Glas zaveznikov Leto I - Št. 35 otrmacijski miik P. W. jB. Cena 2 liri TRST, ponedeljek, 30. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. PeUioo 8. - Telefon St. 93854 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. J8 (osmrtnice TJ. 86); objave L. 9, finančni in pravni oglasi L. 12. V vsebini lipta (tekstni oglasi) I* 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unlone Pubblidta Italiana S. A., Trst, via Silvio Pelliuo St. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Tiskovna konferenca polkovnika Bowmana Pereča vprašanja Julijske krajine Prevoz - Prebrana - Slovenske šole - Premestitev slom-skih učiteljev - Tržaški aretiranci - Čiščenje fašistov V soboto je imel polkovnik Alfred Bowan, vrhovni častnik za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave, prvo tiskovno konferenco. I Takšne konferenie, pri katerih bo šef civilne uprave odgovarjal na vprašanja novinarjev, bodo odslej po možnosti vsako soboto. Eri otvoritvi konference je polkovnik Bowman poudaril, da »o v njegovi domovini, Ameriki, tokovne konference postale že prava ustanova, čeprav nimajo uradnega značaja. M, da bodo tržaško tiskovne konference zanimive ter bodo pripomogle k medsebojnemu razumevanjuBned Zavezniško vojaško upravo in krajevnim tiskom. Dejstvo, da ima tiskovno konferenco, je zanj v veliko zadovoljstvo, kajti to je značilna demokratska ustanova. Tiskovne konference bo imel prav v Času, ko nekateri obtožujejo Zavezniško voja- -ško upravo, da nasprotuje demokratskim izročilom. Pregled položaja .Na prvo vprašanje novinarjev, kaj .misli Zavezniška vojaška uprava storiti za olajšanje prevoznih težav, kar ima težke posledice za prehrano Trsta, je odgovori} major Eardley, častnik za prehrano. Dejal je, da je , «Consorzio auto-tra&porti* dobil na razpolago 80 vozil. Prednost prevoza Imajo živila. Prevozna tarifa je nižja, kakor vse druge v Italiji. Zavezniška vojaška uprava se zdaj pogaja z vojaškimi poveljstvi za odstop nemških prevoznih sredstev. Tudi pomorski prevoz živeža je na dnevnem redu preučevanj. Organizacija «Ugena» ima zdaj že za 1,000 ton manjših ladij, s katerimi bodo prevažali živež v Trst. Prehrambeni položaj fVprašanje: «TržaškO prebl- ifalstvo se pritožuje, da ima sicer •živilske Nakaznice; ne dobiva pa zadostnih količin živil. Kaj misli storiti Zavezniška vojaška uprava, da popravi prehrambeni'položaj 7» Odgovori Major Eardley je izjavil, da Zavezniška vojaška uprava nikoli ni mislila in niti ne misli skrbsti za zadostne količine živil na osnovi živilskih nakaznic. Te nakaznice so izdane predvsem, zato, da so osnovna živila pravično razdeljena. Vsa živila, ki jih je dobavila Zavezniška vojaška Uprava, so razdeljena na temelju živilskih nakaznic. Polkovnik Boivman je še dodal, da je glavna prednost živilskih nakaznic v tepi, da vse prebivalstvo dobi enako količino živil, lei tako ne pridejo v roke samo tistim, ki imajo več denarja. -^ajor Eardlcy je končno izjavil, da iz 3voje izkušnje ve, da je količina živil, ki jih, dobi prebivalstvo Julijske krajine, višja kot v katerem koli delu Italije. Polkovnik Bovvman je nato dejal: ,«S ^ n^ rečeno, da smo zado-vojm b položajem. Zavezniška vojaška upravni namerava storiti