v SFRJ in SRS Vtorek. 15. maja je bilo v Beogradu skupno zasedanje obeh zborov Skupščine SFRJ, kisosega poleg delegatov obeh zborov udeležili tudi člani dotedanjega predsedstva SFRJ, predsednik pred- sedstva C K ŽKJ, predsednica in člani zveznega izvršnega sveta, predsedniki republiških in pokra- jinskih predsedstev in drugi visoki funkcionarji federacije. Na skupnem zasedanju so najprej razglasili sestavo novega predsedstva SFRJ, na kar so člani predsedstva SFRJ dali slovesno izjavo. Predsedujoči skupnega zasedanja (podpredsednik skupščine) pa se je posebej zahvalil članom dosedanjega predsedstva SFRJ. V nadaljevanju so delegati obeh zborov izvolili še predsednika skupščine SFRJ, podpredsednika in predsednike .^kupnih delovnih teles ter izvolili še nove člane zveznega izvršnega sveta. Na ločenih sejah skupščin obeh zborov pa so delegati izvolili še svoja vodstva. PREDSEDSTVO SFRJ Člani predsedstva SFRJ so bili izvoljeni za obdobje petih let, to so: Veselin Djuranovič (Črna gora), Radovan Vlajkovič (Vojvodina), Sinan Hasani (Kosovo). Lazar Mojsov (Ma- kedonija), Branko Mikulič (BiH), Stane Do- lanc (Slovenija). Nikola Ljubičič (Srbija), Josip Vrhovec (Hrvaška) in Dragoslav Markovič, kot predsednik predsedstva CK ZKJ. Na prvi seji predsedstva SFRJ je bil izvoljen za predsed- nika predsedstva z enoletnim mandatom Ve- selin Djuranovič, za podpredsednika pa Ra- dovan Vlajkovič, ki bo po enem letu izvoljen za predsednika, za podpredsednika pa Sinan Hasani in tako naprej po dogovorjenem vrstnem redu. kot so člani navedeni iz posa- meznih jugoslovanskih republik in pokrajin. VODSTV O SKUPŠČINE SFRJ Za predsednika skupščine SFRJ je bil izvo- ljen Dušan AUmpič (Vojvodina), za podpred- sednico pa Nuša Kerševan (Slovenija). Za predsednika zveznega zbora je bil izvoljen Stojan Bjelaj^ac (BiH), za podpredsednika pa Milan Rajačič (Srbija). Za predsednika zbora repubUk in pokrajin je bil izvoljen Milivoj Stijovič (Črna gora), za podpredsednika pa Vasil Tudžarov (Makedonija). ZVEZNI IZVRŠNI SVET Še naprej ga bo vodila predsednica Milka Planine, za podpredsednike so bih izvoljeni: Janez Zemljarič, Borisav Srebrič in Mijat Šu- kovič. Zvezni sekretarji so: Raif Dizdarevič (zunanje zadeve), admiral flote Branko Ma- mula (ljudska obramba), Dobroslav Čulafič (notranje zadeve). Vlado Klemenčič (finance), dr. Milenko Bojanič (zunanja trgovina), Siniša Korica (trg in splošne gospodarske zadeve), Borislav Krajina (pravosodje in organizacija zvezne uprave) in Mitko Čulovski (informaci- je). Predsedniki zveznih komitejev: Rade Pav- lovič (energetika in industrija), dr. Milorad Stanojevič (kmetijstvo). Mustafa Pljakič (pro- met in zveze), dr. Djordje Jakovljevič (delo, zdravstvo in socialno skrbstvo). Jovko Jov- kovski (vprašanja borcev in vojaških invalidov) in Petar Vajovič (zakonodaja). Ostali člani ZIS so še: Boro Denkov, Živorad Kovačevič, Borislav Krajina, dr. Nedeljko Mandič. dr. Ljubomir Baban, Spasoje Mede- nica. Ante Sučič. dr. Mito Pejovski, Jernej Jan, Jon Srbovan, dr. Rikard Štajner in Dimitrije Tasič. EVIDENTIRAN DUŠAN ŠINIGOJ Glede na to, da je bil sedanji predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič izvoljen za podpredsednika ZIS, je bil za no- vega predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v družbenopolitičnih organizacijah evidentiran Dušan Šinigoj, sedanji podpred- sednik izvršnega sveta. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu RK SZDL Slovenije je v .skladu s pooblastilom predsedstva s predlogom evidentiranega možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta skup.ščine SRS seznanil delovne ljudi in občane, ki se naj prek občinskih organizacij SZDL vključijo v razpravo. Novega predsed- nika IS skupščine SRS bodo potem izvolili delegati na sejah zborov skupščine SR Slove- nije. ANDREJ MARINC IN MIHA RAVNIK NasejiCKZKS, kije bila 17. in 18. maja so člani CK ZKS s tajnim glasovanjem soglasno izvolili Andreja Marinca za predsednika CK ZKS za nadaljnji dve leti. Takoj po seji CK ZKS seje sestalo tudi predsedstvo CK ZKS in ponovno izvolilo za sekretarja predsedstva Miha Ravnika, prav tako za dve leti. Za tem so za 2 leti izvolili še 8 izvršnih sekretarjev pred- sedstva CK ZKS. ki so: Zvone Filipovič, Slavko Gerič. Ivan Godec, Josip Košuta, Ivo Marenk, Valerija Škerbec, Emil Stern in Katja Vadnal, že aprila paje bil izvoljen Bojan Fertin, tako da je skupno 9 izvršnih sekretarjev CK ZKS. Pripravil: FF PRED PROGRAIUSKO KONFERENCO OK SZDL PTUJ O osnovnem šolstvu in usmerjenem izobraževanju Na 2. redni programski seji se bo v ponede- ljek, 28. maja v Narodnem domu v Ptuju sesta- la Občinska konferenca SZDL Ptuj. Osrednja točka bo obravnava položaja osnovnega šolstva v občini Ptuj in razprava o šolskih okoliših. V nadaljevanju pa bodo spregovorili še o usmerje- nem izobraževanju, s poudarkom na usmeritvah v Srednješolskem centru Ptuj, delovni praksi, pripravnišivu in usmerjanju. Zbori skupščine občine Ptuj imajo na dne- vnem redu na sejah, ki bodo koncem maja, tudi predlog za izdajo akta o spremembah in dopolnitvah aktov o ustanovitvi osnovnih šol v občini Ptuj. V bistvu gre za spremembe šolskih okolišev, kar bi obravnavali v trifaznem postopku. Zato je prav, da se že v prvi fazi izvede o predlogu najširša javna razprava v ok- viru SZDL — tako v okviru krajevnih skupnosti kot v posameznih naseljih in vaseh. Stališča iz te razprave pa bodo delegati posredovali na programski konferenci SZDL, ki bo do gradiva zavzela stališča in usmeritve za delegate v zbore SO Ptuj. Za kaj dejansko gre? Skupščina občine Ptuj je lansko leto obravnavala položaj osnovnega šolstva v občini Ptuj in med drugim sprejela sklep, da morata u.<:tanovitelj in izobraževalna skupnost izdelati predlog sprememb šolskih okolišev, ki bi zagotavljali boljše koriščenje šol- skega prostora, zmanjšanje števila oddelkov v drugi izmeni, prehod na normativ 32 učencev v oddelku, enoten vpis. boljšo izrabo strokovnega kadra in zaposlitev strokovnih teamov, ukinja- nje kombiniranega pouka, ki bi ga dopuščali le v izjemnih primerih. Skratka — s spremembami šolskih okolišev želimo v občini odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in ustvariti pri- bližno enake pogoje življenja in deia osnovnih šol. Tako bi po predlogu, ki je v razpravi, spremenili šolske okoliše šol in podružničnih šol v Cirkovcah, Destrniku, Dornavi, Polenšaku* Juršincih, Kidričevem, Lovrencu na Dr. polju, Majšperku, na Ptujski gori, v Stopercah, Markovcih, Podlehniku, Žetalah, na Rodnem vrhu, v Selah, Vidmu, Leskovcu in v Ptuju (šolski okoliši OŠ Olga Meglic, Franc Osojnik, Tone Žnidarič, Grajena, Trnovska vas in Vitomarci). Nespremenjeni pa bi ostali šolski okoliši šol in podružnic: Cirkulane, Zavrč, Gorišnica, Hajdina in Ivan Spolenjak Ptuj. Glede na veliko zanimanje in živahno razpra- vo o predlogu, bo ta prav gotovo doživel še več sprememb in popravkov, ki jih bo predlagatelj pri pripravi osnutka moral upoštevati. FF Paša je najstarejši, najcenejši in najbolj zdrav način preiirane goveda. Živali so ves dan zunaj, na svežem zraku, zato so pri takih živalih zelo redka obolenja vimena pa tudi brejost je boljša. V današnjem času pride v poštev predvsem tako imenovana čredinska paša. Travnate površine razdelimo v credinke, to so ograjene parcele. Nji- hova velikost je odvisna od števila krav, ki jih pa- semo. dnevno pa potrebujemo za eno kravo kar vehko površino. V isti čredinki pasemo 5 dni, če imamo na primer 10 krav, morajo biti čredinke velike pol hektara. Po petih dneh krave preselimo v drugo čredinko. v prejšnji pokosimo travo, kije krave niso popasle, s tračnimi obračalniki pa razbrcamo in odstranimo blato. Nato čredinko pognojimo s 320 kilogrami KANA — na hektar. Po 20 dneh je prva čredinka spet sposobna sprejeti krave in jih hraniti pet dni. Proces ponavljamo skozi vse leto. krave imajo tako dovolj krme in dodatno krmljenje v hlevu ni potrebno. Tudi prireja mleka je ob takem načinu prehrane živali zelo visoka — od 15 do 25 kilogra- mov dnevno. JB SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Dogovor naj ostane Delegati Sveta skupnosti pod- ravskih občin so na redni seji, bila je 17. maja v Ormožu, največ po- zornosti namenili izvajanju do- govora o skupnih temeljih plana udeležencev za razdobje 1981 — 1985 na območju skup- nosti. Ob obravnavi poročila koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja dogovorje- nega so bili enotnega mnenja, da so doseženi takšni rezultati, ki potrjujejo opravičenost dogovora in kaže ga pripraviti tudi za na- slednje srednjeročno obdobje. Gre za skupne naloge v Podravju, skupne interese vseh občin. Veli- ko nalog je uspešno končanih, nekatere .so v izvajanju, so pa področja, kjer ni šlo tako kot bi naj. Gre za nekatera področja v agroživilstvu (odkupne cene zemljišč, organizacijske povezo- vanje OZD pri razvoju), v trgovi- ni, prometu, varstvu okolja, usmerjenem izobraževanju, kul- turi in informacijskem sistemu, posebej pa še pri pospeševanju razvoja manj razvitih (razlike se večajo). V nadaljevanjuje bila beseda o sejemski dejavnosti, o projektu Maribor 2000 in pripravah na iz- volitev organov skupnosti slo- venskih občin. P- kotar ' ^rajeii^čredinkah so lahko krave skozi vse leto Foto:!. kotar S SEJE OK ZKS PTUJ Gospodarska stabilizacija - prvenstvena naloga v četrtek 17. maja so se sestali člani Občinskega komiteja ZKS Ptuj. Največ pozornosti so posvetili ukrepom za konsolidacijo gospodarstva in programski usmeritvi Občinske konference ZKS Ptuj. Pri pregledu predlaganih ukrepov za razbremenitev gospodarstva s finančnimi učinki, ki jih je pripravil Izvršni svet SO Ptuj, so bih člani komiteja mnenja, da so posamezni ukrepi postavljeni dokaj nerealno, na primer zmanjšanje materialnih stroškov temeljnih organizacij združenega dela, ko nam trimesečni rezultati letošnjega leta kažejo drugačno sliko. Predlagani finančni učinek iz postavke zmanjšanja materialnih stroškov je več kot dvakrat večji od predlaganih zmanjšanj obveznosti iz dohodka, osebnega dohodka in ostalih obveznosti kot so finančni načrti delovnih skupnosti v gospodarstvu in SIS, članarine in podobno. Skupni pred- lagani finančni učinek zmanjšanja je v ptujski občini 798 milijonov dinarjev. Za uspešno uresničitev vseh predlaganih ukrepov gospodarske stabilizacije je nujno, da v vseh delovnih sredinah izdelajo konkretne programe na področju proizvodnje, povečevanja konvertibilnega iz- voza, na področju cen in finančne discipline kot tudi na področju družbenih dejavnosti. Tudi programska usmeritev občinske konference ZKS Ptuj zajema v tem letu prvenstvene naloge, ki izhajajo iz gospodarske stabiUzacije in bodo najčešče teme dnevnih redov Občinskega komiteja ZKS Ptuj. Ob teh nalogah bo komite v obdobju do marca 1985 obravnaval še naloge komunistov v institucijah političnega sistema socialističnega samo- uf»ravljanja. probleniatiko komunalno-stanovanjskega gospodarstva, varnostne razmere, socialno politiko, položaj kulture in varstvo naravne in kulturne dediščine, samoupravne in družbenoekonomske razmere krajevnih skupnosti. V želji, da bi imel komite nepo.sreden stik z osnovnimi organiza- cijarni ZKS, je zadolžil svoje člane za posamezne osnovne organizacije z nalogo, da spremljajo delo osnovnih organizacij in pomagajo pri raz- reševanju problemov, oziroma, da s problemi seznanjajo komite. Vse os.novne organizacije morajo v svojih programih dela predvideti svoje aktivnosti in pomoč pri razreševanju vprašanj na katere moramo v naši družbi čimprej odgovoriti in. probleme rešiti. TEDEN PROSVETNIH DELAVCEV Tudi letošnji teden prosvetnih delavcev občine Ptuj, ki ga pripravlja občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti občine Ptuj, bo po svoji vsebini izredno bogat. Kot je povedal Marjan Gojkovič, novi predsednik občinskega odbora, bodo v tednu prosvetnih delavcev vodili štiri glavne aktivnosti: delovne, družbenopolitične, rekreacijske in druge (ogled opere, gledališke predstave in podobno). Teden bodo pričeli v ponedeljek, 28. maja, ko bo najprej na vrsii srečanje aktivov učiteljev srednjih šol in učiteljev na predmetni stopnji osnovnih šol. To bo družboslovni dan — srečali pa se bodo učitelji slovenskega jezika, nemškega jezika, angleškega jezika, zgodovine in zemljepisa. Torek, 29. maj bo naravoslovni dan; srečali pa se bodo uči- telji matematike, fizike, kemije, biologije, tehničnega pouka in OTP. Aktiv učiteljev telesne vzgoje pa se bo sestal nekaj dni prej. Oba dni bodo udeleženci srečanja pregledovali učne programe v usmerjenem izobraževanju in ob tem opozorili na težave, s katerimi se učenci v usmerjenem izobraževanju dnevno srečujejo. Poleg tega si bodo pozorno ogledali center in njegove specializirane učilnice. V nadaljevanju tedna se bodo sestali učitelji prvih rn/redov in vzgjji- telji v mali šoli in se pogovarjali na temo povezava niaie sole in prvega razreda. S tem bodo zaključili delovne aktivnosti tedna. Program družbenopolitičnega dela pa zajema organizacijo orogle mize oziroma problemske konference o položaju prosvetnih delavcev v občini Ptuj. Na konferenco so povabili predstavnike občinskih družbeno- političnih organizacij, Zveze sindikatov Slovenije, republiškega odbora sindikata Uciavcev zgoje, izobraževalne skupnosti Slovenije, Zavod za šolstvo in nekatere druge. V družbenopolitični del sodi tudi podelitev priznanj pedagoškim delavcem občine Ptuj. To je zlata plaketa, srebrna plaketa in plaketa v obliki listine. Priznanja se podelijo za posebne in izredne uspehe na pod- ročju vzgoje in izobraževanja. Priznanja so poimenovali po neumornem in zaslužnem pedagoškem in družbenem delavcu dr. Pranju Zgeču. Letos bodo podelili 3 zlate plakete, 3 srebrne plakete in 26 plaket v obliki listine. Podelili pa jih bodo na svečanosti, ki bo '8. junija v srednje- šolskem centru. Ob tej priložnosti bo tudi zapel Slovenski oktet. MG Dogovor o srečanju RVS v Mariboru je bil prejšnji teden posvet predstavnikov občinskih konferenc ZRVS iz slovenskih in hrvaških podravskih občin. Pod vodstvom Iva GraUiška, predsednika medobčinskega sveta ZRVS za Podravje so se dogovorili, da bo 30. junija letos v Mariboru že 18. tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin. Na srečanju bodo .sodelovali ZRVS iz občin Čakovec. Koprivnica. Krapina. Pregrada in Varaždin iz SR Hrvaške, ter občin Lenart. Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica in vseh mariborskih občin. Na Srečanju lx)do ob okrogli mizi obravnavali izkušnje, metode in oblike delovanja organizacij ZRVS. Pripravili bodo tudi rekreacijska športna srečanja v raznih disciplinah in izlet k spominskemu centru Duh na Ostrem vrhu. -u 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 24. maj 1984 TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA Povečali so izvoz v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da je gospodarjenje v ob- dobju prvih treh mesecev letošnjega leta, v primerjavi z doseženimi rezulta- ti enakega obdobja v lanskem letu, dokaj ugodnejše. V občini ugotavljajo, da je fizični obseg proizvodnje v letošnjih prvih treh mesecih, v primerjavi z lanskimi za blizu 3 odstotke večji. Kljub takšnemu porastu pa v občini z doseženim niso povsem zadovoljni, saj ugotavljajo, da proizvodnja še vedno ne dosega resolucijskih okvirov. Zaposlenost so v letošnjih prvih treh mesecih povečali za en odstotek. Mnogo bolj spodbudni pa so rezultati izvozne aktivnosti. Organizacije združenega dela so v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozile za več kot milijardo dinarjev blaga in storitev, kar predstavlja za 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V Granitni industriji Opiotnica si prizadevajo, da kamen ne bi bil tako „itrd" za obdelavo in zagotovitev boljšega dohodka. Na konvertibilna tržišča so delovne organizacije izvozile za 970 milijonov dinarjev izelkov. Ob tem pa so zabeležili tudi povečanje uvoza reprodukcijskega materiala, za kar so delavne organizacije namenile okoli 740 milijonov dinarjev. Že skoraj ustaljeno pa so v gospodarstvu bistriške občine tudi organizacije, ki poslujejo z izgubami in so tudi tokrat izkazale dejavnosti, ki ne napoveduje svetlejše prihodnosti. Med njimi so predvsem TOZD Granitna industrija Opiotnica, TOZD Družbena prehrana DO IMPO Slo- venska Bistrica in ŽTP (železniško transportno podjetje) Maribor TOZD Pragersko. Skupno so v teh delovnih sredinah bistriške občine ustvarili nad 20 milijonov dinarjev izgube, za katere pa nemalokrat ni mogoče iskati vse krivde v lastni organizaciji. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ZAČETEK DELOVNIH AKCIJ V KALOŠKEM BISERJU Prva - za nove prostore ribiča v temeljni organizaciji gostinstvo Haloški biser Ptuj si že več let prizadevajo za nove prostore ribje restavracije. Sodeč po zadnjih ak- tivnostih, pa bodo nove prostore kmalu dobili. V hiši na Hrvatskem trgu 1 v Ptuju seje 14. maja zbralo kar 40 udeležencev prostovoljne delovne akcije, ki so tudi »uradno« odprli letošnje delovne akcije v okviru temeljne organizacije. Očistili pa so kletne prostore te zgradbe. Na- črtujejo da bodo do konca leta organizirali še več delovnih akcij in tako tudi sami prispevali k pocenitvi ureditve nove ribje restavracije, ki jo že nestrpno pričakujemo. Predvidevajo, da bo nova ribja restavracija prve goste sprejela že letos. Dvajset milijonov dinarjev so že zagotovili v okviru sestavljene organizacije Emona, 10 milijonov pa bodo združili v okviru delovne organizacije. S temi sredstvi bodo uredili le restavracijo in letno teraso. MG v hmeljiščih mnogo dela v tem času je bilo ogromno opravil tudi v hmeljiščih, ki jih je v ptujski občini okoli 140 hektarov. Hmelj je tudi pomemben izvozni artikel, zalo je potrebno narediti vse. da bo pridelek dober in konku- renčen tudi na svetovnem trgu. Na vsakem hektaru zemljišča je okoli 6 tisoč sadik, ki jih je potrebno ročno naviti na vrvi. po katerih se pozneje ovijajo in vzepnjajo. To ročno opravilo je tudi predpogoj za poznejše strojno obdelavo. Delavcem kmetijskega kombinata so pri tem opravilu priskočili na pomoč učenci srednješolskega centra iz Ptuja pa tudi učenci višjih razredov nekaterih osnovnih šol. .FB I udi v hmeljiščih mnogo dela fotn: I. kotar Iz SAP Kosovo na obisku v Ormožu Pred 14 dnevi se je mudila v Slo\eniji delegacija SAP Kosovo. Med 3-dnevnim obiskom so se skupaj s slovensko delegacijo mudiii tudi v Ormožu. 9. maja zvcjer so jih predstavniki občine Ormož seznanili z načinom dela. uspehi in razvojem te manj ra/vite občine, 10. maja pa so obiskali še Tovarno Jože Kerenčič. Primat TOZD Bančna oprema, KK »Je- ruzalem« Ormož in Droga TOZD Gosad ^»redlsče ter več zasebnih kmetijskih gospodarstev (hlevsko skupnost, perutninsko farmo in vinogradnika). De- legati s Kosova so bili nad tem kar so videli in slišali nadvse zadovoljni in so zagotovili, da bodo vse to poskušali, njihovim razmeram ustrezno uveljaviti duma. -U MESOKOMBINAT PERUTNINA PTUJ Vlaganje v kakovost proizvodnje v delovni organizaciji Perutni- na Ptuj se zavedajo, daje potreb- no v nenehni skrbi za razvoj dati pt^membno mesto predvsem iz- boljšanju kakovosti proizvodnje. To je pomembno tako za ohrani- tev mesta in dobrega imena na domačem tržišču, še posebej pa v prizadevanjih za večji izvoz, kije nuja jugoslovanskega gospodar- stva. Tako ni slučajno, da v in- vesticijah, kijih v Perutnini izva- jajo v tem obdobju, dajejo največji povdarek prav izboljšanju kako- vosti proizvodnje. To je bila med drugim tudi tema našega pogo- vora s Francem Vraberjem, dip- lomiranim inženirjem agronomi- je — članom kolektivnega poslo- vodnega odbora v tej ptujski de- lovni organizaciji, odgovornim za proizvodnjo, investicije in razvoj. — Kakšni so razvojni načrti Mesokombinata Perutnina Ptuj v sedanjem srednjeročnem obdob- ju in kako jih uresničujete? »Prvotni srednjeročni načrt za sedanje obdobje je bil sprejet leta 1980, vendar smo ga po dveh letih dopolnili v sedanjo obliko in pri tem upoštevali nove pogoje gos- podarjenja. Pri analizi sedanjega srednje- ročnega načrta je potrebno ocenili najprej fizični obseg proizvodnje in nato investicijske naložbe v tem obdobju. Primerjava uresničeva- nja srednjeročnega načrta izhaja iz sedaj veljavnega načrta, spre- jetega novembra 1982. Po posa- meznih vrstah proizvodnje v naši delovni organizaciji izgleda tako, da bomo do konca leta 1985 re- alizirali v fizičnem obsegu proiz- vodnje naslednje količine: letna proizvodnja krmil bo znašala 125 tisoč ton, kar je 3 odstotke več kot smo planirali^ valilnih jajc 44 mi- lijonov kosov, to je 3 odstotke manj, kot smo planirali. Na drugi strani planiramo valilnih jajc plemenskih piščan- cev 2 milijona 750 tisoč kosov, kar je 28 odstotkov nad planirano količino. Pri dan starih piščancih — brojlcrjih predvidevamo re- alizacijo 35 milijonov kosov, to je spet tri odstotke pod planirano količino, na drugi strani pa bo vzreja brojlerskih piščancev žive teže znašala 36.400 ton, kar je 2,4 odstotka nad planirano količino, pa tudi vzreja brojierjev na lastni iarmi Breg in Kidričevo bo za skoraj 10 odstotkov večja od pla- nirane. Našega glavnega proiz- voda — perutninskega mesa bomo proizvedli 33 tisoč ton, kar je tudi 3 odstotke nad planirano količino. Predvidena realizacija proizvodnje mesnih izdelkov 4 tisoč ton bo prav tako nad planom za celih 12 odstotkov. Ce na koncu omenim še izvoz — srednjeročni plan predvideva izvoz 12 tisoč ton — je potrebno povedati, da bo predvideni izvoz ob koncu obdobja realiziran že letos in go- tovo ho realizacija ob zaključku prihodnjega leta večja. Tako hitra rast izvoza pomeni letno stopnjo rasti v višini 172 odstotkov. Vidi- mo torej, da bodo srednjeročni cilji v glavnem realizirani, razen plana proizvodnje valilnih jajc, to pa je posledica sedanje pre- usmeritve v proizvodnjo brojler- skeea mesa za izvoz. Kljub manjšemu zastoju v na- ložbeni politiki v letih 1981 in 1982.. kije bila posledica strožjih kriterijev in omejenih možnosti v pogledu akumulacije, je v lan- skem letu naložbena aktivnost, ki je sicer ena od bistvenih značil- nosti našega naglega razvoja, po- novno oživela. V letošnjem letu nadaljujemo z gradnjo lani zače- tih investicij, od katerih je najpo- membnejša gradnja novega re- produkcijskega centra za ple- menske kokoši in nadaljevanje gradnje kooperacijskih objektov. Poleg nekaterih tekočih manjših naložb bomo v letošnjem letu zg- radili novo kotlarno na zemeljski plin v Mesni industriji, zaključili razširitev predelave klavniških odpadkov in predali v proizvod- njo približno petnajst novih objektov v kooperaciji. Do konca srednjeročnega obdobja imamo v programu še gradnjo nove farme brojlerskih staršev in gradnjo žitnih silosov ob tovarni krmil. Z ozirom na nove pogoje gospodarjenja, zlasti pa še zaradi visokih obrestnih mer. ki se nam v bodoče obetajo, je realiza- cija teh dveh naložb vprašljiva. Kljub težavam bomo morali do konca prihodnjega leta realizirati predvideno razširitev in rekon- strukcijo perutninske klavni- ce, ki postaja vse ožje grlo v re- alizaciji naših skupnih proizvod- nih načrtov. Ta naložba je nujna tudi z vidika izboljšanja težkih delovnih pogojev v katerih delajo delavci v Mesni industriji.« — Omenili ste gradnjo repro- dukcijskega centra. Lahko to na- ložbo opišete nekoliko podrob- neje? »V zadnjem času največja in v tehnološkem pogledu zahtevna je investicijska naložba v gradnjo novega reprodukcijskega centra. V gradnji so tri samostojne farme s po štirimi objekti za rejo ple- menskih kokoši in gradnja valil- nice za plemenske piščance. Zmogljivusi. ..vv.cga centra so usklajene in nam bodo v končni fazi omogočile proizvodnjo na 2 milijona plemenskih piščancev — brojlerskih staršev. Letna proiz- vodnja nad 2 milijona brojlerskih starševje namenjena za zadostitev lastnih potreb, ki znašajo približ- no 500 tisoč kosov, ostanek pa je namenjen prodaji na jugoslovan- skem tržišču in izvozu. Izvoz predstavlja pomemben delež v- proizvodnji omenjenih objektov. Gradnja novega reprodukcijske- ga centra je zanimiva iz dveh glavnih vidikov: — skupna vrednost naložbe je razmeroma visoka in znaša po zaključnih cenah iz lanskega leta prek 900 milijonov dinarjev. Da- našnja in jutrišnja vrednost vseh teh objektov oziroma celega no- vega reprodukcijskega centna pa je še znatno višja. Menimo, da smo z gradnjo kljub težavam pri izbiri lokacije pričeli še pravo- časno in da smo z izvajalci ob dogovorjenih fiksnih cenah do- .segli normalne pogoje za gradnjo. Reprodukcijski center pa je znimiv še zlasti s tehnološkega vidika, saj njegova gradnja in pozneje proizvodnja bazira na najsodobnejših principih za tovr- stne objekte v svetu. Osnovni koncept izhaja iz zahteve po polni izoliranosti objektov od že.obsto- ječe žive perutninske proizvodnje in tudi popolni medsebojni izoli- ranosti. Na eni farmi bo istočasno le ena starost živali, ki pa iz zd- ravstvenih razlogov ne smejo priti v stik z živalmi iz druge farme, ne prek ljudi niti prevoznih sredstev. Prav zaradi teh zahtev je bilo ve- liko težav pri določanju lokacije. Podolgem iskanju — obdelanihje bilo več kol trideset potencialnih lokacij — ter v sodelovanju s TOZD Gozdarstvo Ptuj in pri- stojnimi službami na občini, smo se odločili za griidnjo centra na levem bregu Drave, vzhodno od Ptuja. Na tem območju je razme- roma malo perutninske proiz. vodnje. Vsi naši družbeni objekti, torej naše farme ležijo na desnem bregu reke, in je do najbližjega več kot 10 kilomelerska razdalja. Gradimo na takšnih zemljiščih, ki za poljedeljstvo niso primerna. Seveda pa vse to bistveno pove- čuje stroške gradnje.« — Kako pa bo omenjena in- vesticija vplivala na zmogljivosti Perutnine in kako bo vplivala na kakovost proizvodnje? »Novi reprodukcijski center za našo delovno organizacijo ne predstavlja toliko koraka naprej v pogledu količin proizvodnje na- šega osnovnega artikla, to je pe- rutninskega mesa. Pomeni pa bistven korak naprej v pogledu kakovosti naše proizvodnje. S sprostitvijo objektov, ki .služijo .sedaj istemu namenu na farmi Slarošinci bomo sicer pridobih nove zmogljivosti za proizvodnjo valilnih jajc, menimo pa, da je pomembnejše dejstvo, da nam bodo nove lokacije in novi najso- dobnejši objekti omogočili brez- hibno proizvodnjo z vidika vete- rinarsko-zdravstvene službe. Prav na tej službi leži največja odgovornost, da z ustrezno teh- nologijo in zoohigienskim re- dom čim bolje izkoristi te mož- nosti. Proizvodnja zdravstveno neoporečnega živega reproduk- cijskega materiala je namreč predpogoj za kakovost domačih matičnih jat in še zlasti najbis- tvenejši pogoj za prodajo v izvoz. Vsemu temu je podrejen način gradnje novih objektov, tako proizvodnih kot spremljajočih. Prav nič ne pretiravam če trdim, da bo na vseh objektih morala vladati brezkompromisna tehno- lo.ško-veterinarska disciplina. Komuniciranje zaposlenih bo omejeno, glede higiene pa nič manj zahtevno kot na kakšnem kliničnem centru.« — Naslednje vprašanje je po- sebej aktualno prav v tem času; koliko novih delovnih mesl pri- našajo ti novi objekti? »Konkretno so novi objekti lo- cirani tako: farme starih staršev s po štirimi objekti so v Forminu, Mali vasi in Stojncih. Valilnica za plemenske piščance pa v Mar- kovcih. Vse enote bodo zaposlile tudi novo delovno silo, skupaj s strokovnimi delavci skoraj 50 ljudi. Odločanje o zaposlitvi pa bo zelo strogo, zlasti v tem smislu, da nihče od zaposlenih ne bo smel imeti stika z domačo perutnino. Objekti bodo vključeni v proiz- vodnjo postopoma, najprej bo končana gradnja farme na For- minu in sicer že sredi leta. Delo v novi valilnici pa bo steklo ob zaključku letošnjega leta.« .1. Bračič Franc Vraber, dipl. ing. — član kolektivnega poslovodnega odbora Me- sokombinata Perutnina Ptuj Gradnja valilnice v .Marlvovcih pred nekaj dnevi Fanna v Forminu — oddaljena od naselja, zgrajena na zemljišču nepri- mernem za obdelovanje. Tudi trava raste počasneje Hladno in deloma tudi suho vreme v začetku letošnje pomladi je precej zavrlo tudi rast trave. Hladni val v maju paje zagodel živinorejcem, ki niso mogli začeti s košnjo, čeprav je bila trava na inte- nzivno gnojenih travnikih že dovolj velika. Tako so kmetovalci opravili oziroma bodo opravili prvi odkos namesto v prvi. v drugi polovici maja. Ce je travnik dobro gnojen z nitrofoskalom in ce dobro dognojimo z drušikom. je trava pripra- vljena za odkos že takoj po prvem maju. Takrat vsebuje trava mnogo hranilnih snovi, predvsem beljakovin in malo vlakna. Vsak dan, koodla.šamoz tKlkosom se zmanjša odstotek prebavljivih snovi in veča odstotek neprebavljivih vlaken. Seveda v tem času ne moremo računati na lepo in toplo vreme ter na sušenje trave, zato je potrebno travo silirati. Pa tudi sicer mlade trave na kaže sušiti. ■»dj vsebuje precej listne mase. ki se od obračanju in spravilu sena /drobi m tako nastanejo velike izgube Siliramo poluvelo travo, saj se sveža rada pokvari, ker vsebuje malo sladkorja, veliko beljakovin in visoko stopnjo kislin. Pri siliranju moramo paziti predvsem na to, da silažo dobro stlačimo in dobro pokrijemo. Velikost silosa naj bo prilagojena številu živali, torej količini odvzema. Pri premajhnem odvzemu se namreč silaža rada kvari. Sicer pa lahko silažo. ki jo pnpravimo maja. uporabljamojeseni aH pozimi. Ko opravimo prvi odkos je potrebno travnike dognojiti. Ce smo dali spomladi 500 do 600 kilog- ramov ntlrofoskala na hektar, je priporočljivo prve tri odkose uporabiti po 300kilogramov K.AN-a- za naslednja dva pa p Vaš Lujz OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Brezja in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Brezje POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Litmerka in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja, ter priključni daljnovod Litmerk POD NAPE- TOSTJO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Lešniškega vrha in ostale, da je novo- zgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Lešniški vrh POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Bektro Ptuj obvešča prebivalce Zamušanov in ostale, da je novozgraje- na transformatorska postaja na jamboru, ter priključni dajnovod Zamu- šani II POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Majšperka in ostale, da je novozgrajena montažna transformatorska postaja, ter priključni kablovod Majšperk — naselje TOD NAPETOSTJO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Spuhlja in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Spuhlja IV-Koče POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Grajenščaka in ostale, da je novozgra- jena transformatorska postaja na jambonj, ter priključni daljnovod Grajen- ščak II VODOVOD POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Zg. Hajdine in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja, ter priključni daljnovod Zg. Hajdina II POD NAPETOSTJO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Podlehnika in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Podlehnik IV. POD NEVARNOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom ki so pod nape- tostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Sedlaška in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Sedlašek POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod nape- tostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Vintarovc in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Vintarovci pod NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO Elektro Ptuj obvešča prebivalce Sp. Jablan in ostale, da je novozgrajena transformatorska postaja na jamboru, ter priključni daljnovod Sp. Jablane POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo JE SMRTNO NEVARNO. Okoli 2etal še žgejo oglje Ko smo pred dnevi bili v Zeta- lah, je nazaj grede našo pozornost pritegnila velika oglarska kopa ob vznožju hriba pri Dobrini. Brž smo stopili do treh oglarjev, ki so prepoteni kalali še zadnja polena lesa. Neradi so prekinili svoje delo, a brž smo našli skupen jezik in eden od njih, Franc Svenšek je le pričel odgovarjati na naša vpra- šanja: ,,Kaj čemo, sami vidite, kakšno delo je to. Vsak ima rad svoj posel in jaz sem oglar že od sedem- najstega leta, zato mi je toliko bolj všeč." Kako pa začnete s pripravo ■ kope? ,,Cisto preprosto. V gozdu je treba najprej posekati les, potem debla oklestimo in razžagamo na primerne kose. Največ trpljenja pa nam daje kalanje. Zatem pričnemo j s pripravo same ogljenice. Najprej i naredimo ,,štant", očistimo pro- \ stor, zatem zabijemo v zemljo tri 1 ali štiri večmetrske špice, nato pa j pričnemo okoli zlagati les, vse dokler ne dobi obliko primerne kope." Barva lesa daje vedeti, da je v kooi več vrst lesa, kajne? , ZajškovI oglarji pri svojem delu. Šc malo in kopa bo gotova. ,,Res je, sam vem, da je najboljše oglje, če vzamemo več vrst lesa. Po navadi je največ buk- ve, zatem pa precej gabra, hrasta, tudi cera in jelše damo precej. Skratka trdi les mora biti in pri- merno razkalan." Koliko časa pa pripravljate eno kopo? ,,Ce nas je več in če se hudo mudi, jo zložimo tudi v enem dne- vu, po navadi pa jo pripravljamo po več dni skupaj. Žgemo pa jo potem od sedem do deset dni, od- visno od velikosti kope in od vre- mena. Tale kopa pred nami je že skoraj gotova. Sedaj je visoka okoli 3 m, na les pa moramo nade- vati še listja in nato vse skupaj zametati z zemljo." Gotovo oglje potem zlahka pro- date, ali pa morda ne? ,,Bblj težko gre, prodamo pa po navadi vse sproti. V eni kopi je okoli 5 ton oglja in še več. Precej zgube je pri tem, saj naložimo okoli 20 kubikov lesa. Splača pa se vseeno, čeprav je delo težko in umazano." Je kakšna razlika med pripravo kope dandanes in pred leti? ,,Seveda je, danes vse delamo bolj strokovno in precej hitreje kot včasih, kvaliteta oglja pa je ista vseskozi. Mislim, da je z naravnim ogljem pečeno meso na žaru precej boljšega okusa, kot recimo z briketnim ogljem . . ." Sicer pa, zvedeli smo, da imajo pri Zajškovih v Kozmincih vedno na voljo domače oglje v vrečah in če vas bo pot zanesla tod mimo poskusite z nakupom. Prav gotovo vam ne bo žal. M. Ozmec Prisrčna srečanja s slovenskimi književniki v mesecu maju smo tudi na območju ptujske občine zaključili s prireditvami ob zaključku letošnje bralne značke. V matičnih in podružnič- nih osnovnih šolah so se mudili Anton Ingolič, Milena Batičeva, Ančka §u- menjakova, Karoliiia Kolmaničeva in Miroslav Slana. Mladi gostitelji so s svojimi učitelji goste sprejeli zelo prisrčno in jih pozdravili s kratkimi kulturnimi programi, s pesmijo, plesom in glasbo, izbrali pa so tudi kak odlomek ali pesem iz njihovih del in zbirk. Zelo prisrčno je bilo tudi med mladimi Hajdinčanimi, ki so se v četrtek 17. maja zbrali v domu krajanov v Skorbi in svojemu gostu pisatelju Anto- nu Ingoliču na kratko predstavili del svojih kulturnih sktivnosti. Gost pa jim je nato spregovoril o svojem življenju in delu, tudi tistem, ki ga je pre- živel v Ptuju kot profesor na gimnaziji, njegova žena pa je svoj čas celo poučevala na hajdinski osnovni šoli. Mladim radovednežem pa je tudi predstavil svoja dela in odgovarjal na vprašanja. mš Anton Ingolič med mladimi Hajdinčani. Foto: MŠ Ob zvezni štafetni palici zapriseglo blizu 500 novih mladincev SLOVENSKA BISTRICA Mladi občine Slovenska Bistrica že vrsto let nadvse svečano praznu-. jejo mesec mladosti. V tem času se vrstijo številna športna srečanja,' srečanja mladih z borci NOB in aktivisti, posebno pozornost pa' namenjajo tudi akciji urejanja spo- minskih obeležij NOB na območju' celotne občine. Številne so tudi kulturne prireditve, vse pa se začenja že s prvomajskimi kresovi. Letos so zaradi slabega vremena kresovi goreli sicer nekoliko počas- neje, zato pa je bilo razpoloženje mladih prav prijetno in se je mar- sikje zavleklo tudi v jutro nasled- njega dne. Vsako leto se aktivnosti v mesecu mladosti stopnjujejo v pričakova- nju zvezne štafetne palice, ki je letos prispela na območje občine v nedeljo, 13. maja ob 11.50, ko so jo mladi bistriške občine prevzeli od vrstnikov občine Šmarje pri Jelšah v kraju Pečica. Ze dva dni pred prihodom zvezne štafete pa sta iz partizanske vasice Tinje na bistriškem Pohorju krenili na pot dve lokalni štafeti. Prva je obiskala kraje bistriškega Pohorja, druga pa Zgornjo in Spodnjo Pol- skavo, Pragersko, Leskovec, Crešnjevec, Ložnico in Makole. Na dvodnevni poti sta lokalni štafetni palici prehajali iz rok v roke mladih bistriške občine. Pov- sod pa so jim mladi v sodelovanju s krajevnimi in družbenopolitičnimi organizacijami pripravili prisrčno dobrodošlico z bogatim kulturnim programom. Štafetni palici pa so mladi ponesli tudi do spominskih obeležij NOB, med drugim tudi na Osankarico. Letošnji osrednji dogodek ob praznovanju meseca mladosti pa je bil v nedeljo, 13. maja dopoldne ob 11. uri, ko je izpred obrata druž- bene prehrane v Zg. Bistrici, po ulicah občinskega središča Sloven- ske Bistrice krenila povorka mladih predstavnikov društev in organiza- cij, na čelu katere je bila godba na pihala sindikalne konference OZD IMPOL Slovenska Bistrica. Udeleženci povorke so za tem v mestfiem parku v Slovenski Bistri- ci, kjer je bila tudi osrednja priredi- tev ob prihodu zvezne štafete, izve- dli demonstracijo svojih aktivnosti. Ob dokaj ugodnem vremenu se je ob prihodu zvezne štafete v mestnem parku v Slovenski Bistrici zbralo veliko število občanov tako najmlajših, njihovih staršev in tudi pripadnikov JLA. Na osrednji prireditveni prostor je zvezno štafeto, kateri sta se pred tem pri- družili pri garniziji Pohorski ba- taljon Slovenska Bistrica še obe občinski štafeti, prinesel eden najuspešnejših športnikov, judoist Franc Arbajter, ki jo je predal članu predsedstva OK ZSMS Slovenska Bistrica Andreju Kleindinstu. V govoru je osvetlil prehojeno pot štafete kot tudi njen pomen in poslanstvo, ki ga ima v izgradnji in utrjevanju prijateljskih vezi med jugoslovanskimi narodi, tudi po smrti tov. Tita, predsednik OK ZSMS Slovenska Bistrica Srečko Kapun. Pozdravno pismo pa je prebrala Marija Bračič. V trenutku bivanja zvezne štafetne palice na osrednjem prireditvenem prostoru pa je okoli 500 pionirjev dalo svečano obvezo ob sprejemu v organizacijo ZSMS. S kraja prireditve je v spremstvu ešalona predstavnikov skoraj vseh organizacij, društev in drugih, ki vključujejo mlade, med njimi tudi garnizija JLA, odnesel zvezno šta- feto delavec ŽTP Pragersko Vili Rampre. Svečanosti pa v občini Slovenska Bistrica tudi po tem nijo zamrle. Do konca meseca maja jih bo na celotnem območju občine še veliko Seveda bo med njimi največ športnih srečanj in tekmovanj med mladinskimi organizacijami, pa razgovorov z borci in aktivisti NOB, skupnih izletov in še bi lahko naštevali. Ob tem je potrebno poudariti, da je vodstvo OK ZSMS Slovenska Bistrica pri programi- ranju aktivnosti v mesecu mladosti skrbno upoštevalo tudi stabiliza- cijska prizadevanja, ki pa samih prireditev niso okrnila, saj so mladi še vedno pripravljeni storiti veliko tudi brez posebnih nagrad. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat S prireditvenega prostora v mestnem parku je štafelno palico nesel spremstvu ešalona mladih in zastav premikač pri ŽTP Pragersko Vil Rampre. Na prireditveni prostor je zvezno štafetno palico prinesel judoist Franc; .\rbajter. j KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 - 24. maj 1984 TEDNIK Umetnine Franceta Miheliča na ptujskem gradu Za nami je otvoritev stalne razstave likovnih del akademskega slikarja pranceta Miheliča. kije 26. aprila po- poldne pripeljala na ptujski grad šte- vilne obiskovalce. S postavitvijo Mi- helitJevih umetnin v okvir muzejske galerijske /birke je le-ta dobila novo lice in prav je. da slike, grafike in risbe tega pomembnega slovenskega umet- nika predstavimo nekoliko podrob- neje tudi v ptujskem Tedniku. f ranče Mihelič seje rodil v Virma- šah pri Skofji Loki leta 1907. Otroška leta je pre/.ivljal na Dolenjskem, slikarsko akademijo pa je končal leta \9}\ v Zagrebu pri profesorjih Klja- koviču. Vanki. Babiču. Bcciču in Kri/man u. Leta 1936 je po dolgi bre/poselnosli in po dveh letih po- učevanja v Kruševcu dobil mesto profesorja na ptujski gimnaziji, kjer je ostal do leta 1941, ko je bil pregnan v Ljubljano. Na Ptuju se je priključil krogu napredno usmerjenih izob- ražencev, ki je ustvaril v mestu svoj- stveno in v umetnostnem pogledu tudi pkxlno vzdušje. Ptujska leta so na poseben način zaznamovala Miheličevo slikarstvo. Srečanje s kurentom, skrivnostnim in demoničnim bitjem, gaje močno pre- vzelo. V njem je našel simboliko, ele- menlarnost. demoničnost, fantastiko in grotesknost. Miheličeva umetniška narava je iskala prav tak.