vse, kar je v njeni moči, da poviša količino živil za prebivalstvo. Polkovnik Bowman je poudaril, da je mednarodni prehrambeni položaj silno težaven, «Svet stoji pred največjim pomanjkanjem živil, kar Uh je doslej v svoji zgodovini Zaznal. Celo zmerni strokovnjaki zatrjujejo, da bo letos veliko ljudi f Srednji Evropi umrlo zaradi la-kote. "Velika Britanija in Združene ameriška države bodo zmanjšale Potrošnjo živil, 'kakor še dos/Otj w<*Wt». ’i «Ce prebivalstvo Julijske krajine J0*1*! nij dobivalo takšnih količin zlvll> kakor bi bilo zaželeno, se ^ora zavedati, da sodeluje pri tvah, ki imajo svetovni obseg*. Obnovitev porušenih zgradb Na vprašanje, če namerava Zavezniška vojaška uprava podpreti obnovitev porušenih zgradb, ki so Potrebne za rednQ razdeljevanje zivii, je major Forden, načelnik tehničnega oddelka, izjavil; bo dokazano, da more obnovitev zgradb izboljšati gospodarski položaj prebivalstva, bo uprava za prosila višje oblasti za denarno pomoč. Zdaj sestavljajo listo Zgradb, ki so bile v vojni uničene. Krajevno gradivo je pod zaporo, da de bi šlo v nemar. Podpiramo obnovo krajevne industrije, da s *em zagotovimo stalni pritek gTa-diva», ' Major Richnardson, načelnik ]av;ie varnosti, je odgovarjal na vprašanje o dovoljenju za nošenje iczja, i naj bi ga dobile straže Pri nekaterih zgradbah. Straže orožje ne morejo dobiti od zavezniških oblasti, ker ga le-te ni-1 rTr in P°d nobenim, pogoji ne I Rajajo. Ce mislijp dobiti orožje' ' druffih viroV’ potem ae morajo j se tiče . . , , - vojaška až. -im** ** Novi ameriški bombniki so že posegli v boje Japonska se pripravlja na skrajno obrambo v zgradbah in samo za časa stražarske službe. 3. Vsak stražar bo moral po izvršeni službi oddati orožje odgovornemu uradniku. 5. Ta uradnik bo odgovoren za pravilno hranjenje orožja in streliva. 6. Nobena iaprememba V vrstah orožja ne bo dovoljena brez predhodnega odobrenja Zavezniške vojaške uprave. • Novinarji so postavili dve vprašanji: «Pred vojno 1011,-18 so imeli Slovenci v Gorici popolno srednjo šolo, paralelne slovenske razrede na gimnaziji p Trstu, slovensko trgovško šolo v Trstu, učiteljišče v Tolminu in realko v Idriji. Ali ima Zavezniška vojašlM uprava namen vzpostaviti vse,te šole t Kakor nam je znano, je v Trstu okoli ISO slovanskih mladeničev, ki bi radi šli v slovensko slednjo šolo. Ali bodo dobili priložnostT* Drugo vprašanje se glasi: «Oh- stoja vdžno vprašanje slovenskih učiteljev in profesorjev, ki so bili pod fašističnim režimom poslani c ostale italijanske promnce in niso smeli poučevati v Julijski krajini. V kolikor nam je znano, gre za okoli 60 državnih uradnikov slovenske narodnosti. Ali bo Zavezniška vojaška uprava reševala to vprašanje? -Nekateri izmed prestavljenih učiteljev imajo že po 20 do’ SO let službe in nočejo izgubiti že pridobljenih pravic, pokojnin, službenih let, večjih plač itd. Ali namerama Zavezniška vojačka uprava to vprašanje reševati z italijanskim ministrstvom za prosveto, da bi bili vsi ti učitelji — ee bi želeli ■—. na reden način premeščeni na nove službene dolžnosti na ozernjjr1, ga •upravlja Zavezniška vojaška uprava, ne da bi pri tem izgubili pridobljeni: pravice f» Polkovnik Boroman je odgovoril, da je želel imeti za odgovor v teku tiskovne konference strokovnjaka za šolske zadeve, ki bi lahko izčrpneje odgovoril na obe vprašanji. Upa, de bo postavljeni uradnik v nekaj dnevih prispel na svoje službeno mesto. Zaradi tega se ne bo spuščal v podrobnosti. Uženje slovenščine Zavezniška vojaška uprava bo podpirala učenje slovenščine v šolah za tiste -učence, ki bi to želeli. V Gorici je uprava že odprla .slovensko učiteljsko šolo. Mislim, da bo ISO slovenskih mladeničev London, 30. julija Japonci se pripravljajo na skrajno obrambo. Odbili so predloge o predaji, ki so jim jih stavili zavezniki. Radio Bangkok, k» je pod nad. zorstvom Japoncev, je izdal proglas na prebivalstvo Siama, naj se odstrani te strateško važnih področij in je izjavil, da je vojni položaj dosegel svoj višek. Pbročajo, da so nova ameriška letala «B-32» že pričela napadati zbirališča je.ponskih čet na Luzonu, brodovje ob kitajski obali ter vojaške naprave na Forinozi. Učinkovitost «B-32» je bila prvič preisku-šena na Forrr.ozi in. na področju Taita, kjer so trije zračni velikani odvrgli preko '1000 zažigalnlh bomb. Ko so nekoliko pozneje prileteli «Ltberatorji», niso megli odvreči več nobene bombe, kjer je bilo že vse mesto v plamenih. Japonsko matično bojišče Napadi, ki so jih izvršila britan-' ska in ameriška letala, so bili osredotočeni na področje japonskega notranjega morja in so povzročili težko škodo v tem skrivališču japonskega brodovja. Glavni stan admirala Nimltza poroča, da so njegovi piloti prizadeli nove izgube japonski vojski v Ru-1 menem morju. V bitki sta bili prizadeti dve kri- j žarki. Hud napad je doživelo letališče v Kairu. Med kraji na otoku Honšu, prizadetih od letalskih za. Sigalnlh bomb so: Ujamada, 40 j km, južno od Nagoye, ki leži 57 km jugo-vzhodno od Nagoye, mesto Oeakl, Aomorl in Ichomiya, važen center vojna industrije. * Na Borneu in na Kljajskem Vrh tega je bilo prizadeto mest9 Uwayina, eno izmed štirih večjih mest otoka fšikoku. Radio Tokio poroča, da je 1000 letal v treh valovih napadlo letališča in industrijske naprave na področju Osake, Awajišina, Taka-n:at.ru in Hirošima. Istočasno je 100 letal tipa »Mustang* 1 uro na-, padalo področje Tokija. Glavni stan generala Mac Arthurja je objavil, da so se vršili močni napadi na letališča na vseh delih otoka Bornea in na Kitajskem. Težki udarci so bili zadani tudi pomorskemu prometu vzdolž otoka Formoze. Zapora azijske obale traja dalje. Poročilo vrhovnega kitajskega poveljstva javlja, da so kitajske sile, ki operirajo v pokrajini Kwangsi v južni Kitajski, ponovno zasedle mesto Tangse, bivše ameriško zračno pporišče, ter vdrle po urejenem napadu v važno prometno središče Kroeiling. Po ulicah se vršijo ogorčene borbe. * Burmansko področje Poročilo vrhovnega poveljstva za jugozahodno Azijo javlja, da. nudijo Japonci v področju, ki leži 13 km svorovzhodno od Fyu, močan odpor. Japonci so napadli zavezniške čete v neki vasi severozahodno od Peguja in zavrzeli polovico severnega dela vast. Na ozkem področju med cesto- Mandalay-Rangoon in reko Slttang se nadaljujejo napadalni boji patrulj. Zavezniška letala so napadla sovražne čete in postojanke ter neko vasico na zahodnem bregu toke Sittang. --------e ^ Iz Slovemfe Narodna milica V mariborskem okrožju je v času od 1. do 25. julija izsledila 124 skrivačev, razkrinkala 98 primerov prikrivanja in potuhe, 52 špekulantov In črnoborzijancev, 7 primerov sabotaže in dva uporništva, zasledila dva primera izdelave in uporabe lažnih listin in 12 drugih primerov'drugih zlorab oblasti. V tem času je odkrila 30 umorov in ubojev, 41 primerov težkih telesnih poškodb. 