šnih snovi. Folklorni motiv je v umetnikovih očeh dobil pov.sem nove dimenzije in postal stalni spremljevalec njegovih del še tudi potem, ko je Mihelič že davno zapustil mesto ob Dravi. Kakor ježema kurenta ena bistvenih značilnosti Mi- heličevega opusa, pa ne bi smeli po- zabiti na odlične haloške in obdravske krajine, ki jih je naslikal v ptujskih letih in v katerih je pričaral značaj tega dela slovenske zemlje. Prav tako so eno pomembnih dejanj v Miheličevem ustvarjanju slike Ptujske gore s sema- njim vrvežem pod mogočno cerkvijo. Miheličevo ptujsko obdobjeje mogoče označili kot barvni realizem. Kasneje, ko je nanj vplivalo tudi študijsko po- tovanje v Pari2'(1950) in razvoj povo- jne umetnosti pri nas in v svetu, je njegovo slikarstvo prešlo v svojstveno obliko nadrealizma z močno izraženo liričnostjo in fantastičnostjo. Miheličevim umetninam so na ptujskem gradu odmerjeni trije pros- tori v drugem nadstropju. V prvi sobi so platna in na skoraj vseh so prisotni kurenti »Mrtvi kurent« (razstavljena je varianta iz leta 1973) je verjetno eno najbolj presunljivih umetnikovih po- dob. Avtor se je z mrtvim kurentom, okrog katerega so se zbrale še druge pustne maske, srečal na pustni torek leta 1937 v Dornavi. Doživetje je vtis- nilo neizbrisljiv pečat v njegov slikar- ski spomin, napovedujoča se vojna pa je dodala še svoj grozljivi prizvok. V kasnejših verzijah je ta prizvok groze še stopnjeval v podobi okostnjaka z ne- mško čelado. V prvi sobi so še kurenti sredi vasi. pa »Potujoči kurenti«, »Dafne in kurent« in kurenti, ki so se spremenili v muzikante in kijim štejejo čas ure brez ka/alcev. Po eni od sli- karjevih predlog je lani novosadska tapiscrislka Llelka Tobolka stkala ve- liko tapiserijo. Barve na platnih in na tapiseriji so ugasle, uglašene na pre- težno rjave in sive tone. poudarjena pa je struktura materiala. V drugem prostoru so razstavljene Miheličeve risbe iz leta 1974 in grafični listi iz serije Dafne ter nekaj posa- meznih listov iz petdesetih let, v kate- rih se kot stalnica pojavljajo za Mihe- liča tipični .simboli — petrolejka kot spomin na toplino doma izotroških let, šopek suhega cvetja kot lirični in me- lanholični spremljevalec interierov, ura brez kazalcev ter vedno znova kurenti, ki se spreminjajo v ptice, muzikante. glasbila. Na mitološko temo Dafne. ki se spreminja v drevo, je Mihelič ustvaril celo serijo del. saj je motiv razkroja in spreminjanja oblike zelo blizu njegovi umetniški uglaše- nosti. V tretjem prostoru se srečamo z Miheličevo barvno grafiko, med ka- tero je več del. ki predstavljajo jedro njegovega ustvarjanja. »Obisk« je barvni lesorez z avtoportretno glavo, zlovešče razjedenimi in razkrojenimi kurenti — muzikanti ter petrolejko kot edinim optimistično zasnovanim ak- centom. Tu je barvni lesorez »Mrtvi kurent« iz leta 1954. s katerega kas- nejšo varianto v olju smo se srečali v prvem prostoru. Fantastična vizija iz rastlinskega sveta (1957) nas seznani s ciklusom fantastično-poetično obe- leženih drobnih bitij, ki kot prividi plavajo iz temine noči — to so spomini na otroško in mladostno intimno doživljanje rastlinskega in živalskega sveta. »Kronist« (1955 )je eno ključnih likovnih del. ki se veže na Miheličev medvojni čas. Grozljiva podoba zapi- sovalca vojnih zgodb, ki z rdečo barvo kriči v svet. v gledalca pa strmi z ubi- timi in nemimi očmi. Potem so tu še zelo znani »Potujoči kurenti« iz leta 1953 in »Himere« ter nekaj mlajša »Kresna noč« (1971). v kateri se po- novno srečamo z intimnim in pra- vljično čarobnim svetom rastlin in drobnih živalskih bitij. V tretji sobi so razstavljeni tudi pasteli. s katerimi se Mihelič ukvarja šele zadnjih nekaj let. V pastelih se razjedene in razkrojene oblike, ki smo jih spoznali doslej, mehčajo in umir- jajo, podobno kot jih je zmehčala in umirila tehnika tkanja v tapiserijo. Tako si lahko od letošnjega 26. aprila dalje v ptujski galerijski zbirki ogledamo tapi.serijo. dvanajst platen, .sedem risb. osemnajst grafik in enajst pastelov Franceta Miheliča. V dose- danjih pogovorih je umetnik obljubil, da bo risbe, grafike in predlogo za tapiserijo poklonil, platna in pasteli pa bodo odkupljeni po podpisu pogodbe. Z ureditvijo treh sob za postavitev Miheličevih del je izpolnjen prvi del dolžnosti, ki smo sijih na Ptuju zadali, ko smo povabili Franceta Miheliča. naj se s svojimi umetninami vrne v mesto ob Dravi. Rešitev prostorsko in tehnično prav gotovo ni dorečena, saj z njo ni povsem zadovoljen niti avtor sam. Dragocenim umetninam mora- mo zagotoviti tudi ustrezno varovanje in ne nazadnje moramo razmisliti še o tem. ali bomo ostali pri prerezu Mi- heličevega opusa, kakršen je prikazan zdaj in v teh prostorih, ali pa si bomo zastavili dolgoročnejšo nalogo o izg- radnji in izpopolnjevanju obstoječega fonda. Marjeta Ciglenečki Ples demonov, 1974, risba z ogljem. Iz kataloga, ki je ob otvoritvi stalne razstave Miheličevih del na ptujskem gradu izšel s tekstom umetnostne zgodovinarke Melite Steie-Možina. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Med najbolj problematičnimi za konservacijo so po vsej verjetnosti kovinski predmeti. Postopek zašči- te se včasih zavleče tudi za nekaj mesecev. Brez sodobne opreme in strokovno usposobljenega delavca ne moremo govoriti o zadovoljivem posegu, tako da nestrokovno delo prej škoduje predmetu, kakor pa upočasni razpad. Razločujemo več osnovnih stanj konserviranih kbvinskih predmetov. Kot prvo je arheološko stanje. Pri tem kovina nima močnega jedra, zato predmet samo mehanično očistimo in zaščitimo z odgovarjajočimi ke- mikalijami. Pri muzejskem stanju gre za predmet z dobro ohranjenim jedrom, tukaj tretiramo večino srednjeveških železnih predmetov, pri katerih pride v poštev čiščenje korozije z elektrokemično in električno redukcijo, nato predmet pasiviramo in zaščitimo s slojem laka. Suiična ost pred konservacgo, na kateri je vidna korozija in melianična poškodba nestrokovnega čiščenja. Tretje stanje je grajsko ali interiersko — tukaj rje ni mogoče odstraniti s kemičnim postopkom, ker bi poškodovali ohranjen del svetleče se površine, zato predmet prekrijemo z začasnim premazom (ustrezajočimi mastmi). Na ta način so zaščitene v glavnem zbirke orožja in dvorske orožarne. Vendar se danes v zvezi s to zaščito že porajajo dvomi, sa.i klorove soli v kovini pod zaščitno plastjo nadaljujejo proces razkrajanja.. Ko pa smo prisiljeni predmetu odstraniti rjo in ga pasivirati ter pasivirati z brezbarvnimi obstojnimi premazi, odpornimi na vremenske vplive, govorimo o spomeniški konservaciji. Ta postopek uporabljamo za železne predmete na nezaščitenih mestih kot so ograje, okovi vrat in oken, mreže itd. Ivan Žižek JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (151) Poslovalni jezik v federaciji ,,Pošiljam vam kopijo priznanja bratov Ribar, ki jo prizadevno delijo po večini slovenskih šol pridnim učencem. Jezik je, kot vidite, prav jugoslovansko pobarvan. Mogoče je že čas, da ob pomoči Jezikovnega razsodišča dobijo naši šolarji jezikovno bolj pravilno priznanje. — Lep ;)ozdrav, dr. J. F." Obrazec za to priznanje je deloma napisan v šestih jezikih: v sr- bohrvaščini (učenci-ku-ci), slovenščina (učencu-ki), makedonščina (na učenikot na učeničkata) albanščini (nxčnes-it-es), madžarščini (tanulonak) in italijanščini (ali alluno-a), ime enega pnznanja je izpisano v dveh jezikih, funkcije treh podpisnikov pa so samo še v enem (PREDSJEDNIK ŠKOLSKOG ODBORA FBR, DIREKTOR ŠKOLE, RAZREDNIK), srbohrvaškem. Podpisi pod njimi so v tem primeru slovenski, celo eden od žigov je slovenski. Priznanje zaradi vsega povedanega učinkuje nekam okorno, oteževano, poleg tega zbuja še slabo voljo zaradi nedoslednega spoštovanja uradne enakopravnosti jezikov. Kaj storiti, da te motnje ne bi bilo? Edino prav in tudi lepše bi bilo, ko bi bili obrazci enojezični. Namesto enotnega obrazca za vso Jugoslavijo bi bilo treba napraviti obrazce za vsak jezik posebej, saj se da izračunati, koliko jih je v povprečju treba natisniti v tem ali onem jeziku, v srbohrvaščini poleg tega v latinici in cirilici. Potem bo vse popolnoma preprosto in stilno enotno, in vsi bodo zadovoljni, o tem smo prepričani. Kar za ta obrazec, velja tudi za vse druge. Prizadevanje (in boj) za obrazce v posameznih jezikih je že desetletja staro, pa še vedno ne dokončno rešeno. Za začetek dajmo zgled drugim na območju kulture. + + + + + Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Stkana je nova vez prijateljstva Lepo je imeti prijatelja, pravega, resničnega. Takega, ki z njim delimo žalost, veselje, skrbi, ki z njim lahko izmenjujemo tudi izkušnje, spoznanja. Med občinama Ptuj in Arandjelovac v Srbiji se že dalj časa tkejo prijateljske vezi . . . Obči- ni sodelujeta in se povezujeta na različnih področjih, na družbenopolitičnem, gospodarskem . . . Nov člen v tej verigi je bil skovan te dni, ko se je v Arandjelovcu mudila delegacija 05 Olga Meglic iz Ptuja. Dva dni smo bili gostje osnovne šole Sumadijski partizani. Ta je bila kot naša osnovna šola ustanovljena pred petimi leti. Takrat se je odcepil del učencev in delovnega kolektiva osnovne šole Milan Ilič- Ciča. Svoje prostore so našli v zgradbi bivše gimnazije, ki je adaptirana. 12. maj je dan njihove šole. Na prisrčni prireditvi, ki so se je poleg naše delegacije udeležili še gostje šole za vojaške letalce iz Mostarja, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacij, starši in številni drugi občani, smo proslavili peto obletnico ustanovitve šole in 40. obletnico za ta kraj pomembnih dogodkov iz NOB. Ob tej slovesni priložnosti sta ravnatelja obeh šol Bosa Jankovič in Ervin Hojker podpisala listino o sodelovanju. Izbrane besede obeh so bile besede zaobljube, da bomo gradili mostove bratstva in prijateljstva, ki sta vred- nosti, iz katerih raste močna in enotna Jugoslavija. Naslednji dan smo na šolski proslavi zaploskah številnim zelo uspešnim pionirjem te šole. Za prizadevno delo v izvenšolskih dejavnostih in za lepe dosežke na raznih tek- movanjih so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami. Sledil je ogled mesta in njihovih znamenitosti. Med njimi nas je posebno nav- dušil čudovit park Bukovička Banja z izredno zanimivim, raznolikim eksotičnim drevjem,' med katerimi se skrivajo skulpture številnih umetnikov z vsega sveta, in s turističnimi ob- jekti, ki so zrasli ob izvirih termalne vode. Se kratek izlet v zgodovinsko Topolo, rezidenco Karadjodje, vodje prve srbske vstaje zoper Turke. Z vrha hriba se razgleduje Oplenac s cerkvijo sv. Djordje, ki nas je navdušila s čudovitimi mozaiki. Po vrnitvi obiščemo še vrtec, kjer so nas izredno toplo sprejeli. Navdušeni smo nad lepo urejeno okolico sicer novega objekta, še bolj nad njegovo notranjostjo. Povsod izdelki drobnih otroških rok, negovano cvetje, domačnost, kar znajo ustvariti samo ljudje, predani svojemu delu. Vrnemo se v šolo med svoje gostitelje. Pogovarjamo se z njimi o sodelovanju, dogovarjamo se, načrtujemo za prihodnost, izmenjujemo naslove ... In že se je treba posloviti. Veliko lepega smo doživeli ta dva dni. Srbi so širokosrčni ljudje, zgovorni, odprti, odlični gostitelji. Dragocena vezenina prijateljstva, v katero smo zapletli prve nitke, čaka, da jo tkemo dalje. Osnovna šola Olga Meglic, Ptuj Vera Golob 13. nadaljevanje Ko so v stiriaeselih letih prejšnjega stoletja začeli pogosteje upo- rabljati fotografski aparat, fotografije še zdaleč niso povzročile revolu- *-'ije v slikovnem novinarstvu. Naj so tiskarji še tako obračali slike po [okah. natisnili jih niso znali. Fotografije so morali najprej prerisati in ^ele nato sojih lahko spravili na papir. Fotografijaje torej še precej časa '^'la le podloga umetniku. Toda aen sta tehnologija in napredek omogočila uveljavitev fotografije v tisku (in kot pomembno časopisno sporočilo se je fotografija Uveljavila šele na prelomu stoletja), je bilo treba javno mnenje nanjo pripraviti. To je v veliki meri storil Joseph Pulitzer, ki je leta 1883 kupil propadajoči newyorški World (Svet) in ga v treh letih spremenil v •najdonosnejši časopis. Čeprav Pulitzerja danes poznamo predvsem po •njegovih nagradah in kot ustanovitelja Pulitzerjeve novinarske šole, je ^reba povedati, da je bil tudi eden izmed začetnikov senzacionahzma. Na straneh svojega časopi.sa je objavljal krvave in grozljive kriminalne zgodbe. S križci je imel navado označevati krvava mesta na slikah: a) ^•■^ta, oškropljena s krvjo, b) okno, na katerem je videti kaplje krvi, c) P*^stelja, pokrita s krvjo, d) miza s krvavim prtom . . . Pulitzer je tudi •"ad objavljal slike kriminalcev in osumljencev. Kot kaže, so bile nekatere" ^'"ke zelo jasne. Leta 1884 je detektiv v Montrealu aretiral newyorškega °orzjiega mešetarja, ki je pobegnil v Kanado. Odkrili so namreč, da goljufa. Montrealski detektiv ga je prepoznal po sliki, ki jo je videl v rulitzerjevem Worldu. Istega leta je policija v Ontariu s pomočjo slike v )^orldu ujela zlogasnega gangsterja ,,Marma" Mandelbauma. Pulitzer se ob tisti priložnosti javno pohvalil; ,,Medtem ko prispevamo svoj delež ^ napredek ameriške umetnosti in izobražujemo ter hkrati zabavamo •naše številne bralce, pomagamo tudi javnemu redu in pravici . . ." UREDNIK IN PODJETNIK Hkrati se je Pulitzer zavedal, da so lahko zanimivi tudi portreti uglednih ljudi. Začel je objavljali slike duhovnikov, učiteljev, odvetnikov, igralcev in politikov. Tako navdušeno je objavljal slike, da ga je tudi zaneslo. Priobčil je sliko ljubkih deklet iz Brooklyna in povzročil vihar ogorčenja. Časopis Journalist, ki je skrbel za moralo v tisku, je takoj zapisal, da je ,,World napravil nemajhno napako, ko je objavil brooklynske lepotice . . . Gre za slab okus časopisa, ki je vdrl v svetost družinskega kroga in pred javni pogled postavil slike mladih dam, ki z ničimer drugim ne morejo povzročiti zanimanja javnosti kot s svojo lepoto . . . Takšno novinarstvo samo še bolj pospešuje javno mnenje o brezvestnem novinarju, pred katerim je najbolje zakleniti jedilni pribor, hrž ko stopi v hišo." Seveda bi Jospehu Pulitzerju delali krivico, če bi ga ocenjevali samo po slikah, s katerimi je naphal svoj časopis. V zgodovino ameriškega in svetovnega novinarstva seje vpisal kot eden osrednjih ameriških sodobnih urednikov in ustanovitelj dveh vplivnih časopisov. Hkrati velja tudi za podjetnika, ki se mu je posrečilo med vsemi časopisnimi založniki ust- variti eno izmed največjih premoženj. Ko je umrl, je bilo njegovo imetje vredno skoraj dvajset milijonov dola-jev. Rodil se je leta 1847 na Madžarskem. Oče je bil madžarski Zid, mati pa Avstrijka. Ko mu je bilo sedemnajst let in je imel za seboj dobro privatno šolo, je pobegnil od doma in stopil v vojsko. Zaradi slabega vida in nevojaške postave ga niso sprejeli niti v avstro-ogrsko vojsko niti v Tujsko legijo. Manj izbirčen pa ie bil agent iz Amerike, ki ie novačil bviopejce, da bi se prostovoljno pridružili vojski Unije v državljanski vojni 1864. Pulizer seje prijavil in postal pripadnik Lincolncve konjenice. Po koncu vojne se je Pulitzer znašel brez beliča v New Vorku. Po raznih priložnostnih delih — težave mu je še vedno delala aneleščina — se je le začel vzpenjali. Leta 1867 je postal amer d 'avljan, letu kas pa seje ko: reporter zaposlil pri osrednjem dnevniku v nemščini VVestlictie Post, ki ga je urejal Carl Schurz. Zagrizel se je v novinarsko delo, hkrati pa se je začel tudi ukvarjati s politiko in bil kmalu izvoljen kot republikanski poslanec v skupščino države Missouri. Leta 1872 je že solastnik Posta, vendar ne za dolgo. Solastniške delnice je prodal in z. izkupičkom kupil neznan dnevnik v St. Louisu, ki pa je imel to prednost, da je bil naročnik poročil agencije AP. Prav ^voljo tega je lahko z] dobičkom prodal časopis chicaškemu časopisnemu lastniku McCulIaghgu. ; Pulitzer je nato za nekaj let zapustil novinarstvo. ! V tem času je štirikrat obiskal Evropo, se oženil in bil sprejet v odvetniško zbornico. Kmalu potem pa se je spet začel ukvarjati z ■ reporterskim delom. Z bog'itimi izkušnjami se je 1878 vrnil v St. Louis in ' tam kupil za 2.500 dolariev bankrotiran časopis Dispatch. GLAVNI VECERNIK V ST. LOUISU Tri dni kasneje ga je pridružil časopisu Post in tako ustanovili časopis, ki je kasneje postal eden najpomembnejših v Ameriki: Post-' Dispatch. V štirih letih je list postal glavni večernik v St. Louisu. To je bil; izključno Pulitzerjev dosežek. Nemški priseljenec je bil sedaj v tridesetih! letih. Bil je stremuški in vase zaprt možak, ljubitelj glasbe, razgledan na vseh področjih, predvsem pa je imel izreden novinarsko-uredniški posluh ; za to, kaj hočejo ljudje brati v časopisu. Eno izmed njegovih gesel je bilo: ] Nikoli ne izpusti iz rok zadeve, dokler ji ne prideš do dna. Vztrajaj in še | enkrat vztrajaj, dokler zadeva ni res končana." Pulitzer je pri svojem i časopisu zaposlil kot upravnega urednika Johna Cockerila. V imenuj ,.interesa javnosti" sta se spuščala v prave križarske pohode nad raznei izpriiene nolitike, gangsterie in goljufe. Za P"litzerja je bil dan izKubljen, j če v njegovem časopisu ni bilo vsaj ene uresničitve njegovih postulatov — ■ članek v javno dobro ali pa velika ekskluzivna novica. UMORI, PREGREHE, ŠKANDALI Urednik Cockerill je k Pulitzerjevemu časopisu prinesel tudi nekaj bolj vsakdanjih prijemov in tem, ki so se dale dobro prodajati, umori, pregreha, razni škandali. Cockerill je poskrbel, da so bili na senzacionali- stičen način opisani nasilje, linčanje, javna obešanja. Časopis je z užit-; kom priobčeval škandalozne zgodbice o ,,boljših družinah" v St. Louisu.- Nadaljevanje prihodnjič ; 8 - REPORTAŽE IN OBJAVE 24. maj 1984 TEDNIK gusmstva moraš čutiti nekaj več kot zgolj zaslužek' Vse to pa bo vodil in upravljal mladi, 23-letni Miran Mislovič Želja za lepšim in boljšim kosom kruha je že marsikoga napotila v svet, da biy Nemčiji, Švici ali kateri drugi zahodni državi zaslužil za hišo in avtomobil, po tem pa se spet vrnil domov, čez deset, petnajst ali dvajset let. Občutka, da si tujec se ne moreš znebiti, pa tudi tistega ne, ki te veže s svojim domačim krajem, sošolci in prijatelji. Tisti naši zdomci, ki imajo radi svojo domovino, to ljubezen do nje vcepljajo tudi svojim otrokom, vedno jim govorijo, da so doma v Jugoslaviji, Sloveniji. . . Če si že odrasel fant šel z njimi, si se s tem občutkorri že odpravil na pot, če pa si se tam nekje, na severu rodil sta ti ga dala lahko le mama in ata, pa morda še dedek in babica, ki si ju obiskal vsako poletje. Domovina je resnično samo ena in z ničemer je ne moreš nadomestiti, tudi z blagostanjem in lepimi avtomobili ne. Vleče te domov, če ne danes, pa jutri, živet ali umret na svojo zemljo, v svojo vas... . Leto 1961 se je pisalo, ko se je na pot v Nemčijo odpravil tudi Mislovičev ata, da bi za svoje v Mezgovcih prislužil kaj več kot je lahko doma, da bi hitreje uresničil nekatere svoje sanje. Pa kaj tudi ne, mlad človek jih mora imeti. Tistega leta se mu je rodil tudi sin, natanko L jonuarja je privekal na svet, čez slabih devet let pa sta za atom krenila tudi mali Miran in mama. Fant je rastel in odrastel v moža. poiskal sije svoje delo, oče in mati pa sta začela graditi ob stari domačiji v Mezgovcih, da bi se na stara leta vrnila domov. Leta 1980 so zasadili prvo lopato, da bi vzporedno s stanovanjsko hišo zraslo tudi poslopje za gostinski lokal, za kmečki turizem ali kaj po- dobnega. Kdo ve — kaj seje takrat vse pletlo v glavah, kako sta si svojo prihodnost zamiš- ljala Mislovičev ata in mama, kako stajo na- črtovala za svojega sina in hčerko ... Usoda je hotela drugače, ob delu m načrtih je usahnilo življenje gospodarja, delo je za nekaj časa zastalo in tudi načrti z veliko hišo so 'it na mah spremeniU. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da so se lahko domači spet zbrali. Prvotni poskus, da bi se hčerka s svojim ne- mškim fantom lotila gostinstva ni uspel. Jezikovna pregrada je bila prevelika in tudi druge razmere takšne, da sta se vrnila nazaj. Doma je ostala mati sama, v veliki, skoraj tisoč kvadratnih metrov veUki hiši v katero je bilo že vloženega veliko denarja in dela. Sinje bil še vpdno v tujini in kot strokovnjak za beton in železo potoval po svetu in se v Kanadi dodatno usposobil kot gradbeni tehnik za opaže. Prek svoje firme je tako sodeloval tudi z jugoslo- vanskimi podjetji in načrtoval, da bi imel predstavništvo za ves vzhodni del Evrope. Kljub razmeroma dobrim pogojem za delo, pa je usoda hotela drugače. Fant seje odločil, vse skupaj pustil in se vrnil domov v mesecu ja- nuarju letos, da nadaljuje delo, ki gaje začel oče in da pomaga materi, kije ostala sama ... To bi lahko bil kratek uvod v današnji zapis, ki smo ga namenili predstavitvi družine Mis- lovičeve iz Mezgovec ob Pesnici, sinu Miranu, ki bo 26. maja letos, to je v soboto, uradno predal namenu novi gostinski lokal z restav- racijo in disco klubom Rubin, pozneje pa tudi s skupno dvanajstimi sobami. V 'em času je končal tudi predpisani tečaj in izpit v Ljubljani s čimer si je pridobil pravico do obrtnega dovoljenja, svoje delo so opravili tudi in- špektorji in danes je takorekoč vse nared, da delo steče. Takole nam je Miran pripovedoval o svoji odločitvi: »Razmere doma so bile take, da sem moral vse skupaj pustiti in priti domov. Odločitev gotovo ni bila lahka, zlasti pa ob dejstvu da se lotevam poklica, ki sodi med najtežje. Do gostinskega dela pa moraš čutiti nekaj več kot zgolj zaslužek, če ga hočeš dobro in strokovno opravljati. Mislim, da imam za to vse pogoje, čeprav sama lokacija ni bUzu kakšnega več- jega centra. Je pa v neposredni bližini letališče, pa tudi iz Ptuja ni tako daleč, da nas gostje ne bi našli. V prostorih razpolagamo z okrog 230 se- deži, sto pa jih je na terasi. Tako bo gostom na voljo večji restavracijski prostor, jedilnica in disco. Vse to pa daje dovolj možnosti za organiziranje raznih maturantskih plesov, gostij in drugih zaključenih družb. Mislim, da ljudje še vedno radi gredo na deželo, zlasti če je dobra pijača in kuhinja z domačimi po- sebnostmi. Načrtujem pa tudi nekaj sob s po dvema posteljama, ki jih pa žal še nisem mogel ure- diti, saj smo doslej samo vlagali in se še ničesar ni vračalo. Upam, da bo to iirejeno že pri- hodnje leto in da bo pri nas lahko prenočilo čez noč 24 gostov. Med posebnostmi, ki jih bo naša hiša po- nudila gostom bi rad omenil predvsem do- mače specialitete, ki jih ljudje tudi najbolj iščejo. To so predvsem — tunka z mesom, klobasami in zaseko, domače jedi, ki jih vse redkeje zasledimo v jedilnih listih, da ne go- vorimo o dobri domači gibanici, pečeni v pravi stari kmečki peči. Na voljo pa bodo tudi so- dobna jedila, priprava takih jedi — skratka potrudili se bomo, da bodo gostje odhajaU od nas zadovoljni in da se bodo tudi radi vračali. Seveda pa to ne bo samo na začetkti, kot je prepogosto v navadi, to moramo tudi obdržati in se truditi, da stvari iz dneva v dan izbolj- šujemo, ponudbo dopolnjujemo ...« Ob obisku pri Miranu Misloviču v Mez- govcih smo se lahko prepričali, da fant raz- mišlja resno, da svoje načrte gradi na realni osnovi. Vse to pa bo seveda zmogel le z veliko dela in truda, z veliko volje in želje, da so gostje zadovoljni... Šele takrat se bo vloženo začelo počasi vračati. Razmišlja tudi o svojih sode- lavcih, kolektivu, ki bo vse to delo zmogel. Pravi, da bo v polni zasedbi kolektiv štel kakšnih deset Hudi, ko bo sezona na višku, ko bo gostinski obrat postal znan,- za sedaj pa računa na izdatno pomoč domačih, zlasti svojega dekleta, ki jo bo verjetno kmalu pri- peljal v hišo za gospodinjo. V gostinstvu je težko predvidevati — kaj bo jutri, razmišlja 23-letni Miran, ki seje na sobotno otvoritev dobro pripravil. Okrog 50 natakarjev, kuhar- jev in drugih mu bo priskočilo na pomoč, prostora pa so pripravili za okrog 1500 gostov, kijih bodo od štirinajstih pa do zgodnjih ju- tranjih ur zabavali člani ansambla Toneta Kmetca. Zanimalo nasje tudi — kakšen odpiralni čas bodo imeli pri Mislovičevih v Mezgovcih. Gostinski del bodo odpirali okrog devetih dopoldan in zapirali ob 22. uri. Diskoteka bo v nedeljo odprta od 16. do 20.ure za mladino, v sredo, petek, soboto in nedeljo zvečer pa od dvajsetih do treh zjutraj. K že doslej pestri, žal včasih premalo kva- litetni gostinski ponudbi, se pridružuje tudi Miran Mislovič s svojim gostinskim lokalom kije gotovo med največjimi zasebnimi obrali, če ne največji. Želimo mu veliko osebne in poslovne sreče, dobrih poklicnih sodelavcev in čim več zadovoljnih gostov od blizu in daleč. Pravijo sicer, daje vsak sam svoje sreče kovač. Za gostinstvo velja to toliko bolj, zato mla- demu Miranu Misloviču želimo izpolnitev vsega pričakovanega in da uspešno nadaljuje delo svojih staršev v prepričanju, da je tudi doma lahko življenje drugačno, takšno kot si ga pač narediš. Miranu energije in volje go- tovo ne manjka, pa tudi temelji so dovolj trdni, da ga ne bo razočaralo. Tak je Mislovičev novi dom v Mezgovcih ob Pesnici z blizu 1000 kvadratnih metrov uporabne površine Osrednji gostinski prostor bo lahko sprejel 100 gostov V sodobno urejeni kuhinji bo dovolj možnosti za pripravo kva- litetne in pestre hrane Jedilnica je gotovo najlepši in najbolj privlačno urejeni prostor Mladi se bodo navduševali nad disco klubom Rubin, ki je v kletnih prostorih zgradbe TEDNSK - 24. maj 1984 DELO DRUŠTEV - 9 OBČNI ZBOR ,^AVE" V FRANKFURTU/M Dne 10. marca 1984 je opravilo Slovensko kulturno društvo ,.Sa- va" v Frankfurtu/M svoj 13 občni zbor v veliki dvorani ,,Btii- genhaus" Nordwe.ststadt. Po otvoritveni besedi dosedanje- ga predsednika Janka Žemljica je iz\'oljeno delovno predsedstvo pričelo z rednim delom po začr- tanem programu. Medtem ko je kandidacijska komisija pripravlja- la kandidatsko listo, smo bili vsi seznanjeni ob poročilih predsedni- ka, tajnika in blagajnika o delu društva, njegovih sekcij in priza- devnosti posameznikov, ki dru- jtvenemu delu nikoli niso odrekali svoje pomoči in skopo odmerjene- ga časa. Aktivnosti našega društva v obdobju od 5. marca 1983 do 10. marca 1984 so potekala nepre- kinjeno. Naši rojaki se čedalje številneje zbirajo v društvenih prostorih, kjer nadvse prizadevno deluje Mala šola, tu se pripravljajo učenci slovenskega dopolnilnega pouka v raznih krožkih na številne kulturne nastope v koledarskem letu, dobro so obiskani literarni in družabni večeri, ki vključujejo vez med društvom, družinami in posa- mezniki. Med najaktivnejše štejemo res naše mlade šolarje. Mnogi nam doraščajo že v mladince in od njih si obetamo, da bodo nadaljevali in čuvali delo in ugled slovenskega društva v tujini, da bodo s svojimi pionirskimi izkušnjami in mlado- stjo bodoči temelj hiše, ki s svojim odborom ohranja tukajšnjim roja- kom vezi z domovino, neguje šege in navade slovenstva, ter skuša s pesmijo in besedo v kulturnih programih zabrisati več desetletno odsotnost od domačih krajev in ljudi. V minulem mandatnem obdobju so bili najvažnejši ti dogodki — 30. aprila so naši šolarii sodelovali na kvizu znanja „Poznam in ljubim svojo domo- vino." V maju je Združenje star- šev nudilo vsem učencem brez- plačna izleta ■ na Boden- so jezero in v Phanlasta Land pri KOlnu. Dobro organi- zirana izleta in sproščenost ter veselje otrok in prisotnih star- šev je bilo plačilo odboru šole. — Dan Mladosti smo praznovali v Kathi Kolwitz-Haus. Več kot 100 likovnih del učencev slovenske dopolnilne šole na temo ,,Najlepša slika tovariša Tita" in kulturni program so bili dokaz delovnega naraščaja našega mladega rodu v tujini. — V juniju smo proslavili zaključek šolskega leta. Prireditve so se udeležili predstavniki nem- ških šolskih oblasti, predstavniki Generalnega konzulata v Frank- furtu. Združenja jugoslovanskih društev in klubov, ves odbor „Sa- ve", predstavniki delovnih or- ganizacij v Frankfurtu in številni starši. Prizadevnim učencem je Janko Žemljic izročil Savina priznanja za aktivno delo na kul- turnem področju. — Dan republike 29. november smo počastili s svečanim recitalom, v katerem so sodelovali cicibani, pionirji in Savani. Višek prireditve je bil sprejem prvošolcev v Zvezo pioniriev Jugoslavije. — Vsako leto decembra obišče vse slovenske otroke v Frankfurtu dedek Mraz. Obdaritev dedka pripravi in oskrbi Združenje star- šev na prireditvi pomaga Upravni odbor Save. Le-ta z gospodarskimi organizaciji tudi materialno omogoča dostojno novoletno praznovanje. Decembrska prireditev dobiva v Frankfurtu iz leta v leto več obi- skovalcev. To je znak, da narašča število najmlajših in obenem, da živi med .starši sooštovanje do tradicij redne šole v domovini. — Izredno nam je uspela le- toSnja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. V drugem delu prireditve so se takrat prvič predstavile učen- ke slovenske dopolnilne šole in Savanke s svojimi lastnimi literarnimi prispevki ob tej svečanosti so bila podeljena Prešernova priznanja učencem in Savanom za uspešno delo na pod- ročju kulture. — Tudi člani kegljaške sekcije si prizadevajo storiti kar se največ da na športnem področju. V aprilu izvedejo vsakoletno klubsko pr- venstvo, maja organizirajo tradicionalni kegljaški turnir v katerem nastopa preko 20 ekip. Kegljači se pomerijo med seboj tu- di ob prazniku republike. Letos pa je njihovo delo usmerjeno pred- vsem na sodelovanju na III. evropskem kegljaškem prvenstvu jugoslovanskih klubov in društev v tujini, ki je bilo v Ljubljani v času od 20.— 22. aprila 1984. — Kot rdeča nit se med sleherno vejo aktivnosti sekcij društva prepleta delo članov Upravnega odbora. Vsakomesečne in po potrebi še izredne seje društva zagotavljajo, da so programi vsebinsko in organizacijsko brezhibno pripravljeni. Mnogo za- slug prištevamo v tem pogledu našemu predsedniku. — Prihod pomladi in jeseni obeležimo Slovenci ob svojem dru- štvu na piknikih v naravi. Članice in člani UO poskrbe za domače je- di, pijače nudi društvo po nabavni ceni, pevci zapojejo in navsezadnje urežejo še godci domače melodije. — Letošnja Savina Vinska trga- tev je s svojim zabavnim progr- amom pritegnila na prireditev Se več rojakov. Velika modna revija, izbor najlepšega dekleta, tombola in obisk slovenskega humorista Vinka Simeka so izredno popestrili večer, ki je združeval čez 600 Slo- vencev in jim skušal dajati domačnost in toplino. — UO ,,Save" organizira ob zaključku koledarskega leta v dru- štvenih prostorih silvestrovanje za rojake, ki vse leto na naših pri- reditvah vestno opravljajo svoje delo in ne utegnejo najti časa za osebno razvedrilo, za sodelavce konzulata, delovnih organizacij in številne posameznike, ki vsak po svojih močeh in sposobnostih pripomorejo k delu in ugledu Slo- venskega društva. — V pustnih časih se razveselijo predšolski in šolski otroci na Savi- nem pustovanju v popoldanskem času, zvečer napolnijo dvorano odrasli. Vesel, Segav večer zopet pripomore k združevanju Sloven- cev začasno, pa tudi za vedno na tujem. Januar in februar sta namenjena pripravam za nov občni zbor. V ta namen se nemalokrat zberemo člani UO, da kritično pregledamo delo mandatne dobe, ki jemlje slovo in že obenem vpeljujemo nove člane v zahtevno, po&"tvo- valno, vsestransko amatersko društveno delo. Program društva je izredno pes- ter in da bo lahko dobro ali čimbolje uresničen, je v največji meri odgovoren njegov UO, ki pa vabi na vse svoje seje še ostale roja- ke, ki žele društvu pripomoči ob njegovem delu. Desna roka in vodilo našega slo- venskega društva je vsekakor naš pokrovitelj občinska konferenca SZDL občine Ptuj. Na 6. srečanje slovenskih društev zahodne Evrope v Frankfurtu/M, 1978. leta, je bila podpisana listina o medsebojnem sodelovanju, o pomoči pri orga- niziranju in prirejanju kulturnih in drugih prireditev za naše delavce na začasnem delu v tujini, o pospeše- vanju stikov z domovino in utrje- vanju domovinske zavesti. Lahko trdimo, da smo imeli Savani srečen dan, ko smo zaprosili prav Ptujčane za pokroviteljstvo. Le ako bi slovensko društvo v tujini zmoglo organizirati velike priredi- tve kot sta vinska trgatev in občni zbor povezan s praznovanjem Dneva žena. Kako bi si društvo lahko plačevalo visoko najemnino za nujno potrebne prostore, če bi ne bilo dotoka v blagajno v glav- npai na teh dveh prireditvah. In kje bi se zbirali naši otroci, kje bi zapeli, zaplesali, kje bi negovali in dopolnjevali materinsko besedo, če ne v društvenih čeprav — kletnih prostorih. Marsikatera knjiga na knjižnih policah nas veže na Ptuj, slike in med njimi prapor! V sleherni težavi društvenih dejavnosti se obračamo na svojega pokrovitelja, ki nam v skupnih naporih ohranjanja slovenstva nikoli ne odreče nasve- tov in pomoči. Te dragocenosti se Savani dobro zavedamo in zato so naše želje, da bi uspešno delovali tudi v bodoče, res iskrene. Na letošnjem 13. občnem zboru je pokrovitelj obč. konf. SZDL Ptuj poskrbel za prihod in sodelo- vanje zabavnega orkestra Tornado, članic delavsko prosvetnega druš- tva Svoboda Majšperk, s pevcem ivom Mojzerjem. Naši rojaki so bili mladih muzikantov nadvse veseli. Njihovo razpoloženje je bilo dokaz, da domačih fantov na taki prireditvi nihče drug ne bi mogel nadomestiti. Pokrovitelj pa ob društvenem, kuhurnem in šport- nem delu Save budno spremlja delo slovenske šole. Dobro ve, da imajo tudi šolarji že svojega pokrovitelja, osnovno šolo Tone Žnidarič v Ptuju. Skupno skrbimo, da bi se vraščale korenine naših mladih Slovencev Čim trdneje na domačih tleh. Občni zbor in praznik žena so pozdravili člani ptujske delegacije, njen vodja, predsednica obč. konf. SZDL Marinca Fajt, Lojze Cucek, predsednik koordinacijskega odbo- ra za vprašanja delavcev na začas- nem delu v tujini pri občini Ptuj, Feliks Bagar — izvršni sekretar ZK občine Ptuj, pionirji slovenske dopolnilne šole, predstavnik generainga konzulata SFRJ v Frankfurtu/M Džemal Abdagič in predstavnik Združenja jugoslovan- skih društev in klubov Ilija Dimitrovič. Janko Žemljic je izročil pohvale in priznanja zaslužnim Savanom in delovnim organizacijam. Priznanja so prejeli: Marjan Obreht, Bojan Seme, Janko Žemljic, Stana Deč- man, Ančka Volčjak, Jožefa RoS- kar, Štefan Rantaša in kolektiv Ljubljanske banke v Frankfurtu. Pohvale so bile izročene: Koordina- cijskemu odboru občine Ptuj, Gra- disu, Vladu Soldo, Danilu Kova- čiču, Fončku Tomažiču, Tiborju Sipošu, Ivanu Golenaču in Tomažu Jasencu. Po tej svečanosti je predsednica delovnega predsedstva občnega zbora zaželela vsem materam, ženam in dekletom srečen Dan žena, učenci slovenske dopolnilne Sole so zapeli in zaplesali, fantje UO Save so delili nageljne. Najvišji organ društva, skupščina, je bila končana. Začelo se je praznovanje do zeodniih jutranjih ur. Dragica Nunčič-Turk il DELA TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ Izvolitev komisij, priprave na lOO-letnico o tem, da bo 'uristično društvo Ptuj kmalu staro 100 let. smo na straneh Tednika že pisali. Sedaj ima društvo tudi družbeno podporo za organizacijo jubileja. Najbolje bi bilo, da bi društvo ob jubileju izdalo novo monografijo. Glede na to, daje na voljo kratek čas in glede na to. daje stare še okrog 1200 izvodov so v društvu dali pobudo, da bi ob jubileju, ki bi naj bil prihodnje leto ali leta 1986, izdali turistični vodnik Ptuja. Tega Ptuj resnično potrebuje. Tisti iz leta 1985, ki je sicer germanistično usmerjen, je doslej najboljši vodnik Ptuja. Pozneje sta izšla še dva, zadnji leta 1935. Med bodoče naloge društva sodi tudi nadaljnja skrb za izobrazbo turističnih vodnikov. Vsako leto naj bi usposobili vsaj 10 turističnih vodnikov. V znamenju 100-letnice paje tudi akcija 100 let — 100 novih članov. MG Praznovanje dneva žena v Bensheimu 17. marca 1984 so se že četrtič zbrale slovenske družine iz Darmstadta in okolice v Bensheimu v gostišču družine Rutar. Z učenci slovenskega dopolnilnega pouka in gosti iz Heppenheima smo praznovali Dan žent;. Med dragimi gosti je bil letos posebej zaželjen konzul za šolstvo tovariš Jože Sager s svojo ženo. Učenci so ga prisrčno pozdravili, prav tako predsednik staršev Ivan Majcenovič. Otroški program je vseboval pisano verigo recitacij in pesmic namenjenih njihovim materam. V njih so iz- povedovali svojo ljubezen in hvaležnost. Gostje s Happenheima so zaplesali kola in nam z njimi pričarali košček širše domovine. Rutarjeva družina in njeni prostori nas dostojno pričakajo vsako leto. Mnogo cvetja na mizah, slika tovariša Tita in naša zastava so dragulji, ki jih premore le malokatero gostišče v tujini. Ivan Golmač in njegova hčerkica Bojana sta poskrbela, da smo se ta večer ob njunih vižah naplesali in napeli. Prisotni so bili mnenja, da bi bilo prav, če bi se Slovenci z južnega Hessena večkrat zbrali, se pogovorili in bili bolje obveščeni o novicah v domovini. Dragica Nunčič-Tuik LUDVIK ZAJC ZA TEDNIK Ludvik Zaje je najbolj popularen Jugoslovan oziroma Slovenec na Norveškem. Kako tudi ne, ko pa je trener smučarskih skakalcev te skandinavske dežele. Smučarski skoki in smučarski teki pa sta te- mi, o katerih lahko govoriš z vsa- kim Norvežanom. O tem sem se prepričala sama, pa tudi Ludvik je dejal, da je tako. Bo že vedel, saj ISvi v Oslu že pet let. „Norveško sem poznal ze prej, saj sem bil tu od 1961. leta dalje vsako leto po teden dni. Skandina- vija mi je všeč, kaj kmalu sem se na to deželo navezal tudi s srcem (Zaje je poročen z Norvežanko, imata 12-letno hčerko Tanjo in 8 letnega sina Staneta — op. p.). Pred petimi leti sva se z ženo odlo- čila, da se iz Slovenije preseliva v Oslo. Leto dni sem bil brez stalne zaposlitve, delal sem pri neki firmi za belo tehniko, potem pa so me kombinatorci zaprosili za pomoč pri treningu. Delo je bilo honorar- no, opravljal pa sem ga z veseljem. Ker so kombinatorci dosegali bolj- še uspehe v skokih kot v tekih, so nii Norvežani ponudili mesto trenerja smučarskih skakalcev. Za- me je bil to velik izziv. Ni mi bilo lahko, saj šo Norvežani sloviti skakalci, to je dežela z dolgo ..skakalno" in sploh smučarsko tradicijo, jaz pa sem prišel iz Jugoslavije, ki je bila znana pred- vsem po Planici. No, paje šlo. Prvi dve leti sem se držaj svojih principov, tretje leto smo nekoliko manj trenirali in več eksperi- mentirali, uvajali spremembe . . . Potem sem spoznal napake, ska- kalna sezona je bila nekoliko bolj- Ludvik Zaje (foto A. Hovig) ša, vendar ne dovolj dobra za Norvežane, ki so navajeni segati po medaljah. V sezoni 82/83 smo dobili novega predsednika komi- sije za skoke, zaradi poškodb zmanjšali ekipo na samo šest čla- nov, potem so spet prišle poškod- be .. . Ja, nič kaj zadovoljen ni- sem bil, Norvežani pa tudi ne." Po zadnji sezoni je prišlo v norveškem smučarskem skakanju do nekaterih sprememb. Ludvik Zaje je sicer podpisal pogodbo za naslednji dve leti, vendar po dolgotrajnem oklevanju. Sele na prigovarjanje tekmovalcev in po pogovoru s trenerjem trondheim- ske skupine skakalcev, ko so raz- čistili nekatere dileme, se je odlo- čil za nadaljnje trenersko selo. Po- leg njega sta sedaj v Norveški smučarski zvezi še dva profe- sionalca, vsi ostali so amaterji. In kaj pravi o pogojih, ki jih imajo tekmovalci? ,,Norveški smučarski skakalci in vrhunski športniki nasploh imajo dosti slabše delovne in življenjske pogoje kot na primer jugoslovan- ski ali kateri drugi. Tekmovalci sploh ne morejo biti profesionalci, nobeden ne dobi povrnjenega denarja zaradi izgubljenega osebnega dohodka, le proste dne- ve. Denar si služijo s trdim delom v poletnih mesecih, ko nimamo treningov. Tekmovalci, ki študira- jo in so v državni reprezentanci, imajo status študenta, vendar le dve leti, potem morajo opraviti iz- pite, sicer