37 primerov razbojnistva, 2 posilstva, 5 požigov, 3.05 večjih tatvin, 11 primerov uničenja in poškodb tujih stvari in 597 drugih zločinov ter prestopkov. Storilcev teh zločinov je bilo 887 moških in 224 žensk. Pri Petanjcih so zgradili nov brod, ki oskrbuje promet namesto porušenega mostu. V upravo Narodnega gledališča v Ljubljani so postavljeni: Pavel Golia, Mirko Polič, ing. Bojan Stupica, Anton Sovre, dr. Vladimir Bfirtol in Ado Darian. Clrurclrill in Eden se nista vrnila v Potsdam v Nadaljevanje konference treh Potsdam, 30. julija Uradno javljajo, da se je v soboto zvečer po .prihodu novega britanskega ministrskega predsednika Attleeja in zunanjega ministra Be-vina obnovila konferenca treh. Prvemu sestanku so prisostvovali tudi zunanji 'ministri. Uradno poročilo podčrtava važnost tega sestanka. Novi angleški ministrski predsednik Attloe se je pred svojim odhodom v Potsdam Sestal z norimi laburističnimi ministri ter člani parlamenta, katerim je obrazložil svojo bodočo politiko. Novi britanski zunanji minister Ernest Benin se pred sestankom treh po .dosedanjih poročilih ni utegnil sestati z ostalima zunanjima ministroma. Sestavljanju sporeda za prvi obnovljeni sestanek treh je kot britanski predstavnik pri-sostiioval stalni podtajnik zunanjega ministrstva sir Aleksander Cadogan. Poročila, da Truman in Stalin, gim izjavila: «Ze zdaj vidimo, da zavzema vprašanje Nemčije na. konferenci v Potsdamu čisto posebno mesto. 9e vedno pa s« najdejo neke osebe, ki bi želele ohraniti Nemčijo kot gospodovalno silo v Srednji Evropi kot protiutež Sovjetski zvezi*. Trstu lahko obtekovt«0 slovansko j ki se mudita v Potsda™u že 10 dni, »avnati po 1. proglasu, kl S€ t,& ^nje orožja. Zavezniška vojaška Otava bo izdala doviiii^-;.. 1 - —- pogoji: 1. Oddelek za Javno varnost mora dobiti vae' po-2. Oddelek za p ° t Predhodno regledal lokale. 3. Dovoljenja bo-izdana za nošenj« orožja samo datke' o stražarjih. Javno Šolo». Na vuj-ašanje, če misli Zavezniška vojašk™ 'uprava vzpostaviti v3e bivše slovenske šole, je polkovnik Bowman odgovoril, da ne more odgovoriti, preden ne bo uprava preučila vprašanje skupnega števila slovenskih šol. Polkovnik Bowman je še dostavil, da bo podpiral nastavljanje slovenskih učiteljev in da bo storil vse, kač je v njegovi moči, da se slovenski učitelji, vrnejo v domače kraje. , Polkovnik Bowman je nato ge dal izjavo o osebah, ki so bile 9. julija v Trstu aretirane. Vse, razen 8, so bile že izpuščene. Sest izmed osmih je obtoženih za nezaJ^pnUb nošnjo orožja, ostale čve pa za posest strojev za žige. ponarejene osebne izkaznice in ročne , bombe. Sodpe razprave proti ol oče »Im se bodo predvidoma j*fce*e 1. avguste. Odgovarjajoč na vprašanje čil «enja fašistov v javnih ustanovah, d.P° ovnik Bowman dejal, da je ..l. V. V *aveznišklh