ta status izgubijo. Samo člani A ekipe imajo opremo za- stonj, ostali, ki so že dosegli takšne vidnejše rezultate pa jo lahko do- bijo s popustom v raznih športnih trgovinah. Treningi so naporni, ta- ko kot v vsakem športu, odsotnost z doma je precejšnja — od novem- bra do marca nas tekorekoč ni doma. Sicer pa pravijo, da moraš biti malo mahnjen, če se hočeš iti takšnega športa. Bo najbrž držalo, vendar — meni je všeč." Za trenerja je delati na Norve- škem pravi užitek, je povedal. S tem je misUl na zares široko ,,ba- zo" smučarjev. Otroci stopijo na smuči že z drugim letom, ko še ,,pošteno hoditi ne znajo". Na Norveškem je registriranih 3500 smučarskih skakalcev, zato je tre- ba Zajcu verjeti, ko govori tem, kakšen užitek je delati na Norve- škem. Nekaj dni pred najinim sre- čanjem je bilo v Oslu pod HolmenkoUnom tekmovanje v smučarskih skokih za otroke in kar 850 se jih je zbralo pod velikanko. Morda je bil med njimi tudi kateri od bodočih Zajčevih varovancev, kdo bi vedel. Ludvik Zaje sedaj o tem ne razmišlja, pripravlja se na novo sezono, ko bodo norveški skakalci spet osvajali medalje! O marsičem sva prijetno kram- ljala, predvsem o Jugoslaviji in Sloveniji. Saj jo mnogokrat obi- šče, je dejal, vendar so to le kratki obiski, prekratki, da bi se spet počutil kot doma. Ob slovesu mi je stisnil roko in z malce nostalgije v glasu dejal: ,,Pozdravi mojo domovino!" Nevenka Dobljekar 10 - NAŠI DOPISNIKI 24. maj 1984 - TEDNIK Do cestR v košari Mnogo se govori in piše o nerazvitih območjih, eno takšnih je tudi naselje Ložine, KS Podlehnik. Sem te zanese pot prek Lesk ovca, v Varnici na desno proti trem vodam. Na tem delu Ložin je okoli 10 hiš, kjer živijo večinoma stari krajani, mladi pa so odšli, kajti tukaj ni pogojev na razvoj, bili pa bi, če bi bila cesta, da bi bilo možno dobaviti najnujnejše vsaj za popravilo stanovanjskih hiš. Franc Cafuta, star 23 let, ki stanuje v Ložinah St. 6 pravi, da bi ostal na domačiji, saj imajo posestvo, povrhu tega je zaposlen v Cinkarni Celje, tako da vsak dan pešači do avtobusa po eno uro, vendar ga to preveč ne moti, saj je vajen trdega dela in hoje. Ob tem je povedal, da sta njegova brata, eden živi v ZRN in drugi v Celju, zelo navdušena, da se kmetija ohrani, takšna kakršna je, seveda ustrezno posodobljena, kolikor je v tem kraju to sploh mogoče. Tako sla njegova brata že prispevala skupaj 10 milijonov starih dinariev, da bi s tem prispevala 7j& gramoziranje ceste in huldožerska dela. čeprav to cesto v letu le nekajkrat koristita, ko obiskujeta starše. Tudi ostali krajani so prispevali, čeprav jih je zelo malo in nimajo dohodka. Tako so skupaj zbrali 15 milijonov din. Na ta denar bo tudi KS Podlehnik prispevala enako vsoto, tako kot vedno do sedaj, kjerkoli so krajani zbrali kakšen denar, KS ni odklonila svoje^pomoči, čeprav je v blagajni KS malo denarja. Skupnih sredstev bo potemtakem okrog 30 milijonov starih din, to pa ne bo zadostovalo za celotni del ceste v dolžini nekaj km, zato krajani razmišljajo o pomoči SO Ptuj, da bi poiskali kakšen denar iz sklada za nerazvita območja. Kaj več ni mogoče pričakovati od samih krajanov, kajti dajatve so velike, zaslužka pa nimajo, njihov dohodek je gozd, zato mnoge skrbi, s čim se bodo preživljali, ko bo gozd posekan. O tem bi vsekakor morali razmisliti tudi na občinski ravni in to o dveh možnostih; ponuditi sedanjo pomoč in s tem zadržati mlade, ali pa računati za nekaj let naprej, da bo tem starim ljudem potrebna socialna pomoč, ki bo družbo potem veliko več stalo. Kakšno je življenje v tem delu Ložin, najzgovornejše dokazuje to, da ni v tem kraju nobenega vikenda. To mnogo pove, saj je danes kraj dostopen samo z volovsko vprego. Ta volovska vprega jim tudi služi kot prvi,,rešilni avtomobil", saj je treba bolnika pripeljati do glavne ceste na vlačugi ali košari, kot se temu tukaj pravi. Franc Drobnič Na Polenšaku so se sestali Na Polenšaku so se v petek, 18. maja sestali člani medkrajevnega koordinacijskega odbora SZDL za razvijanje tradicij narodno-osvobo- dilnega boja in člani štaba Krambergerjevega — Slovenskogoriškega odreda. Obravnavali so aktualne naloge v krajevnih skupnostih, o njih je govoril Anton Zoreč, predsednik OK SZDL Ptuj. Za tem pa so ocenili vsebino opravljenih nalog ob letošnjem pohodu Po poteh revolucije. V sklepni oceni ugotavljajo, da so bile vse naloge dobro opravljene, kar potrjuje tudi podatek, daje z območja Slovenskih goric sodelovalo nad 1.700 udeležencev. Za novega predsednika medkrajevnega koor- dinacijskega odbora so izvolili Franca Toša, predsednika KK SZDL Vitomarci, dosedanjemu predsedniku Janku Vičaiju s Polenšaka pa so se zahvalili za delo v minulem enoletnem mandatnem obdobju. FB Kmalu bo zopet napočil dan, ki je zate najpomembnejši dan v letu. Ob tvojem rojstnem dnevu, bi se ti rada osebno in v imenu vseh ostalih zahvalila, da si toliko pripomogla k moji lepi, brezskrbni in srečni mladosti. Vedno znova mi uhajajo misli k lepim spominom iz domovine, ko smo še delili streho nad glavo, kosili skupaj, se pogovarjali in se skupaj smejali. Čeprav smo tako daleč proč in živimo v tujini, ne smeš pozabiti, da naše misli nenehno uhajajo k tebi domov, ki že nestrpno čakaš, da se bomo zopet videli. Draga naša babica! Želim ti še veliko lepih, srečnih in sončnih dni, veliko zdravja in zadovoljstva, predvsem pa, da bi še dolgo ostala med nami, ko se zopet vrnemo k tebi. Darja Kavkler 10. r. Frankfurt/M Drobna bolečina čas hiti z bliskovito naelico nanrei. Leta minevalo, kot da hi hotela iz- J brisati vse sledove za seboj. Pa vendarle ti nekaterih trenutkov ne morejo^ izbrisati, ker so se zakoreninili v tebi, s teboj odraščajo in se jih ne moreš i otresti pa čeprav bi želel. Nekateri te težijo, nekateri ti izkličejo veselje, ko \ pomisliš nanje. j Leto in pol sem že v Frankfurtu in zdi se mi, da je od takrat, ko sem j živela še doma, v Ljutomeru, na bregu pri babici, preteklo že še in še let. i Živo se spominjam trenutka, ko sem vsa razdvojena, trepetajočih rok i počasi odpirala vrata razreda nemške šole. V razred sem vstopila v strahu, j da me sošolci ne bodo sprejeli medse. Moj strah je bil takrat neutemeljen, \ sprejeli so me in kmalu smo postali pravi prijatelji. Z njimi sem preživela ; veliko lepih trenutkov pa tudi nekaj zelo neprijetnega. Bil je lep, topel dan, koncem avgusta. Na urniku je bila nemščina. Kle- \ petali smo in dobre volje čakali,da se prikaže učiteljica. Ko so se vrata od- i prla smo se umirili. Današnja tema bo ,,tujci", ali,,žepnina" je govorila in i pisala na tablo. Izbira je prosta. Večina se jih je odločila za prvo temo. Posedli smo v krog. Nekdo se je javil in postavil vprašanje moji prijateljici, ki je prišla iz Španije. Iz katere dežele prihaja, kako se je vživela v tuje oko- lje? Ne poslušam. Ne morem, čeprav se trudim. O svojih občutkih jim res ne bi mogla govoriti. Ne bi me razumeli. Ne poznajo tega. Gledam skozi' okno in poskušam misliti kaj drugega. Naenkrat zaslišim ,,Samo tujci so ; krivi, da je pri nas toliko nezaposlenih. Oni so nas spravili tako daleč, j Treba jih je spraviti nazaj od koder so prišli. Pogledam v smer, od koder je prihajal glas in ne morem verjeti. A ne govori to ta deklica, ki sedi zraven mene? Vedno veselo čeblja z menoj in prepisuje moje naloge. Spreleti me po vsem telesu. Roko mi kar ponese kvišku. Javim se. Začnem govoriti. \ Besede se mi zatikajo, pa vendar ne odneham. Hočem jim povedati svoje \ mnenje. Rečem, da vem, da nas je tujcev veliko. Ampak naj pošljejo \ domov tiste, ki ne delajo in jih vzdržuje država, ne pa da nas mečejo vse v ; isti koš. To pa je bilo tudi vse, kar sem spravila iz sebe. Solze so se mi ulile j po licu, čeprav tega nisem hotela. Moja prijateljica meje prijela za roko in! me hotela peljati na hodnik. Tedai pa so vstali tuHi vsi ostali in me 7^^e\i\ tolažiti. Deklica, ki je stavek izrekla, in me spravila v )ok, jc prišla k meni, mi položila roko okoli ramena in me prosila, naj ji oprostim. S tem, kar je izrekla, ni mislila mene ali koga drugega v razredu. Mislila je na tiste, ki ji niso pri srcu in jih je preveč. Tudi učiteljica je bila istega mnenja, da vseh' tujcev ne moreš tako soditi in metati v isti koš. j Od takrat je minilo že precej časa. Pri nemškem pouku se o takih i temah ne Dogovarjamo več. S sošolci se spet dobro razumemo. Za vse druge je ta trenutek že zdavnaj preteklost. Jaz pa se ga šCi dobro spominjam, čutim'ga v enem koncu srca, kjer se je zakoreninil in; kjer bo tudi zmeraj ostal. ; Tadeja Erbežnik, Frankfurt/M; Podžagani mlaj pred kulturnim domom v Kungoti so morali že drugi dan podreti in deblo razžagati. Objestneži podžagali mlaj Vaščani Kungote pri Kidričevem vsako leto počastijo praznik dela tudi s postavitvijo ponosnega mlaja pred svojim kulturnim domom. Tako je bilo tudi letos. Na predvečer 1. maja so okoh 19. ure postavili velik mlaj, saj so glede tega Kungovčani pravi mojstri. Vendar je bilo letos nekoliko drugače. Okoli 3. ure zjutraj na dan 1. maja se je iz Kidričevega vračala z veselice skupina objestno razpoloženih fantov iz sosednje vasi. iz objestnosti, morda tudi iz zavisti, so ponoči mlaj podžagali, ne da bi kdo od Kungovčanov to opazil ali slišal. Opažih so šele drugi dan, in ker je obstajala nevarnost, da se lahko vsak čas podre in lahko napravi škodo, so mlaj morali podreti sami. Tako je bilo precej dela predno so mlaj spravili iz gozda na kraj postavitve, bilo je treba olupiti deblo, okra.siti vrh in splesti venec ter ga končno postaviti, in sedaj je bilo vse to delo zastonj. Ogorčeni vaščani upajo, da bodo nepridipravi za svojo objestnost prejeli zasluženo vz- gojno kazen! Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Trofeja ob prvomajskih praznikih Dolgoletnemu ribiču Stanku Kovačecu iz Kidričevega seje le- tos že takoj ob začetku lova na ščuke nasmehnila sreča. Med pr- vomajskimi prazniki je v spod- njem delu Ptujskega jezera v Dravi ujel ščuko, ki jim je obo- gatila jedilnik med prazniki. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Stanko Kovačec s svojo trofejo, sicer ne sodi med največje, vendar marsikateri ribič bi je bil vesel... Majšperk, 10. maja 1984: Vinko Lončarič, Jelovice 16; Viktorija Babšek, Stari grad 48; Roman Pisek, Breg 36; Martina Nemec, Breg 87; Stanko Korez, Strmec 1; Franc Grabeljšek, Breg 61; Kazimir Purg, Skrbje 4; Ma- tevž Stajnberger, Naraplje 18; Leopold Brglez, Naraplje 5; Jožica Unuk, Zagrebška 82; Anica Med- ved, Podlože 6; Anton Lorber, Breg 27; Hermina Gajser, Maj- šperk 30; Jernej Cvetko, Majšperk 35; Dušan Super, Stogovci 46; Dragica Petrovič, Kidričevo 13/a; Alojz Korez, Stoperce 67/a; Mari- ja Korže, Majšperk 109; Ivan Plavčak, Cermožiše 10; Franc Brg- lez, Breg 55; Cirila Purg, Lešje 21; Marjan Muršec, Lovrenc 9; Vero- nika Kamenšek, Breg 15; Milan Peršuh, Lešje 40; Maks Korez, Stanečka vas 11/b; Marija Edač, Breg 54; Stanko Žerak, Savinska 44/a; Leopold Fideršek, Preša 9; Marija Stajnberger, Naraplje 18; Franc Mohorko, Stari grad 40; Anton Kupčič, Ptujska gora 43; Drago Potočnik, Breg 15; Stanko Kores, Nadole 29; Franc Zupane, Skrblje 11; Franc Kampuš, Breg 18; Janez Lampret, Majšperk 51. Grajena, 15. maja 1984: Konrad Rodošek, Mestni vrh 19; Andrej Breg, Krčevina 116; Franc Stajnko, Placar 38; Franc Mihelič, Janežovski vrh 28; Alojz Sužnik, Grajenščak 30; Janez Tašner, Me- stni vrh 89; Marjan Tikvič, Mestni vrh 121; Zofka Horvat, Grajen- ščak 41; Branko Tikvič, Mestni vrh 121; Ivan Breznik, Grajena 17/a; Cilka Emeršič, Grajenščak 94: Bernarda Lozinšek, Grajena 34; Franc Tašner, Mestni vrh 91; Marjan Lozinšek, Volkmerjeva 5; Branko Potočnik, Krčevina 45; Franc Ornik, Krčevina 187; Štefka Mlakar, Grajena 25; Franc Grim- šič, Krčevina 198; Jože Predikaka, Grajena 30/a; Stanko llec, Gra- jenščak 91; Štefan Malek, Grajena 53; Marija Lozinšek, Mestni vrh 98; Milan Kolarič, Grajena 21. MIP, Ptuj, 17. maja 1984: Milena Cuš, Mezgovci 64/a; Ka- tica Emeršič, Lancova vas 43; Jo- žica Trafela, Dežno 5/a; Dragica Cančar, Ptujska gora 51; Lidija Bauman, Kraigherjeva 12; Ana Škvorc, E. Kardelja 2, Cakovec; Danica Ranfl, Paradiž 84; Danica Crešnik, Lackova 14; Tanja Ceh, Videm 67; Štefka Golob, Hrvatski trg 4; Marija Princi, Kajuhova 11; Helena Kolar, Zavčeva 9; Avgust Mohorko, Sela 28/b; Ivanka Ca- gran, Gorišnica n. h.; Franc Mo- horko, Skorba 39/a; Franc Bolha, Moškanjci 2; Vlado Bezjak, Mi- klošičeva 10; Marija Mohorko, Skorba 44; Anica Brlek, Severova 3; Anica Perko, Kidričevo 13; Maks Krajnc, Lancova vas 74; Jo- že Bezjak, Bukovci 109; Milan Žo- har, Kraigherjeva 35; Marija Geč, Predava 1; Peter Strelec, Stojnci 85; Adela Bratušek, Ziherlova 16; Albin Korotaj, Gregorčičev dr. 13; Nada Bračič, Gorišnica 57; Her- man Kopše, Zetale 10; Zvonko Medved, Borovci 23/a; Francka Predikaka, Lovrenc 63/a; Jožica Hojnik, Lackova 9; Marjan Selin- šek, Pobrežje 64; Terezija Travni- kar, Apače 83; Anica Letonja, Lo- vrenc 130; Angela Lozinšek, Lan- cova vas 7/a; Franc Ratek, Gaber- nik 1; Štefanija Kajič, Zg. Hajdina 104; Lizika Serdinšek, Nova vas 56; Rozi Seruga, Kraigherjeva 12; Alojzija Bogdan, Kidričevo 30; Nada Kohler, Kicar 32; Štefan Horvat, Grajenščak 61; Branko Turk, Varaždin 13; Marjan Mihe- lič, Grajenščak 33; Andrej štrucl. Tržeč 9; Alojz Trstenjak, Križevci 3/a; Mihca Gajšek, Kraigherjeva 11. ^11 je res halošku mu iktivna? v dveh številkah Tednika smo že lahko preb- rali o aktivnosti mladincev MA Vareja. Zdi se mi, da ti mladinci preveč govorijo, delajo pa zelo malo. Edina akcija je bila ob krajevnem prazniku, ko so uredili grob padlega partizana ob Psičini in pomoč pri sami izvedbi praznika. Tov. Petrovičeva, ki je pod člankom pod- pisana, ne ve, da to ni samo MA Vareja, ampak MA Soviče-Dravci, Vareja, saj je v ta MA vključenih 17 mladincev iz Sovič in Drave. Na- men o združitvi in ustanovitvi MA je res bil lep, toda gradnja in popravilo vaških cest na haloškem območju je obvisela na starejših občanih, saj so se lepo izkazali ob gramoziranju vaških cest, ko noben mladinec ni prišel niti pogledat žuljavih rok starejših ljudi, ki so delali na cesti, kaj šele na delo. Torej, če bi prepustili delo na vaških cestah naši mladini, bi bile zelo luknjaste in niti peš ne bi mogli po njih, kaj šele z avtomobilom. Pritožujejo se celo, da nimajo prostora za sestajanje. Res je. Toda vedo, da ima terenska organizacija Soviče—Dravci v programu dela gradnjo vaškega doma. Bile so že mnoge akcije, vendar mladinci MA Soviče—Dravci—Vareja se niso udeležili niti ene. Govorijo le, čemu vaški dom. Sami pa se ne zavedajo, da je ta dom za njih, za naše naslednike, za njihove nasledni- ke .. . Noben član TO ne dela doma za sebe, ampak za celotno družbo, za lepšo in boljšo prihodnost vas mladih, za vaš lepši in boljši jut- ri, za razvoj kraja in Haloz. Govorite celo, da va- o akcijah nihče ne obve- sti. Mnogi občani niso bili obveščeni z vabili, pa so prišli zlagat cement, apna in opeko. Mnogi so šli celo z dela, pa so kar ostali na parceli in delali, vi pa ste hodili mimo nas in se nam posmehovali. Mislim, da to ni leno od vas. Ob vseh teh akcijah smo videli, kakšni ste, ,,naši mladinci". Prosite celo LD Leskovec za prostor, toda opravičeno ste naleteli na gluha ušesa, saj vedo, da jim boste prostor samo uničili, a pri delu pa stali ob strani. Dragi mladinci in mladinke MA Sovi- če—Dravci—Vareja, povežite se s KS in TO Soviče—Dravci. Povabite njihove predstavnike na svoje seje (do sedaj še jih niste nikoli po- vabili), ne delajte nekaj po svoje, saj vidite, da vaše delo ni vidno niti na sejah niti na prostoru. Zdi se mi, da bo najboljše ža vas in za nas, da namesto obrekovanja primete krepko za delo, se povežete s KS Videm in TO Soviče-Dravci, pa bodo vaši delovni uspehi vidni na političnem, samoupravnem, prostovoljnem in kulturnem področju. žp Ali je Marlitzz dober samo za druge, za nas pa ne? Smo pač čudni ljudje v ptujski občini. Živimo za dogodek leta. to je pustovanje. oziroma kurento- vanje. za vse praznike, ki nam pripadajo, za perutninarsko noč. ter še za kakšen dogodek v letu. Za nekatere pač bogata, ali pa bolje rečeno prehogata turistična po- nudba. Vmes pač ljudje hodijo po gostilnah in veselicah. Muzika '>špila«. narod pije. se tu in tam malo zgrabi. To pa je tudi vse. Tako mimogrede sem slišal, daje vPtujsk''i 'oplicah ples in to redni. Zopet zelo pestra ponudba z glasbo, pijačo in jedačo. Saj mi smo pač ljudje, ki si ne zaslužimo kaj več. Ni mi sicer jasno, kako so oce- njevali kvaliteto gostinskih loka- lov, toda za nekatere so »predpi- sali << le preveliko število zvezdic za njihovo kvaliteto. Od same post- režbe (ki pa seje v zadnjem času ■ precej izboljšala), pa do možnosti, ki pa so žal še neizkoriščene, da bi privabili čim več ljudi, se je le premalo naredilo. Ko preprost človek hodi po naši ožji domovini in nekje v Radencih sreča Marjana Licija. ali za ne- katere ;.amo Marlitza. mu je vse jasno. Resje ta kruh. človeka, ki se ukvarja z magijo trd in naporen, za njega ni obstanka. Toda ali se ne bi moglo najti prostora za nje- govo magijo, s katero se je pro- slavil, med drugim tudi na letoš- njem mednarodnem srečanju ča- rodejev »Magija 84<' v Ljubljani, kjer je dosegel zelo dobro tretje mesto. Kot da tu in tam ne bi mogel popestriti kakšno zabavo, ples. prireditev. Spomnimo se ga samo takrat, ko osvoji dobro uvrstitev, ko o njemu drugi pohvalno pišejo, ko ga drugod vabijo. Takoje ob zelo dobrem plakatiranju v Ptuju imel samo 30 obiskovalcev, v Veliki Nedelji kljub 150 prodanim kar- tam in predstavi za .šolarje ni mogel dobiti dvorane za borih 90 minut in to vse zaradi nekega pametnega kulturnega osveščen- ca. pa v Desterniku naleti na iz- javo podobnega; Knj nas boste fopali z čarovnijami?« Ali sosamo v Radencih neumni in še kje drugod, ali pa smo samo v Ptuju tako neiznajdljivi in se nam ne zdi vredno ponuditi dob- rega »magika« ljudem. Seveda je drugod narobe. S programi zna- nih čarodejev in drugih estradnih umetnikov, si pridobivajo gosta za gostom in ga potem znajo tudi obdržati. Marlitzz pa bo še naprej /aželjen po vseh drugih turističnih krajih, nastopal pred številnim občinstvom in nas povrh vsega dobro in uspešno predstavljal na mednarodnih srečanjih in po drugih krajih v domovini, ali pa prek meje. Tako bo nastopil me- seca julija v ČSSR. kjer bo izvedel trik s kunci. Prav gotovo se bo dobro odrezal in si povečal še ugled v krajih, kier ti ni treba za kavo, oro in druge pijače in jedače čakati po 20 minut, kjer znajo ceniti vsakega gosta, mu nameniti prijazno besedo, skratka iztržijo več. kakor pa bi, če bi bili pasivni in slabe volje gledali ljudi p»o gostilnah, hotelih. Saj na koncu vsak. ki pride na ples, zabavo ni prišel samo zaradi tega, da bi se- del, ampak da bi tudi nekaj poje- del in popil. Kaj slaba reklama za lokale v ptujski občini, PA NE VSE! Danilo Klajnšek Marlitzz \ enem uspešnih nastopov v Radencih (Foto: D. Klajnšek); T^'^TmIM - mai 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Vloga in pomen telesne kulture Telesna kultura in šport kot nien jestavni del predstavljata danes po svojiti zunanjih manifestacijah, angažiranju aktivnih udeležencev, dosežkih in prispevku ter kot sredstvo odmora in zabave izreden svetovni sociološki fenomen, ki ima podporo in pomoč od vseh družbenih sistemov na svetu. Da bi pravilno dojeli prave vrednosti telesne kuhure in možnosti njenega raznovrstnega vpliva na življenje in delo ljudi, bi navedel nekaj bistvenih elementov vsebine telesne kulture. Telesna kultura vsebuje niz elementov, ki vplivajo na človeka, razvrstili bi jih lahko v tri skupine: 1. biološke, zdravstvene, higien- ske, korektivne in preventivne 2. ekonomske, socialne, rekreati- vne in obrambne 3. kulturne, estetske, pedagoške, izobraževalne, propagandne in manifestativne. Prva skupina vključuje elemen- te, ki so sestavni del zdravstvenega standarda posameznika in nekega naroda. Zdravje ljudi je eden naj- važnejših ciljev telesne kulture. Drugo skupino sestavljajo elementi praktičnega pomena za posameznika in družbo. Produkti- vnost dela, obramba države, priprava za družbene (skupne) naloge — to je drugi cilj telesne kulture. Tretjo skupino sestavljajo kulturni in vzgojni elementi. Vsestrana izobrazba je tretji cilj telesne kulture. Posamezni elementi teh skupin se ne pojavljajo osamljeno, niti ne delujejo posamezno, temveč nastopajo celovito in enotno, tako kot se tudi človek v naravi pojavlja celovito in enotno (dela, misli, občuti). Telesna kultura v naši samoupra- vni socialistični družbi Naša samoupravna socialistična družba je zainteresirana, da se odkrivajo tiste vrednosti telesne kulture, ki služijo osvobajanju ustvarjalnih sposobnosti ljudi, plemenitenju in humanizaciji teh sposobnosti. Družbeni značaj telesne kulture se zrcali predvsem v kvalitetnih spremembah na človeku, na poka- zateljih zdravja in delovnih sposo- bnosti, v doprinosu h koristnemu preživljanju prostega časa, v dvi- ganju obrambne sposobnosti ljudi, v vzgoji in kulturi kot tudi v doprinosu aktivnih članov in družbenih delavcev pri razvijanju neposredne demokracije in samoupravljanja. V nadaljnjem razvoju naše družbe bo nujno, da se delovni človek zave potrebe in nujnosti bavljenja s telesno kultu- ro, saj v bistvu on s svojimi fizičnimi in umskimi sposbnostmi sestavlja osnovni mehanizem, ki poganja ekonomiko, proizvodnjo in družbeno aktivnost naše drža- ve. Telesna kultura postaja v naši družbi dejavnik ekonomskega, družbenopohtičnega, zdravstvene- ga, pedagoškega in zabavnega značaja. Doprinosi telesne kulture na teh področjih so element razvo- ja moderne družbe ter potemtakem tudi sfera, za katero so zainteresi- rani vsi nosilci družbenega napred- ka. To funkcijo dajejo telesni kulturi v naši družbi Ustava, pro- gram ZKJ, ZSJ, SZDL in ZSMJ. Telesna kultura v SR Sk)veniji v: letih 1970 do 1984 Dejstvo je, da je telesna kultura,' v tem obdobju izredno napredova- la, kar je razumljivo, če vemo, da je bila deležna posebne pozornosti družbeno-političnih organizacij. To pa je posledica spoznanja, da tako pomembnega področja člove- kovega delovanja, kjer se na osno- vi svojega interesa združujejo množice ljudi, ni mogoče puščati vnemar. Problematiko telesne kulture so v tem času stalno spremljali razli- čni organi. Naj omenim Svet za telesno kulturo predsedstva repu- bliške konference SZDL, komisijo za spremljanje ■ telesnokulturne dejavnosti izvršnega komiteja predsedstva ZKS, komisijo za oddih in rekreacijo delavcev pri republiškem svetu ZSS. Zal pa je vse preveč ob strani ostajala ZSMS, kar pa je nerazumljivo, če vemo, kolikšno število mladih se vključuje v telesnokulturno deja- vnost. Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije sla v 1. 1973 sprejela sklepni dokument vseh zainteresi- ranih in odgovornih dejavnikov za razvoj telesne kulture v Sloveniji. To je družbenopolitični dogovor, ki obvezuje vse, ki so sodelovali pri njegovem oblikovanju, da prispevajo delež tudi k njegovemu uresničevanju. Ta izhodišča za na- daljnji razvoj telesne kulture v Sloveniji ugotavljajo, da mora biti telesna kultura enakovreden sesta- vni del našega družbenega življe- nja, saj so njene vrednosti znanst- veno dokazane. Tudi sekretariat CK ZKS je na svoji razširjeni seji v 1. 1973 potrdil stališče, da je telesna kultura sesta- vni del družbenoekonomskih odnosov in s tem pomembno družbeno področje, ki postaja vse bolj sestavni del načina življenja naših delovnih ljudi in občanov. Skupščina SR Slovenije pa je 31. marca 1973 sprejela zakon o tele- snokulturnih skupnostih, ki rešuje organizirano zadovoljevanje oseb- nih in skupinskih potreb delovnih ljudi in občanov na področju tele- sne kulture ter zagotavlja sistem- sko financiranje telesnokulturne dejavnosti. Z ustanovitvijo občinskih (temeljnih) in republiške telesno- kulturne skupnosti, ki so mesto dogovarjanja med združenim de- lom, občani KS in neposrednimi koristniki telesne kulture, je dobilo telesnokulturno področje novo obliko samoupravne organizirano- sti v občini in republiki. Telesno- kulturne skupnosti so začele za svoje področje sprejemati progra- me in proračune. Na podlagi zako- na je s 1. 1. 1974 pričel veljati nov sistem financiranja, ki je bistveno izboljšal finančni položaj telesne kulture v Sloveniji. Ustanovitev temeljnih, telesno- kuhurnih skupnosti pa je žal povzročilo tudi vrsto nejasnosti v organiziranosti telesne kulture. Precej let smo potrebovali, da smo spoznali, da .so občinske zveze za telesno kulturo kot asociacije osnovnih telesnokulturnih orga- nizacij z ustanovitvijo TTKS še bolj potrebne kot koordinator programa dela osnovnih TKO in predlagatelj programa razvoja telesne kulture v občini in republi- ki. Telesna kultura v ptujski občini Gledano v celoti, telesna kultura v naši občini precej zaostaja za razvojem v republiki. VprašatLse moramo, kje so vzroki za takšno stanje. Omenil bom nekaj bistve- nih vzrokov, ki vplivajo na nezavi- dljiv položaj telesne kuhure v občini: — slabo zastavljeno (in opravljeno) delo v preteklosti, — organiziranost na področju telesne kulture v občini je še zelo šibka, — še vedno nimamo potrebne dokumentacije in statistike, na podlagi katere bi lahko izdelovali analize in programe, — s telesno kulturo še zmeraj nismo dejansko prodrli v or- ganizacije združenega dela, kraje- vne skupnosti, šole in vzgojnovarstvene ustanove, s čimer bi telesna kultura zares postala last vseh delovnih ljudi in občanov, ^ — kritično je potrebno oceniti vlogo oz. (ne)aktivnost občinskih družbeno-političnih organizacij na telesnokulturnem področju, saj vemo, da je telesna kultura v repu- bliki vidno napredovala prav za- hvaljujoč aktivno.sti in angažiranju DPO. Tem problemom bodo morali predstavniki širših družbenih struktur v občini, od telesnokultu- rnih, pedagoških pa do družbe- nopolitičnih v bodoče posvetiti veliko več pozornosti, saj je tele- sna kultura del splošne kulture in sovpada v problem narodne identi- tete ter zdravja naših delovnih ljudi in občanov. Moram pa povdariti, da ni moj namen iskati krivca za trenutno stanje, temveč spodbuditi delo na telesnokulturnem področju v obči- ni, v prid zdravja, delovnih in obrambnih sposobnosti, vzgoje, smotrne uporabe prostega časa in osebnemu zadovoljstvu naših delo- vnih ljudi in občanov. Ocena stanja na področju šolskega športa v občini V družbenopolitičnih usmeritvah in v dokumentih samoupravnih interesnih skupnosti ter telesnokul- turnih organizacij je dan pomem- ben povdarek vlogi telesne vzgoje ter športni dejavnosti mladine v sistemu vzgoje in izobraževanja. Od obsega in kakovosti te deja- vnosti je neposredno odvisna j celotna telesnokultuma nadgrad- i nja, to je * Sportnorekreativna de- J javnost vsega prebivalstva in "j vrhunska športna ustvarjalnost na- 1 darjenih posameznikov. Izpostaviti moram izredno slabe materialne pogoje za izvajanje šp)ortne vzgoje v usmerjenem izobraževanju in nekaterih osno- vnih šolah, saj bistveno zaostajajo za minimalnimi normativi. Razpolagamo pa z dobrim in usposobljenim strokovnim kad- rom, pretežno mladimi. Zal pa tako ostaja njihov strokovni potencial neizkoriščen prav zaradi perečih materialnih možnosti. Posledice pa so vidne na psihomo- toričnih in morfoloških karakteri- stikah naše šolske mladine. Da je temu tako, potrjujejo zapažanja in meritve na šolski mladini, ki jih opravljamo pedagogi telesne kulture. Omenil bi tudi rezultate raziskave, ki seni jo izvedel v letu 1983 ,,,Vpliv nekaterih socialnih dejavnikov na vrednotenje in položaj šolske tele- sne vzgoje v ptujski občini") in ki je zajela 306 dijakov in dijakinj Srednješolskega centra Ptuj. Rezultati so alarmantni, saj ima 18 % teh dijakinj in 14 % dijakov težave pri vključevanju v telesno- vzgojni proces zaradi slabše razvi- tih psihomotoričnih sposobnosfi in zdravstvene prizadetosti. Ti rezultati nas opozarjajo, da bomo morali posvetiti veliko več pozornosti psihomotoričnim in morfološkim karakteristikam naše šolske mladine. Vpeljati moramo redno spremljanje teh karakteristik ter na podlagi teh podatkov povečati skrb šol in zdravstvenih organizacij za zdravstveno in motorično prizadeto šolsko mladi- no. Prav tako pa še m ustrezno zaživelo sodelovanje telesnokultur- nih organizacij in šolskih športnih društev na področju medsebojnega sodelovanja, načrtovanja dela in načrtne izrabe objektov, sredstev ih kadrov. Ocena stanja na področju množičnosti v občini Ni dolgo tega, ko je bila telesna kuhura pojmovana predvsem kot dejavnost oz. zabava mladih in ti- stih privilegirancev, ki jim je preostajal prosti čas. Danes telesna kultura nima več prizvoka nepo- trebnega zapravljanja časa, marveč postaja vse bolj nujna sestavina ži- vljenja mladih in starejših. Zapažanja in nekateri podatki kažejo, da danes o resnični mno- žičnosti v občini v telesnokulturnih dejavnostih še ne moremo govori- ti, kot tudi, da so posledice social- ne diferenciacije (še posebej po stabilizacijskih ukrepih) z vso neusmiljenostjo posegle tudi na področje telesne kulture. Politika takoim. družbenega standarda na tem področju je oči- tno vse prevečkrat začrtana tako, da ljudem nižjih socialnih katetorij telesna kultura ni bila dovolj do- stopna in smo v bistvu regresirali največkrat tiste, ki imajo že tako ali tako vi.šji osebni stadard. Dobro pripravljene manifestati- vne prireditve so najboljša sti- mulacija množičnosti. Znano jd namreč, da besede uče, zgledi pa vlečejo. Biti pa morajo skrbno načrtovane in izvedene, s posluhom za želje in potrebe ljudi ter zaključek neke kontinuirane in sistematične telesnokulturne akti- vnosti, ker se drugače lahko sprevržejo v čisto nasprotje. 1. Množična telesnokultuma de- javnost v sistemu vzgoje in izobra- ževanja — je vsekakor ena najpo- membnejših nalog, pri uresničeva- nju katere bi morali sodelovati dejavniki s področja vzgoje in izo- braževanja ter telesne kulture. Na tem področju bo potrebno zagoto- viti programe in pogoje za množi- čne dejavnosti šolske mladine ter tesnejše sodelovanje izobraževalne skupnosti, organizacij združenega dela in telesnokulturnih dejavni- kov. Nesprejemljivo pa je usmer- janje zgolj na delo s selekcijami, s čemer izključimo iz TK dejavnosti tisfi del šolske mladine, ki je le-te dejansko najbolj potrebna. 2. Telesnokultuma dejavnost v krajevnih skupnostih — je še znatno pod pričakovanji tako gle- de organiziranosti kot števila akcij za animiranje ter postopno vklju- čevanje vseh starostnih kategorij v rekreativno dejavnost. 3. V organizacijah združenega dela obstaja prevelik razkorak med osnovnimi možnostmi TK udej- stvovanja večine delavcev in njiho- vih družin ter med nekaterimi po- samezniki in skupinami. Tako imamo na eni strani šibko in neor- ganizirano kontinuirano TK dejav- nost zaposlenih, na drugi strani pa megalomanske in potratne priredi- tve, obremenjene s prestižnimi cilji (Mercatorijade, Aluminijade ipd.). Dejstvo je tudi, da še nismo zago- tovili in vključili v delo poklicne organizatorje športne rekreacije. 4. Sredstva javnega obveščanja v občini so- v dosedanjem obdobju pomembno prispevala k populari- zaciji telesnokulturne dejavnosti. Možnosti pa še zdaleč niso izčrpa- ne. Potrebno bo navezati tesnejše sodelovanje med sredstvi obvešča- nja in TK dejavniki ter oblikovati skupno strategijo na tem področju. Ocena stanja na področju tekmo- valnega in kakovostnega športa v občini Tekmovalni, kakovostni šport in njegov skrajni vrh — vrhunski šport je sestavni del telesne kulture vsakega naroda. Vsi dosedanji do- kumenti, ki smo jih sprejeli v za- dnjem obdobju, obravnavajo ka- kovostni, vrhunski šport kot se- stavni del celotne TK dejavnosti. Razvijati ga želimo predvsem zato, ker smo kot družba, ki želi v okvi- ru svojih možnosti in skladno z družbenim razvojem omogočiti vsakemu posamezniku kar najve- čje delovne in ustvarjalne dosežke. Seveda pa je koncept razvoja vrhunskega športa skladen s širši- mi družbenimi cilji, z moralnimi, materialnimi, zdravstvenimi, so- cialnimi in psihološkimi vrednota- mi, ki jih uveljavljamo v družbi nasploh. Vendar pa v nobenem okolju ne moremo pričakovati uspešnega razvoja kakovostnega športa, če ne bomo zagotovili osnovnih možno- sti za njegov razvoj. Omenil bi najpomembnejše: — urejen status potencialnih vrhunskih športnikov; — strokovni kadri z visoko stro- kovno izobrazbo in urejenim sta- tusom glede materialnega in družbenega priznanja njihovega dela; — sistemaUCna selekcija športni- kov; — sodobne metode treniranja; — kvalitetni objekti, naprave, oprema in rekviziti, ki bi morali biti določen čas povsem na razpo- lago kakovostnemu športu. Ce pogledamo, od česa je odvi- sen razvoj kakovostnega športa in s čem trenutno razpolagamo, po- tem nam je jasno, zakaj v naši ob- čini trenutno ne moremo govoriti o kakovostnem športu. Dejstvo je, da se lahko ,,nohvalimo" samo s tekmovalnim športom. Prav goto- vo je skrajni čas, da se v občini dogovorimo, kje smo, kaj hočemo in kako bomo to dosegli. Potrebno bo izoblikovati jasen koncept razvoja kakovostnega športa v naši občini. Na podlagi takšnega koncepta bi lahko izdelali dolgoročne, srednjeročne in letne programe. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti vprašanju objektov in opreme. Ob tem pa je ena strateških nalog zagotovitev strokovnih kadrov, za kar pa bo potrebno urediti njihov status, tako glede materialnega kot družbenega priznaiiia njihovega odgovornega dela. Se posebej če vemo, da danes ni več moč dose- gati vrhunskih rezultatov brez dela na znanstveni podlagi. Izdelati pa bi bilo potrebno tudi kvaliteten sistem selekcije, pri če- mer pa bomo morali vzpostaviti kvalitetnejšo povezavo med šolami in telesnokulturnimi organizacija- mi. Sklepne misli Obdobje, ki stoji pred nami zah- teva, da ugotovimo, do kod smo prišli, kakšni so problemi ter kak- šni so pogoji za nadaljnji razvoj telesne kulture v naši občini. Pred nami stoji veliko nalog, izpostavil bi krepitev družbeno- ekonomskih in samoupravnih od- nosov v telesni kulturi na eni stra- ni, na drugi strani pa moramo s te- lesno kulturo dejansko prodreti v organizacije združenega dela, kra- jevne skupnosti, šole in vzgojno^ varstvene ustanove, s čimer bi tele- sna kultura zares postala last in potreba vseh delovnih ljudi in ob- čanov. Zavedajoč se splošnih možnosti razvoja in relativnega zaostajanja na področju telesne kulture, ne moremo pričakovati, da bo naš družbenoekonomski razvoj sam po sebi vplival tudi na uspešen razvoj telesne kulture. To področje družbenega življenja bo še veliko bolj odvisno od a- ktivnosti same organizacije (TTKS, ZTKO in TKO) in družbe- nih delavcev v njej, od pripravlje- nosti, da se vsakodnevno spremlja razvoj in rešujejo problemi. Vse karkoli smo se in se bomo samoupravno dogovorili in tudi zapisali, pa ne pomeni nič, če ljudje, ki delamo na tem področju ne bomo spoznali, da delamo za telesno kulturo kot celoto in ne za lastne interese oz. interese manjših skupin, ki jim je tuja družbenopo- litična in samoupravna ureditev te- lesne kulture pri nas. Prof. Vlado Cuš, predsednik Društva pedagogov telesne kulture Ptuj Tek po ptujskih ulicah v počastitev praznika mesta Ptuj. Predaja štafete pri starejših pionirjih (posnetek, 3. 5. 1984) Foto: M. Ozmec NOGOMET Hajdoše-Videm3:1 v Hajdini sta se v soboto pomerili ekipi Hajdoš in Vidma, ki igrata v MNL—C. Srečanje je bilo pred malim številom gledalcev. Obe ekipi sta igrali športno. Priložnosti so se vrstile na obeh straneh. Igralci Vidma so prvi dosegli zadetek v 27., min. Hajdoše so v 42. min izenačile. Po od- moru igralci Hajdoš pritiskajo, izvedli so nekaj lepih akcij in v 48. dosegli zadetek. Gostje poskušajo izenačiti, kar jim ni uspelo, čeprav imajo premoč. Domačini po lepi akciji v 64. min. dosežejo tretji zadetek. Igra je naprej bila dinamična s polno priložnosti za obe ekipi, zaradi dobrih Vratarjev pa ni bilo več zadetkov. Srečanje je bilo dinamično s polno priložnosti in v šnortnem duhu tako da sodniki Ivančič, Smuk, Cuš niso imeli težkega dela. TI Središče-Markovci 4:2 Središče: Hlebec, Ivanuša, Ploh. Dokša, Senčar, Rakovec, Hunjadin, KaČiČnik, Rajh, Dobovič, Horvat D. Markovci: Majcenovič, Bezjak, Lipovnik, Tekmec, Horvat, Bezjak, Ljubeč, Golob, Vrabl, Strafela, Cimerman. Po deževnem vremenu sta se pred 60 gledalci pomerili ekipi Središča 'n Markovec. V borbeni in fer tekmi je zmagalo Središče s 4:2. Prvi ^detek je dosežen v 20. min. Dokša podaja dolgo žogo na krilo za Hunjadina ta centrira in Rajh z glavo doseže zadetek. V 35. min. Rajh na sredini odvzame žogo, preigra do Doboviča, ta lepo podaja do Horvata, l^i z ostrim strelom doseže zadetek. V 41. min. prosti strel za Markovce z 20 m izvaja Strafela in s bočnim strelom doseže zadetek 2:1. 60 min prekršek pred vrati Markovec, ^rajšani kot izvaja Hunjadin, ki podaja dolgo žogo na levo stran in "prvat drugič zadene mrežo. Vrstijo se priložnosti za Markovce in v 68. J^in. Golob doseže zadetek. Štiri minute pred koncem prodor Horvata po '^vem krilu, lepo poda v sredino in Kačičniku ni bilo težko doseči ?^<^etka. Gostje v zadnjih minutah imajo dve priložnosti, ki jih niso •^Koristili. Sodniška trojka Vrbanec, Vogrinčič, Hazimali je srečanje dobro ^^ila. V predtekmi so pionirji Središča premagali vrstnike iz Markovec s TI KARATE Sitar odslej nastopa za Zagreb Ob prazniku dela se je udeležilo tekmovanja za pokal Celja kar pet Ptujčanov in trije iz Ormoža, ki so kot vedno na vsakem nastopu dosegli dokaj dobre rezultate. * V kategoriji do 63 kg je Stanko Satler zasedel prvo mesto, Branko Breg pa drugo. V lažji kategoriji do 57 kg je bil Milan Korotaj tretji, Crt Zadravec pa četrti, oba iz Ormoža. V kat. do 63 kg sta Stanko Ritonja skupaj z Alojzem Vidovičem zasedla tretje in četrto mesto. Prav tako sta zasedla četrto mesto Milan Segula in Martin Golob v svojih kategorijah, zadnji v kategoriji do 84 kg. Pri tem še naj zapišemo, da se je Vladimir Sitar, ki seje pred kratkim vrnil iz JLA in bil dolgo časa Alfa in Omega ptujskega karateja, saj je bil večkratni državni prvak v fuU contact disciplini, hkrati pa tudi trener, od- ločil, da bo odslej nastopal za karate klub ,,Novi Zagreb". Tako je že v ne- deljo, 20. maja oblekel državni dres, ko je nastopil v reprezentanci, ki seje pomerila v Varšavi na Poljskem. franjo hovnik Športno srečanje miličnikov Ivanca in Ptuja v četrtem tradicionalnem srečanju dveh postaj milic iz sosednjih republik, sta se pomerili ekipa PM Ptuja in ekipa OSUPA Ivanec. Pomerili so se v več športnih panogah. Rezultati: Streljanje z malokalibrsko pištolo: OSUP Ivanec 263 krogov, PM Ptuj 262 krogov. Posamezno: 1. mesto Ivan Roc OSUP Ivanec 77 krogov, 2. mesto Jože Majhenič PM Ptuj 72 krogov, tretje mesto Franjo Vrabelj OSUP Ivanec 70 krogov. V šahu se je srečanje končalo z neodločenim izidom 2:2, v vlečenju vrvi so bili uspešnejši Ptujčani, ki so zmagali z 2:0, v malem nogometu so zmagali Ivančani z 4:1, v kegljanju so bili boljši zopet domačini iz Ivanca. Podrli so namreč 250 kegljev, Ptujčani pa samo 165 kegljev. V demonstracijskem nastopu pred velikim številom gledalcev, se je srečanje končalo z neodločenim rezultatom 60:60. V skupnem seštevku so bili boljši tekmovalci iz OSUPA Ivanec. Tako bo prehodni pokal eno leto v njihovi vitrini. Danilo Klajnšek Tržeč-Slovenja vas 1:2 Igralci iz Slovenje vasi so z borbeno in kvalitetno igro, presenetili domačine in jim prvi zadali poraz v spomladanskem delu, na njihovem igrišču. Z dobro igro na sredini, so gradili hitre nasprotne napade, iz kate- rega je Hvaleč v 15. min. dosegel prvi zadetek. V začetku drugega polčasa, so domačini zaigrali na vse ali nič in že v 50 min. izenačili, prek spretnega Tementa. Končni rezultat srečanja pa je postavil Hvaleč z izvrstnim strelom in tako zapečatil usodo domačinov. Z manjšimi napakami je sodil Milošič iz Kidričevega. P. S. 12 - NAŠI DOPISNIKI 24. maj 1984 - TEDNIK OBRAMBNI DAN »Delajmo kot. da sto let ne bo vojne, pripravliamo se kot da bo ie jutri.