komisijah za mm. Po tem postopku bo lahko vsakdo naznani, osebe, ki 'zaradi svojega faličnega, delovanja ne morejo ostati na javnih- položajih. Polkdvnik mma nobene oblasti nad ustanovljenimi komisijami u, če. U jo imel, ^ M izpreZmjal njtnih odločb. ' Novinarji so vprašali polkovnika če sppdajo tudi umetniki pod obravnave omenjenih komisij. Dejal je, da bodo osebe, ki spadajo v šolstvo, prišle pred komisije, za ostale umetnike pa je dal besedo polkovniku Davvsonu, načelniku pravnega oddelka. Polkovnik Dawson je izdavil, da bodo glasbeniki in drugi “Umetniki, zaradi odsotnosti britanske delegacije nista uradno nadaljevala svojih sestankov, potrjuje tudi dejstvo, da se Truman v .petek zvečer ni sestal z generalisimom Stalinom, marveč je ostal v svoji potsdamski »Reli hiši». Poročajo, da bodo zaradi menjave angleške delegacije vprašanje Nemčije, ki zavzema rta sestanku zelo važno mesto, obravnavali ponovno in Sicer z novih vidikov. Trumanove svetovalci • na poti v Potsdam I* ŠVashingtona ‘poročajo, da je na sestanfM s Trumanom v Potsdamu odpotoval sodnij Samuel Rosen-mann, osebni predsednikov svetovalca. Rosenmann je bil zasebni tajnik predsednika Roosevelta. Istočasno je v Evropo odpotoval tudi vršilec dolžnosti goOfiodarske-ga upravnega ravnatelja za inozemstvo Oskar Cox, M bo na potsdamskem sestanku sodeloval pri preučevanju vprašanja preskrbe z živili, ki jih nameravajo poslati Angliji, Vdtetciji in Nemčiji. Tassov komentar o konferenci v Potsdamu Sovjetska poročevalska agencija Tass je po radiu komentirala sestanek v Potsdamu in med dru- ki so v odnošajih z javnimi ustanovami, prišli pred komisije. Zaključujoč: tiskovno konferenco, je polkovnik Bowman čestital zastopnikom tipka za vsebino njihovih vprašan-j ter za zanimanje, ki 3o ga pokazali. Dejal je še, da želi, da bi bilo še več takšnih tiskovnih konferenc. Blago za Jugoslavijo 32.000 ton je prispelo v Trst “v 3 tednih Odkar je dospela prva ladja ustanove UNRRA v Trat 7. Julija, je bilo v celotnem, iztovorjenih okoli 82.000 ton življenskih potrebščin, krav in konjev. Pretekli ponedeljek je «Glas zaveznikov* javil prihod in-vazto-vorjenje ladje v tržaškem pristanišču, približna 1.000 konj in krav.*Zii>ino so odpeljali nekaj po železnici in nekaj s kamijopi v Jugoslavijo, kjer jo bodo uporabili za pleme. Tri ladje ustanove UNRRA so v preteklem tednu raztovarjale biage v' Trstu. Dve izmed teh ladij sta pripeljali krave in drugi tovor, medtem ko so s tretjo ladjo pripeljali živilske potrebščine, poljedelske stroj« in različne drug? stroje. Izjava ministrskega podpredsednika Kardelja Beograd, 30. julija Ministrski podpredsednik in minister za konstituanto Kardelj je izjavil na tiskovni konferenci, da jamčijo novi volilni zakoni, ki bedo avgusta predloženi AVNOJ-u najširše demokratične pravice. Na vprašanje o prisotnosti Rdeče armade v Jugoslaviji je Kardelj izjavil, da Sovjetska zveza v državi ne uživa posebnih predpravic in da se tam zadržuj« le vojaška misija, ki vežba Jugoslovane v uporabi modernega orožja, Z ozirom na vprašanje Trsta Je minister Kardelj dejal: »Stališče naše vlade je znano in nespremenjeno. V tem duhu bomo stavili nase zahteve mirovni konferenci. Konec slavne britanske