« To so globoke m spodbudne besede, ki jih je izrekel naš veliki mislec in revolucionar — tovariš Tito. To geslo naj spremlja vsakega državljana naše miroljubne, svobcnlne, socialistične, samoupravne do- movine. Zato se tudi mi mladi vključujemo in se seznanjamo z našo teritorialno obrambo in samozaščito ter se tako pripravljamo na more- bitno vojno. Prav tako kol fantje tudi dekleta. V ta namen smo 20. aprila organizirali in izvedli obrambni dan. na katerem smo preizkusili znanie iz obrambe in zaščite. Pripravili smo medrazredno tekmovanje, na katerem smo se pomerili med seboj tudi posamezni razredi. Razredne skupnosti iz nižjih razredov so imele to tekmovanje prirejeno bolj iz športnega pcnlročja. Razredne skupnosti od 6 do 8. razreda pa smo se na tekmovanje pripravljale že dalj časa. saj je bilo treba pokazati več znanja iz obrambnega področja. Zjutraj smo ,se zbrali na šolskem igrišču, kjer smo dobili točna navodila in vrstni red tekmovanja. Naš razred je šel na pot peti. Začeli .-.mo na strelišču, kjer so trije fantje in dve dekleti streljali z zračno puško. Nato smo v dvorani odgovarjali na vprašanja iz SLO, samozaščite in o puški in prometu. Komisija, ki so jo sestavljali učitelji, učiteljice in nekateri učenci, pa nam je te odgovore točkovala. Iz dvorane smo nadaljevali pot, kije bila speljana po strmih pobočjih haloških gričev. Vijugala je mimo rano cvetočega drevja, obsijanega s toplim spomla- danskim .soncem, ki je pozdravljalo naravo. Vodila je po močvirnih trj! .nikih in narahlo ozelenelem gozdu, kjer so veselo prepevale ptice. Med potjo smo odgovarjali na vprašanja iz tofKjgrafije, obhoditi paje bilo treba 12 kontrolnih točk. Po približno 4 km dolgi prehojeni poti smo končno prišli na cilj, kjer smo še morali opraviti prvo pomoč. Bili smo zmučeni in zasopli, a vendar nasje sporočilo, da smo pm, spodbudilo in osrečilo. Mislim, da smo se na tem obrambnem dnevu naučili mnogo ko- ristnega, kar lahko uporabimo v vojni ali ob kakšni drugi elementarni "e^^e^' MARIJA RAKUS, 8. a 0§ Maksa Bračiča Cirkulane RUDAR Moji stari starši so živeli v Trbovljah. To je mestece rudarjev v Zasavskih revirjih. Zelo rad sem živel v Trbovljah. Majhen deček sem Se bil in v tem kraju se je vedno kaj dogajalo. Moj stari oče, naš ata, tako ga kličemo, je vseh 35 let delal v rudniku. Bil je rudar. Svoje delo je rad opravljal. Ni se bal številnih nesreč, ki so prežale na rudarje sleherno uro. Na delo je nosil temno oguljeno obleko, čelado z lučko in rokavice. Obut je bil v močne čevlje ali škornje. Z bratom sva ga hodila čakat k izhodu iz jaška. V skupini rudarjev ga največkrat nisva prepoznala. Za naju so bili vsi enaki. Črni in utrujeni so prihajali iz rovov. Svetile so se jim le oči. Resen obraz našega ata se je raztegnil v smeh šele, ko je zagledal naju. Pripovedoval nama je o težkem vrtanju globoko pod zemljo, o zadušljivem zraku, o vodi, ki je že večkrat vdrla v rov, pa tudi o tovarištvu med rudarji. V nesreči rešujejo eden drugega, pa četudi je v nevarnosti lastno življenje. Naš ata nam še danes, ko je že v pokoju, rad pripoveduje o delu in življenju rudarjev. V Savinjski dolini si je zgradil hišico. S staro mamo živita srečno. Tudi zdrava sta. Pogrešata mojega ateka, njunega sina z družino. Ni rudar, vendar tudi težko služi v tujini. Branko Zibert 8. r. Frankfurt/M V ODMORU Kadar šolski zvonec naznani ckI- mor, smo vsi veseli. Ker smo še majhni, se včasih radi pošalimo, napravimo kakšno napako. Tako je bilo tudi nekoč. Ko je bil odmor za malico, smo se z.ačeli obmetavati s prtički in bri- sačkami. Pri tem nas je zalotila to- varišica. Zelo se je jezila, saj nismo niti pomalicali, ne da bi jedli kot se spodobi. Če bi se zavedali, kaj je lakota, bi imeli lepši odnos do hrane in bi se med malico kul- turno obnašali. Po končanem pouku smo skle- nili, da se nekaj takega ne bo več zgodilo. Tina Vukasovič, 2/a, OS Ivan Spolenjak Ptuj ODLOČILA SEM SE POSTA- TI... Odločila sem se za poklic eko- nomskega tehnika. Čeprav mi ta poklic ni posebno pri srcu, nimam druge izbire. Vedno sem želela postati vzgojiteljica, vendar je to nemogoče, ker je ta šola v Mari- boru in ker ne dobiš zaposlitve. Torej mi ne preostane drugega kot to. Ta šola je na Ptuju v srednjem šolskem centru. Med šolanjem bom stanovala doma in se vozila v šolo z avtobusom. Ta poklic so mi svetovali .starši in prijatelji in tudi sama sem se nekolijico navdušila ob informativnem dnevu, kjer so nam razkazali center in govorili o možnih zaposlitvah. Za to šolo se kar dobro učim. Vesela sem tudi, ker ne bom sama iz naše šole. Sem ere tudi Silva. Kot vsi, si tudi jaz želim, da bi v tej šoli najboljše uspevala in do- bila zaposlitev nedaleč od kraja, kjer stanujem. Tanja Krivec, 8. r.. OŠ Leskovec MOJI NAJUUBŠI ZVOKI Moji najljubši zvoki, da kar precej jih je! A le eden ali dva med njima sta me in me še veselita. Med tema dvema me je posebej veselil glas ženske, matere, ki me je vzgajala od prvega dneva, pa vse do danes. Moj glas, bi lahko rekli kar — njen glas, saj me je ona, kot moja mati vzgajala in me učila le najboljših reči. Med nami je mnogo različnih ljudi, lahko bi rekli, vsak je druga- čen od drugega. Za ene je najljub- še poslušanje glasbe, drugim škripanje vrat, a tretjim spet nekaj drugega. Tako je na primer meni, ki sem nekaj ,,tretjega", že od malih nog ugajal glas ženske, matere, ki me je vzgajala. Ze kot malega otroka me je učila prvih besed, ki so bile: ,,Mama, ata!" Besedi, ki jih že malček zna izgovoriti. Mama mi pomeni vese- lje, žalost, srečo, skratka vse. Večkrat sem premišljevala o svoji materi, in včasih tudi, kakšna mati bom nekoč, ali bom imela 7.a svoje otroke tako topel, nežen glas, poln dobrote, kot ga ima ona. Misli so mi vedno uhajale v leta, ko sem bila še majhen otrok, ki ni skoraj ničesar razumel. A razumela sem tih, nežen glas, ki je prihajal iz maminih ust. Čeprav sem bila majhna, sem jo vendarle razumela in vedela, kaj hoče. Dora.ščala sem in začela hoditi v šolo. S šolo pa so se začele tudi muke z učenjem. Ta- ko moram povedati, da mamin glas ni bil vedno tako tih in nežen, še posebno takrat ne, ko sem sede- la zraven naloge in ko sem kaj storila, da sem jo razžalila. Tedaj se je vedno kregala, a vem, da s tem ni mislila pokazati, da me ni- ma rada, temveč: hotela me je nečesa naučiti in vzgojiti v pošteno dekle. Tako moram reči, da bodo moja mama in vse mame v življenju mnogo manj žalostne in otožne, če bomo mi otroci pridni in poslušni. Zdenka Kodrič, 8/b, OŠ Markovci ENO NOČ MED POMORSKI- MI RIBIČI S teto in stricem smo šli na moije. Stanovali smo v hotelu. Proti večeru me je teta pustila s prijateljico k ribičem. Ko sva prišli k obali, sva z Anjo videli deset ribičev. Najmlajši med njimi je bil dvanajstletni Andrej. Na morje smo odrinili z veliko ribiško ladjo, že pozno v noč. Potem so ribiči lovili ribe z velikimi ribiškimi mrežami in ujeli morsko miš, nje se je prijateljica Anja tako pre- strašila, daje zakričala in se zjo- kala. Bolj. ko se je Anja bala, bolj JO je Andrej strašil z morskimi co- pati, volkuljami, lastovicami in z morskimi pavlihi. Nam je bilo teh oslarij dovolj, pa smo nanj vrgli mrežo. Andrej seje zadri: » Bežite, sam morski klovn je prišel po nas! Bežite! Bežite!« Vsi smo se sme- jali. Naenkrat smo se znašli na otoku meduz. Ker se nam je čoln jX)topil nam je dobra hobotnica dala .svojo podmornico. Mi smo se ji zahvalili in se potopili v globoko zeleno morje. Tam smo videli vse vrste rib. Gledali smo skozi stek- leno okno. je neka osemnajst metrska riba izbuljila oči in po- kazala Andreju jezik. Andrej seje zbal. tresel se je tako, da je ostal brez petih las in treh zob. Anja in Andrej sta obljubila, da ne bosta nikoli več ribarila. »Joj!« so zav- pili mornarji in zgodilo se je naj- važnejše v zgodovini.. . »Vstani, pa hajd v šolo!« meje zbudila mama. Valerija Ilešič. OS Vitomarci DELAVEC NEKOČ IN DANES Kdo ne dela. naj ne je! Delavci nekoč niso imeli no- benih pravic. V službi so delali vse ročno, niso imeli strojev. Delali so po 16 ur na dan. To delo je bilo zelo naporno. Ni.so delali samo možje, delale so tudi žene in otroci. Žene so doma imele majh- ne otroke, pa so opravljale isto delo kakor možje, tudi one so de- lale po 16 ur. Otroci so hodili na delo zraven svojih očetov in mam. samo s to razliko, da so delali 10 ur. Dobili pa so zelo slabo plačo. 16-urni delovnik je trajal do de- monstracije v Chicagu. Takrat so se delavci uprli svojim delodajal- cem in dosegli to, kar so želeli. Pravzaprav so želeli osem urni delovnik. Danes pa imajo delavci svoje pravice. Delajo vse s stroji. Danes delajo tudi žene, vendar ne opravljajo tako težkega dela kot možje. Mi otroci pa hodimo v šolo in učenje je naše delo. Toje res. da moramo včasih kaj pomagati pri delu, ampak to ni tako pretirano težko. Starši nam dajejo vedno večje možnosti za učenje. Nekoč le priložnosti otroci niso imeli. Danes so za svoje delo vsi lepo plačani. .Samo kdaj pa kdaj se kakšen zjezi na našo družbo, češ da ima prenizko plačo. No. pa saj .se lahko, ker je vse preveč drago. Šestnajst urni delavnik so znižali z.a 8. ur. Sedaj vsi delavci in de- lavke delajo 8 ur, le redke so iz- jeme, ki delajo nadure. Želim si, da ne bi bilo več de- monstracij zaradi dela, in da bi bili vsi ljudje na svetu enakopravni. Liijana Drevenšek, 6. r. OS Leskovec NOSILA SEM KURIRČKOVO TORBICO Vesela sem bila, ko sem izvede- la, da bom nosila kurirčkovo tor- bico. Na sprejem kurirčkove torbi- ce smo se pripravljali že dalj časa. Pionirski odred je pripravil kul- turni program, delegati odbora PO pa so narisali zemljevid poti kurirčkove pošte. Vanj bomo ves mesec vrisovali datume, kje bo pošta. Končno smo dočakali ponede- ljek, ko smo sprejeli pošto. Pionir- ji kurirji smo se razdelili v več skupin. Ob zvokih koračnice in ploskanjem so nas kurirje pozdra- vili zbrani borci in pionirji. Tov. Franc Ozmec, nekdanji kurir, je pozdravil nosilce pošte. Povedal nam je, kako je sam med NOB prenašal pošto po skrivnih poteh po naših štajerskih gozdo- vih. Kurirčkovi torbici je zaželel srečno pot. Pionirji so peli in recitirali pesmi. Všeč mi je bil prizorček o Kurirju. Kurirčkovo pošto smo predali najavki na Lunovcu. Želim si, da bi tudi naslednje leto nosila torbico. Tanja SoStarič, 3/a, OŠ Velika Nedelja NA DEDINJU V HIŠI CVETJA 1. maja sva z očkom odpotovala v Beograd. Obiskali smo grobnico maršala Tita v hiši cvetja. Grobni- co stražijo vojaki iz Titove garde. To so mladi in postavni fantje, oblečeni v modre uniforme. Grobnico obdaja prekrasno cvet- je in grmičevje. Vse cvetje mi je bilo zelo všeč. V hiši cvetja je bila grobna tišina. Na grobnici je letnica njegovega rojstva in smrti. Zunaj je prelep vodomet. Njegovi pavi ga žalostno kličejo. Tudi jaz sem zelo žalostna, ker nimamo več ljubljenega tovariš^ Tita. Ze štiri dolga leta ga ni med nami. A on živi v naših srcih, ker ga ljubimo. Vesna Sajn, 3/b, . Oš Ivan Spolenak, Ptuj PRVOMAJSKI IZLET NA LIS. CO Zjutraj smo se zbrali ob 6. uri na železniški postaji. Z vlakom smo se odpeljali do Zidanega mosta. Tam smo izstopili in počakali na vlak, ki pelje v Sevnico. Na postaji Breg smo iztopili in se začeli vz- penjati. Pred nami se je začelo dvigati Posavsko hribovje. Zagledali smo Lisco in se veselo napotili proti vrhu. Med hojo smo se le enkrat ustavili. Na vrh smo prišli v dveh urah in pol. Na Lisci sta dva do- ma. Pri vrhu je tudi smučarska vlečnica. Videli smo tudi vremen- sko postajo. Tovariš Danilo nas je naučil ne- kaj vozlov in osnove plezanja. Na vrhu nam je pokazal zvončke, trobentice, pasji zob in iskali smo encijan, pa ga nismo našli. Počasi smo se začeli spuščati v dolino. Prispeli smo v eni uri. Počakali smo na vlak in v Zida- nem mostu prestopili. Med vožnjo sem videla fazane. Naštela sem jih kar sedemnajst. Videla sem tudi srnjaka in več vran. Domov smo se vrnili srečni. Mojca Jurkovič, 4/b, 0§ Franc Osojnik, Ptuj DOGODEK IZ PRVOMAJSKIH DNI V četrtek je bila v telovadnici šo- le proslava. Posvečena je bila OF in 1. maju prazniku dela. Na odru so pionirji od prvega do petega razreda, deklamirali so deklamaci- je, pevski zbor je pel pesmi, iz četrtega razreda je imela pionirka govor, plesali so tudi ples in nazadnje so učenci iz drugega razreda nastopali z igrico Muca Copatarica. Tudi jaz sem nastopa- la na proslavi in drugi sošolci ter sošolke. Ko je bilo konec proslave, smo odšli v razred. V razredu smo pomalicali, potem pa smo Se imeli dve uri pouka. Jaz sem za prvomajske praznike bila pri mami. Tam sem se s sestro igrala. Hodila sem v gozd po šmarnice. Z mamico sva šli večkrat po vodo. Pri mami sem okopavala rože. Drugi dan sva z očkom opra- la avto. Mamici sem pomagala pomivati posodo. Zadnji dan sem bila pri teti. S sestrično sva se igra- li banke, potem pa še zdravnika. Ona je bila zdravnica, jaz pa bol- nik, dolgo sva se igrali, ko je mamica zaklicala, da gremo, sva se fHJslovili. Prvomajskih dni je bilo konec. Spet sem si morala pripraviti zvez- ke za šolo. šolsko delo se nadalju- je. Rada hodim v šolo, ker se v šoli dosti naučim. Rozinger Brigita, 3/c, OŠ Tone Znidarič, Ptuj ŠAHOVSKI LROŽEK Na šoli deluje šahovski krožek. Sahirajo mlajši pionirji in pionirke ter starejši pionirji in pionirke. Krožek je tedensko enkrat, po eno uro šahiramo pod vodstvom men- torja. Starejši pionirji in pionirke so se udeležile šolskega in občinskega tekmovanja. V svoje vrste želimo pritegniti čimveč učencev, ki imajo ve- selje s šahiranjem. Robi Reguš, 3. c Oš Tone Znidarič Ptuj TEDNIK - 24. maj 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 ROKOMET Izjemen uspeh pionirjev Drave poročila z rokometnih srečanj ^oramo tokrat začeti z velikim ^spehom pionirjev RK Drava, ki so se uvrstili v finale letošnjega republiškega prvenstva, med štiri [lajboljše ekipe v naši repubhki. po zanesljivi zmagi v svoji pred- tekmovalni skupini (pred Aero- (^eljem, Ormožem in Veliko Nede- ljo) so v nedeljo nastopili na polfi- jialnem turnirju v Smartnem pri Litiji. Turnir so dobili in tako (josegli največji uspeh pionirjev v 35-letnem delu kluba. V prvem srečanju so z 18:11 premagali Šoštanj, nato s 15:13 domači Usnjar, v odločilnem srečanju pa 5e z istim izidom ekipo Krškega, ki je bila sicer prvi favorit turnirja. Uspeh so pod vod,stvom trenerjev Mesarica in Klanečka dosegli Os- terc, Zuran, Arnejčič, Bedenik, Vajda, Žitnik, Pucko in Hojnik. Ekipa se sedaj intenzivno pripra- vlja na republiško finale, ki bo v začetku junija najverjetneje na Primorskem. V članskih ligah so odigrali predzadnje kolo. Ormožani so si že zagotovili prvo mesto v drugi republiški ligi. Igralci RK Velika Nedelja so gostovali v Murski Soboti in z domačim Poletom izgubili s 27:31. S tem porazom so v prvi republiški ligi zdrsnili na predzadnje mesto. Članice Drave so nastopile v Zagorju in z domačo ekipo Zagorje—Izlake izgubile s 16:17. Ptujčanke so nastopile brez trenutno najboljših strelk Radano- vičeve in Korošakove, vendar bi z bolj zavzeto igro lahko zmagale. Poraz nima vpliva na končno uvr- stitev Drave (peto mesto). Mladin- ci so v gosteh s 25:19 premagali Minervo, mladinke pa z 20:33 izgubile v Titovem Velenju. Člani Drave so doma z 39:13 premagali Tabor iz Maribora. V prejšnjem tednu sta bili občinski prvenstvi za mlajše pionirje in poinirke. Bilo je množično, saj je pri pionirjih nastopilo devet, pri pionirkah pa deset ekip z osnovnih šol ptujske občine. Pri pionirjih in pionirkah ]i zmagala OS Tone Znidarič. Pri pionirjih je druga OS Olga Meglic, tretja pa OS Gorišnica. Drugo me- sto pri mlajših pionirkah je osvoji- la 0§ Franc Osojnik, tretja pa je šola Ivan Spolenjak. 1. kotar NOGOMET Zamujene priložnosti Dve koh pred koncem prvenstva v vzhodni območni republiški ligi še ni končne odločitve. Pred nekaj koli je vse kazalo, da bodo Brežice zanesljivi zmagovalec. Vendar so doživele nekaj zaporednih porazov in imajo sedaj le še dve točki pred- nosti. V boju za prvo mesto sta še tudi Drava in Aluminij, ki pa sta že zamudila nekaj lepih priložnosti. Drava je trenutno druga (dve točki zaostanka), ker ji ne gre v gosteh, saj bi z boljšo igro na gostovanjih že bila na prvem mestu. Se več so zamudili igralci Aluminija. Gre predvsem za poraze na domačem igrišču. Tako so v prejšnjem tednu doma z 1:3 izgubili z Bočem, ki je nasploh največje presenečenje spomladan- skega dela. V primeru uspeha bi bili sedaj drugi s točko zaostanka, tako pa so četrti s tremi točkami razlike. V zadnjih dveh kolih bo zato še zelo zanimivo. DRAVA — OJSTRICA 3:1 (0:1) V prvem polčasu nedeljskega srečanja, ki si ga je ogledalo 100 Moštvo Drave, dve točki za Brežicami gledalcev, smo videli slabo in nezanimivo ig ). Gostje so po vedli po napaki domačega vratarja (zadrževanje žoge v svojem kazen- skem prostoru). Indirektni strel so uspešno izvedli. V drugem polčasu (zlasti po krajšem nalivu) so bili domačini veliko boljši in zasluženo zmagali. Prvi .zadetek je po dobri podaji Hvalca dosegel Vogrinec. To je bi- lo v 52. minuti. Tri minute za tem je Srečko Ceh uspešno zaključil hitro akcijo Vogrinca in Hvalca, tretji zadetek pa je 13 minut pred koncem po prostem strelu Hvalca dosegel Vogrinec. Domačini bi lahko dosegli še kakšen zadetek, vendar so bili tudi trije dovolj za novo zmago. (foto I. kotar) Drava: Majcenovič, VVeingart- ner, Malek (Levanič), Kralj, Kodrič, Poplatnik, S. Ceh, Hameršek, Vogrinec, Hvaleč, D. Ceh. V predtekmi so mladinci Drave s 5:0 (4:0) premagali vrstnike Ojstri- ce. Štiri zadetke je dal Hentak, enega pa Klajderič. BOC — PEKRE 2:0 (0:9) Po zmagi v Kidričevem so igralci Boča presenetili še eno moštvo iz zgornjega dela lestvice. V Prager- skem so tako po boljši igri v drugem delu premagali sosede. Oba zadetka je dosegel Robar. Boč: Ambrož, Kohne, Kocjan, Petrovič, Mastinšek, Macuh, Kancler (Babšek), Krajnčič, Majal, Robar, Arnuš. I. kotar FUZINAR-ALUIVIINIJ0:1 Stadion Fužinarja v Ravnah na Koroškem, gledalcev 250, sodnik Supančič iz Maribora. No- gometaši Aluminija so po porazu v sredo z Bočem s 3:1, zopet zaigrali zelo dobro in požrtvovalno ter premagali ekipo domačega Fužinarja. Domačini so začeU zelo ofenzivno in si ustvarili nekaj priložnosti. Že v sedmi minuti je sodnik piskal najstrožjo kazen za domačine, ki paje niso uspeli izkoristiti. Nato so bili boljši igralci Aluminija, ki so si ustvarili več lepih priložnosti. Eno takšnih je izkoristil kapetan Alu- minija. Bek, ki je s strelom z glavo premagal do- mačega vratarja. Za tem so igralci iz Kidričevega nadaljevali s kombinatorno igro in povzročali veliko težav domačim obrambnim igralcem. Tudi v drugem polčasu so igralci Aluminija igrali preudarno. Sredino so prepustili domačinom, svojo priložnost pa videli v svojih protinapadih. Prav nič se ne bi bilo treba čuditi, če bi dosegli še kak^ zadetek. Čeprav močno oslabljeni so iztržili obe točki in ostali pri vrhu prvenstvene razpredelnice. Zelo dobro je igral Bek. zraven pa še Nikolič, med najboljšjmi pa je bil gotovo vratar Aluminija Drago Škrget. Naslednjo nedeljo igra Aluminij v Kidričevem z Nafto iz Lendave. Danilo Klajnšek PIONIRSKI ATLETSKI POKAL Najboljša je OŠ Tone Znidarič v prejšnjem tednu je bilo na stadionu Drava občinsko tekmo- vanje starejših pionirk in pionir- jev za atletski pokal Slovenije. Največ uspeha je tudi tokrat imela šoja Tone Znidarič, z ekipno ziViago v obeh kategorijah. Po posameznih disciplinah so zmagali: — 100 m: Neva Nahberger in Robert Šilak (oba OŠ Tone Zni- darič); — 300 m: Anekarija Kekec in Stanko Zebec (oba OŠ Franc Osojnik): — 600 m: Vilma Osojnik (Tone Znidarič): — 1000 m: Milenko Vnuk (Tone Znidarič); — daljina: Hedvika Korošak (FO) in Aleksander Moge (Kid- ričevo); — višina: Karina Lowndes (TŽ) in Miran Žibrat (FO); — krogla: Aleksandra Bezjak (TŽ) in Darko Jeza (Kidričevo); — 4 krat 100 metrov: obakrat OŠ Tone Znidarič Ekipno — pionirke: 1. Tone Znidarič. 2. Franc Osojnik. 3. Cirkulane; Ekipno — pionirji: 1. Tone Znidarič. 2. Kidričevo. 3. Franc O.sojnik: , , ■' 1. kotar Šempeter-Ormož 24:26 (9:15) Igrišče Šempetra, gledalcev okrog 100. sodnika Valenčič. Udir oba Brnik. Šempeter: Drakster. Favčar, Setrl 2. Ramšak, Ocvirk 1. Si- mončič 9, Žiža 9, Roškar 3, Za- goričnik. Ormož: Gaberc. Krstič 3. Ša- lanion3, Vukari. HebarS, PolakS, Zemljič 2. Fridrih. Potočnjak, Zabavnik 7. Antolič. V odločilni tekmi za prvaka v vzhodni slovenski ligi »so Ormožani z zrelo igro zasluženo slavili. Kljub odsotnosti ključnih dveh igralcev, so že v prvem pol- času povsem nadigrali domačine. V začetku drugega polčasa so Ormožani z nekaj lepimi akcijami Povečali prednost za osem zadet- cov. Po visokem vodstvu so do- mačini začeli z zelo grobo igro. Ormožani so kljub nešportni igri domače ekipe vzdržali do konca, ter zasluženo osvojiU odločilne točke. Pri domačinih sta bila najboljša kljub nešportni igri Simončič ter Žuža, pri gostih pa vratar Gaberc ter Zabavnik, Hebar in Šalamon. Sodnika sta svoje delo opravila skoraj brez napak. V soboto bo Ormož v zadnjem kolu igral doma ob 18. uri z Do- lom pri Zagorju. TM Zmaga Sonje IVIarinkovič v Ptuju je bil tretji selekcijski turnir mladink SRS za prvo. drugo in tretjo kakovostno skupino. V prvi skupini je prepričljivo zmagala do- mačinka Sonja Marinkovič. V sedmih partijah je dosegla sedem za- nesljivih zmag brez izgubljenega seta. Druga je Bajželj (Sava), tretja pa Pandev (Fužinar). V drugi skupini seje Valerija Novak s petimi zmagami in dvema porazoma uvrstila na drugo mesto za Lutmanovo (Vesna), v tretji skupini paje bila Simona Jaušovec s tremi zmagami in tremi porazi četrta. , , I. k. VELIKI USPEH ČLANIC ŠDIVIIP Na finalnem tekmovanju ša- hovskih ekip za pokal maršala Tita je ekipa članic ŠD MIP s .šestim mestom dosegla svoj do- sedaj največji uspeh, s to uvrstit- vijo po Sloveniji na prihodnjem tekmovanju priborila še eno mesto. V ekipi sta nastopili Tat- jana Vaupotič in Jasna PavHn. Vrstni red: 1. Bosna 7,5 točke, 2. Rad 6.5. 3. Goša 6,5, NŠK 6. Crvena Zvezda 6, MIP Ptuj 6. Senta 5.5 itd. Nastopilo je 16 ekip. tekmovanje pa je bilo v Pulju. I.k. ŠE 0 MARATONU V DORNAVI Pred nedavnim smo poročali o novem sve- tovnem rekordu v neprekinjenem igranju ko- šarke, ki so ga tik pred provmajskimi prazniki dosegli mladi v Dornavi. Tokrat objavljamo imena igralcev, sodni- kov, zapisnikarjev in organizatorjev, ki so pri- spevali k uspehu. V ekipah osnovne organizacije ZSMS in T^D Partizan so nastopili: Martin Golob, Alojz Hrga, Albin Peteršič, Emil Golob, Mirko Peteršič, Marjan Lajh, Albin Lajh, Srečko Lajh. Ivan Smid, Ivan Novak, Marjan Mihaj- lovič, Janez Čuš, Jože Horvat, Janez Horvat, Janez Zver, Anton Zver. Vojko Slavinec, Ivan Šilak. Ivan Zemljarič, Dušan Zemljarič, Janko Horvat, Milan Šegula. Davorin Zagoršek, Davorin Polanec, Mirko Pihler, Mirko Kokol, Viktor Kokol, Peter Kokol, Ivo Robin, Marjan Bratuša, Daniel Korpič, Du.šan Vrabl. Vili Mar Ivan Šešerko, Marjan Mislovič, Branko Debeljak, Sašo Petek, Ciril Petek, Srečko Kondrič. Jani Arnuš in Branko Vršič. Na ma-. raionu so .sodili mladi igralci KK Ptuj Strle. Vučinič. Kotnik in Rozman, zapisnik pa tri dni in štiri ure vodili Irena Furek. Dragica Kociper, Štefka Kociper. Vida Peteršič. Vladka Lajh in Vlado Cvetko, za organizacijske zadeve pa- skrbeli Branko Šerlah, Rajko Sok, Ivan Bra- tušek, Martin Nemec, Martina Cizerl in Tat- jana Korpar Tekst in foto: .. .............................. ____ i.kolat '^'iredltev je kljub dokaj slabemu vremenu zbudila precejšnjo pozornost V hladnem vremenu (vmes je celo malo snežilo) so se sodniki in zapis- nikarji takole znašli DANES V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU PTUJ Posvet o telesni kulturi Ob 16. uri se bo v dvorani za odrom v Srednješolskem centru začel po- svet o stanju in možnostih r^voja telesne kulture v občini Ptuj. Cilj posve- ta je osvetlitev bistvenih vzrokov, ki zavirajo razvoj. Posvet je pripravilo društvo pedagogov telesne kulture, nanj pa vabijo vse, ki vas to področje i zanima, še zlasti, če v njem aktivno delate. Dnevni red je naslednji: 1. Otvoritev posveta 2. Poročilo TKS o dosedanjem delu in nadaljnih usmeritvah 3. Poročilo ZTKO o dosedanjem delu in prihodnjih usmeritvah 4. Predavanje prof. dr. Janka Strela: a — vloga in pomen telesne vzgoje v okviru telesne kulture b — vloga in naloge DPO, SIS in TKO C — aktualni problemi telesne kulture v SRS in SFRJ 5. Razprava. Uvodni referat, ki ga bo podal profesor Vlado Čuš, je objavljen v tej številki Tednika. kotar Krepfi tretji na pokalu Fizir v Čakovcu je bilo 18. tekmovanje jugoslovanskih motornih pilotov za pokal Fizir. Sodelovalo je 28 pilotov iz Tuzle, Sarajeva, Prijedora, Banja Luke, Osijeka, Varaždina, Zagreba, Splita, Murske Sobote, Ptuja, Mari- bora, Ljubljane, Celja in Cakovca. V skupni uvrstitvi po treh disciplinah je zmagal Mijo Ban (Osijek), drugi je Branko Strugar (Zagreb), tretji pa Dra- go Krepfi iz AK Ptuj. Krepfi je zmagal v točnem pristajanju in bil drugi v časovni točnosti. Tekmovanje se točkuje tudi za letošnje državno prven- stvo. . . 1. k. Prihodnje prireditve in srečanja Danes popoldan bo v SSC posvet o telesni kulturi. Začeli ga bodo ob 16. uri. V soboto popoldan bo na sporedu zadnje kolo v republiških rokomet- lih ligah. Na stadionu Drava bosta dve srečanji. Ob 15.30 se bo začelo sre- čanje mladincev Drava—Ormož, za tem pa še srečanje članic Drava—Bel- inka. V Veliki Nedelji se bo ob 19. uri začelo srečanje Velika Nedelja— Jsnjar. Nedelja bo tudi tokrat v znamenju nogometa. Aluminij se bo v Kidri- čevem pomeril z Nafto iz Lendave, Drava pa na Pragerskem z Bočem. Se- i^eda bodo na sporedu tudi srečanja v pionirskih, kadetskih, mladinskih in medobčinskih rekreacijskih ligah. I V NEDELJO, 27. MAJANA TURNiSCU Turnir v malem nogometu športno društvo Turnišče-Ptuj prireja v nedeljo, 27. maja s pričetkom ob 9. uri, turnir v malem nogometu. Turnirje posvečen praznovanjii dneva mladosti. Za tri najuspešnejše ekipe so pripravili lepe pokale in priznanja. Ne bodo pa pozabili na najboljšega strelca in golmana turnirja. Gledalce pa bodo postregli z osvežilno pijačo. Torej ljubitelji malega nogometa, v nedeljo se dobimo na igrišču pri gradu Turnišče in tako skupaj proslavimo naš praznik Dan mladosti. ZB Peto kolo lige v malem nogometu Rezultati tretjega kola lige v malem nogometu, ki jo uspešno vodi Športno društvo Turnišče—Ptuj so naslednji: Budina—1-otos 2:0, Mladi Turnišče—Lancova vas 4:3, Dušan Kveder—S. Turnišče 6:2, in Floserke—Poetovio 3:0. Vrstni red na lestvici je sledeč: Pari naslednjega kola so: Lotos—Lancova vas; Flamengo—Mladi Turnišče; Poetovio—Dušan Kveder; Budina—Floserke; Š. D. Turni- šče—Velika Nedelja in Velika Nedelja—Poetovio. ZB Majšperk prvi OO ZSMS Majšperk je organizirala tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal krajevne skupnosti Majšperk. Na igrišču osnovne šole Majšperk se je zbralo osem ekip, ki so se pomerile v turnirskem sistemu. Cas trajanja srečanja je bil 2 x 10 minut. V tekmi za tretje mesto je ekipa TVD Partizana Majšperk premagala ekipo Zetal Mladi s 3:2 (po streljanju sedemmetrovk). V tekmi za prvo mesto pa je ekipa Majšperka, premagala ekipo Narapelj z 1:0. Prve tri ekipe so prejele pokale v trajno lastništvo, prvouvrsčena ekipa pa je prejela še prehodni pokal krajevne skupnosti Majšperk. Danilo Klajnšek Odbojkarski turnir TVD Partizan Kidričevo — odbojkarska sekcija Kungota so pripravili odbojkarski turnir. Ta turnir je tradicionalen. V finalu pa je zanesljivo zmagala ekipa Granita iz Slovenske Bistrice, sicer novi člani Slovenske odbojkarske lige. Premagali so ekipo Kungote s 3:0. Ta tekma pa je bila tudi pregledna tekma za odbojkarje Kungote pred začetkom tekmovalne sezone. •, t-, . , Danilo Klajnšek Prva srednja družboslovna šola Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj je pripravila občinsko prvenstvo v malem nogometu za učence srednjih šol. Rezultati: srednja kovinarska, metalurška, kmetijska šola: srednji družboslovni šoli 1:1, srednja družboslovna šola: srednja ekonomska šola 7:0. Vrstni red: ' ; 1. Srednja družboslovna šola 3 točke 2. Srednja kovinarska, metalurška, kmetijska šola 3 točke 3. Srednja ekonomska šola brez točke. Za najboljšega strelca je bil proglašen Danilo Bračič iz Srednje družboslovne šole. Srečanja pa je zelo dobro vodil Ivo Klarič. .... ... _Danilo KiajnSekj 14 - ZA RAZVEDRSLO 24. maj 1984 - TEDNIK Iztok Geister (stoji desno) med svojim predavanjem v Klubu mladih Prehodni kristalni pokal za najboljl^ krmljenje ptic v zimskem času so tokrat prejeli pionirji OŠ Leskovec.' Iztok Geister predaval ptujskim ptičarjem želje članov ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic so se po več letih le uresničile. V petek. 11. maja dopoldne so v prostorih Kluba mladih v Ptuju izvedli nadvse zanimivo pre- davanje pod naslovom Slovenske ptice! Predaval je eden najbolj vnetih slovenskih ornitologov Iztok CJeister iz Ljubljane, sicer avtor več knjig o pticah. Predavanje je popestril' s čudovitimi barvnimi diapozitivi, tako da so si lahko učenci osnovnih šol in nekateri njihovi učitelji ogledali slovenske ptice in njihova gnezdišča še podrobneje. Iztok Geister je bil presenečen nad vprašanji, ki so se kar vsula po končanem predavanju. Rad je odgovarjal, ob koncu pa se je podpisal še v svojo knjigo Slo- venske ptice, ki sojo člani društva za varstvo in vzgojo ptic podarili pionirjem iz osnovnih šol v občini. Vrhunec tega dne pa je bila pravgotovo razglasitev dobitnika prehodnega kristalnega pokala za najboljše krmljenje ptic v zimskem času. Ta pokal je predsednik društva Alojz Tovornik letos izročil pionirjem OŠ Leskovec, ki so se tokrat zares izkazali. Za trikratno za- poredno osvojitev tega prehodnega pokala pa je pionirjem 0§ Franc Osojnik Ptuj izročil še spominski pokal v trajno last. M. Ozmec HODIL PO ZEMLJI SEM mŠL .. Člani Zgodovinskega društva Ptuj smo v so- boto, 19. maja vzeli te Cankarjeve besede zelo resno in skoraj dobesedno. Pot nas je vodila med zelenimi travniki, mlado pšenico na Ptuj- skem polju, prek čudovitih gričev Slovenskih goric, med kmečko arhitekturo, mimo gradov, cerkva, domov kulture, spominskih obeležij spomenikov. Veliko naštetega imamo posejanega po tem majhnem koščku naše domovine, pozabiti pa seveda ne smemo na ljudi, ki so in še bivajo tod. Prav v zvezi s pomembnejšimi ljudmi smo opazili, da Stanko Canjkar, slovenski pisatelj in napredni učitelj verouka na ptujski gimnaziji med obema vojnama nima niti skromne spominske plošče na svoji rojstni hiši v Savcih, da tri hrvaške table na Vrazovi domačiji na Ce- rovcu še vedno čakajo na slovensko ploščo, da naši narodni heroji Kerenčič, Megla, Kve- der, ... še vedno nimajo svoje monografije, na to zadnje je na Kogu ob srečanju s kurirjem TV-15 ugotavljala Branka Jurca. Spoznavali smo tudi kakšno dediščino so nam zapustili naši predniki in kako jo znamo bolj ali manj ceniti in vzdrževati. Srečali smo se z ba- ročnim gradom v Dornavi, s skulpturami okoli njega in s stropno fresko v veliki dvorani, nato z bogato baročno opremo cerkve na Polenšaku. Pri Veliki Nedelji nas je očaral romanski del cerkve in štuk. Grad je kljub požaru ostal impozanten. Spoznali smo malo bolj tudi ljudi tam okrog Obreza, spoznali smo jih po veseli in predvsem gostoljubni plati. Bolj jasno smo dojeli Ormož kot primer mesteca, ki nadaljuje po načinu in obsegu prejšnji gradbeni razvoj, tesno povezan z iden- ditet krajine in ljudi. Ta identiteta se vidi tudi v domačem materialu, ki ga uporablja — predvsem les in opeka in v načinu kako — leseni zatrepi, opečnate mreže . . . surovi beton čudovito prepletajo grmovnice, rože, trava, drevje. Orm.ožancem je uspelo, da sta najvišji točki grajski in cerkveni stolp ne pa načrtovane stolpnice. Mestece tako deluje subtilno, v njem ne vidimo arogantnih posegov, razen malih izjem. Sreča je v tem, da se je v Ormožu našel človek, ki misli in snuje v smislu kontinuitete in identitete, še večja sreča pa je, da mu je uspelo za te misli ogreti občane, investitorje in izva- jalce. Iskrena zahvala organizatorjem in sicer pred- sedniku prof. Horvatu, blagajničarki Kyselovi, tajnici Vaudovi in Topolovčevi iz Ormoža ter strokovnemu vodstvu profesorjem Suligojevi, Arharju, Čretnikovi, arh. ing. Moškonu in se- veda šoferju Janku Golobu. Kristina Semperl Purg OB DNEVU MLADOSTI NA DONACKI GORI Planinsko društvo Majšperk pripravlja v sodelovanju s koordinacijskim odborom Planinske zveze Ptuj in OK ZSMS Ptuj pro- slavo ob dnevu mladosti, ki bo na Donački gori v nedeljo, 27. maja ob 11. uri. Proslava je že tradicionalna. Proslava bo združena tudi s kulturnim programom, v katerem bo med dru- gim sodeloval tudi moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Po proslavi bo rekreacijsko in družabno srečanje. Udeleženci bodo lahko preizkusili svoje moči toda v vleki vrvi, se povzpeli na vrh Donačke gore in podobno. Za nadomestilo izgubljenih moči in znoja bodo izdatno poskrbeli organizatorji srečanja. Ljubitelji planin in narave, v nedeljo, 27. maja se srečamo na Donački gori, kjer bomo ob pestrem programu lahko uživali lepote narave! Za planinsko društvo Majšperk Mira Karneža < ČRNA KRONIKA v tednu od 15. do vključno 22. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili tri hude in tri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili neprevidna vožnja, nepravilna stran hoje pešcev, neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. Materialne škode na vozilih je za okoli 70 tisočakov. PADEL S KOLESOM V iorek. 15. maja ob 12.25 je kolesar Anton Seimajer peljal od Trstenjakove ulice proti Raičevi. Ko je pripeljal čez cestni prehod v bližini trgovine KZ Ptuj je na kolesu Dočila pogonska veriga. Zaradi tega je kolesar izgubil ravnotežje in padel po cestišču. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe po glavi. ZBILA PEŠCA NA PLOČNIKU V sredo. 16. maja ob 11.45 je voznica osebnega avtomobila Slavica Kolarič iz Spuhlje peljala od Trstenjakove ulice proti želez- niškem prelazu. Ko je zapeljala proti magistralni cesti je z avto- mobilom zapeljala na pločnik in pri tem z branikom zadela v pešca Franca Vrbnjaka iz Hajdi- na. Ta je dobil hujše poškodbe. ZARADI NEPRAVILNE HOJE PO CESTI ... V soboto. 19. maja ob 0.34 sta hodila peš po cesti od Markovec proti Ptuju Zoran Zemljarič in Drago Petek — oba iz Ptuja. Hodila sta nepravilno po de.sni strani vozišča v smeri hoje, razen tega pa nista bila opremljena z odsevnimi telesi — kresničkami. Delno zaradi tega. delno pa zaradi drugih okoliščin ju ni pravočasno opazil voznik oseb- nega avtomobila Janez Horvat iz Spuhlje, ki je pripeljal za njima. Trčil je v Zemljariča in ga zbil po cesti, zaradi česar je dobil hujše telesne poškodbe. ZADEL V AVTOMOBIL Prejšnji ponedeljek se je na kolesu z motorjem peljal Zdrav- ko Žnidarič po cesti iz Moškanjc proti Dornavi. V Mezgovcih je dohitel osebni avtomobil, ki gaje vozila Rozalija Kekec. Voznica je začela zavirati. Žnidarič pa je trčil z mopedom v zadnji del njenega avtomobila in se pri tem težje poškodoval. NEPRIMERNA HITROST Na lokalni cesti v Sobetincih je v petek voznik osebnega avtomobila Bojan Korošec iz Malega Okiča zaradi prevelike hitrosti zapeljal s ceste in trčil v električni drog. Pri tem se je hudo ranil. POŽAR UNIČIL GOSPODAR- SKO POSLOPJE V Krčevini pri Ormožu je v nedeljo. 20. maja izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Mir- ka Lukmana. Zgorelo je ostrešje, traktor piihalnik in razno drugo orodje. Škode ocenjujejo na okoli milijon in pordinarjev._ ^ KREDITNA BANKA MARIBOR, POSLOVNA ENOTA PTUJ OBVEŠČA OBČANE, DA BO PRESELILA ODDELEK STA- NOVANJSKO KOMUNALNE IZGRADNJE IN ODSEK POTROŠNIŠKEGA KREDITIRANJA IZ POSLOVNIH PRO- STOROV NA SRBSKEM TRGU IN PRIČELA POSLOVATI V PONEDELJEK, DNE 28. MAJA 1984 V PROSTORIH MEST- NE HRANILNICE, MIKLOŠIČEVA UL. 5-1. NADSTROPJE. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE! ' KREDITNA BANKA MARIBOR POSLOVNA ENOTA PTUJ Dva koncerta v Ormožu v nedeljo. 13. maja je bila pri Miklavžu občinska revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov občine Ormož. Pod ge^om »Pojemo domovini« je nastopilo 14 zborov z nekaj nad 700 mladimi pevci. Podatek tudi pove. da je skoraj tretjina osnovnošolcev vključena v zborovsko petje in da tudi mladi rod nadaljuje tradicijo pokrajine, kjer je doma lepa slovenska pesem. Strokovnjaki s tega področja tudi ugo- tavljajo viden kakovostni napredek zborovskega petja in tudi povečano število učenk in učencev, ki pojejo v zborih. V soboto, 19. maja pa je bil v Domu kulture v Ormožu koncert v okviru prireditev ob dvestoletnici svetovnega izobraževanja in usposabljanja slepih. Organizator koncerta je bilo medobčinsko društvo slepih in slabovidnih občin Ormož in Ptuj. Koncert sta izvedla Mešani pevski zbor medobčinskega društva slepih in slabovidnih »Franc Super« in moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj. Oba koncerta sta bila dobro obiskana in od občinstva hvaležno sprejeta. Prvi {(opalni vikend - 600 kopalcev v Ptujskih toplicah so minulo soboto odprli zunanje bazene. Obisk je bil vremenu primeren, kopaloseje 100kopalcev. Že v nedeljo, 20. maja seje število kopalcev povečalo, saj jih je bilo nad 5(K). Dober obisk pa so v toplicah zabeležih tudi v soboto zvečer, ko so pripravili vrtni ples. Od sobote naprej imajo v toplicah tudi nove cene. Kopanje v pokritem bazenu velja I(X) dinarjev, v zunanjem pa 80 dinarjev. Za otroke so ustrezno nižje cene. . ,^ Mu Zlatoporočenca Marija In Ignac Bračič Pred matičarjem in pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj sta v soboto, 19. maja slovesno obnovila zakonsko zvezo Ignac in Marija Bračič, kmetovalca iz Vintarovec 2 v KS Destrnik. Zlati ženin je bil rojen leta 1913, nevesta pa sve leti prej. Kljub zahtevnemu delu na kmetiji sta še telesno in duševno čila. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, s ponosom pa sta povedala, da imata danes že 20 vnukov in enega pravnuka. Zakonca Ignac in Marija Bračič s spremstvom v poročni di^orani ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc RODILE SO: Jelka Sotler, Abramičeva 13 — Urško; Marija Ambrož, Sp. Haj- dina 14/a — dečka; Ana Bezjak. Bukovci 117 — dečka; Tatjana Kovačec, Vičanci 63 — dečka; Zdenka Lesjak. Mestni vrh 75 — Davorina; Anglea Brodnjak, Slo- venja vas 47 — deklico; Katarina Pernek, Tržeč 1 — Martino; Irena Rogina, Nova vas 41 — Aleša; Angela Galun, Stoperce 55 — Marjano; Zdenka Žnidarič, Belski vrh 12 — deklico; Anica Janže- kovič, Mezgovci 50 — deklico; Marija Emeršič. Potrčeva 62 — Staso; Alojzija Perkovič, Destrnik 47 — dečka; Elizabeta Vršič. No- vinci 27 — Anito; Marija Horvat, Cvetkovci 7 — deklico; Darinka Valenko, Stojnci 50/a — deklico; Anica Zmazek, Bukovci 87/a — dečka; Alojzija Pšak, Ljutomer- ska 44. Ormož — Martina; Srečka Mileta. Panonska 5 — dečka; Irena Turk, Skorba 12 — deklico; Marija Kovačič. Breg 83 — dečka; Zlatka Zebec, Gorenjski vrh 26 — Ervina; Majda Cenčič, Potrče- va 40 — dečka; Olga Predikaka, Potrčeva 59 — Davida; Gabrijela Plemenčič, Kofi94 - Urško;. POROKE Branko Gajšt. Sestrže 45 in Irena Turk. Majšperk 21; Edvard Kodrič. Naraplje 1 in Dragica Dvoršak, Janški vrh 37; Milan Stermšek, Ciril-Metodov dr. 9 in Renata Žgeč, Orešje 5; Ivan Za- vec, Dragovič 35 in Nada Sužnik, Krčevina pri Vurberku 71; Vlado Bandur,. Starše 55/a in Mateja Kurnik, Slovenja vas 39/d; Stje- pan Koren. Bišečki vrh 13 in Ana Pukšič. Bišečki vrh 28; Jože Zorko, Rabeljčja vas 29 in Zdenka Krajnc. Rabeljčja vas 29; Aiojz Šterbal. Draženci 18/a in Sonja Štrucl, Pobrežje 152; Dušan Hvala. Arbeiterjeva 3 in Valerija Pernat. Arbeiterjeva 3. UMRLI SO: Ana Lubej. Vrhloga 36, roj. 1,898. umrla 12. maja 1984; Jožefa Čermukovič, Gibina 24, roj. 1938. umrla 12. maja 1984; Matilda Bežik. Veličane 62, roj. 1905. umrla 13. maja 1984; Pavla Po- herc, Sele pri Polskavi4, roj. 1911, umrla 10. maja 1984; Otilija Kavčič, Zamušani 87. roj. 1913. umrla 10. maja 1984; Ana Letnik, Trnovska vas 19. roj. 1907, umrla 18. maja 1984. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC _ FIDER ŠEK, tehnični urednik ŠTEFA^ PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dooljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro _račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakone o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.