armade Osma armada razpuščena Premagala je Nemce t afriški puščavi in jih pregnala iz Italije POVELJNIKOVA P03L,A.NICA. Poveljnik britanske 8. armade, general R. L. McCreery, je naslovil vsem četam, ki so pod njdfeovim poveljstvom, slčdečo, poslanico: «Z današnjim dnem je S. armada uradno razpuščena. V tem trenotku se spominjamo velikih uspehov, ki jih je dosegla 8. armada v bojih. Delež, ki so ga v teku te dolge vojne z veseljem in nesebično doprinesli vsi člani 8. armade, bo imel velik vpliv na bodočnost. Samo trdno delo, vztrajnost in požrtvovalnost v službi kralja, dežele in družine lahko obogati in ofit varuje našo domovino. Vsak človek je dolžan, da izpolni svojo dolžnost. ■ Skupine in edinice 8. armade bodo nadalje reševale nova in nujna vprašanja, na katera smo naleteli od 3. maja 1943 naprej, na dan, ko se je moral sovražnik brezpogojno vdati. Pravica zahteva, da moramo ta vprašanja razrešiti. Stari bojevniki so si vsepovsod, od Pulja pa do avstrijskih Alp, pridobili spoštovanje in občudovanje civilnega prebivalstva ter so na ta način doprinesli velik delež k zmagi miru. Osmo armado so sestavljali vojaki vseh narodnosti; v njihovem delu jih'je družilo iskreno tovarištvo. Ta duh plemenitega sodelovanja je dober porok za bodočnost sveta. Možje 8. armade bodo igrali izredno važno"vlogo, če bodo na novih poljih nadaljevali boj m delo za pravico s tistim navdušenjem, ki jim je prinesel veliki zmagi pri El Alameinu in reki Padu. Napori osme m zmage armade 'iilii! Razprava proti Petainu Nove priče, nove obtožbe - Maršal ne prekinja svojega molka Pariz, 30. julija Reuterjev dopisnik v Parizu Harold King poroča o še*tem dnevu razprave proti Petainu, da je izjavil Michel Clemenceau, sin »Tigra*, ki j« podpisal versaillsko pogodbo po svetovni vojni, da je njegov oče imenoval za »maršala* Filipa Petaina, ki je postal poznijc predsednik Vtchyjske vlade. Zdaj to gotovo obžaluje. 72 letni Clemenceau je izjavil nezaupanje do Petaina že za čas>, razgovorov v Mo-nakovem. Clemenceau je govoril z močnim glasom, lci je odmeval po napolnjeni dvorani: »Petain je označil Paul Ftavnauda, bivšega ministrskega predsednika, in Georgesa Mandela, njegovega notranjega ministra, kot sovražnika Nemčije številka 1. larocij jih je N-.mcera. Zaradi teh izjav je sodnik poizkušal pregovoriti Pčtaina, da prekine molk, v katerega se j« pogreznil. »Petain ne želi odgovarjati in ne bo odgovarjal »je izjavil maršalov zagovornik. Naslednja priča je bil general Paul Andre Doyen, 64 let star predsednik francoske oborožitvene komisije v Wlesbadenu in član francoskega glavnega stana. Doyen je označil La vala, »da nvnič drugega kot neznačajnež* ter je nadaljeval «po demisiji Lavala je Petain pisal Hitlerju, da bo Francija nadalje- vala svojo politiko sodelovanja z Nemčijo. V'istem smislu je pisal tudi meni.* Doyen je nadaljeval, da je poslal vichyjski vladi poslanico, v kateri je navedel, da je Nemčija izgubljena ter naj se ne oslanjajo na njo, ker to pomeni uničenje Francije. Obrniti bi se morala m Ameriko ali Anglijo. Pštain je nasprotoval mojemu mnenju in svobodno izbi. tal. Izbiral Je zgrešeno. Ko je bil Reynaud poklican k pričevanju je povdaril da Je bil Petain proti odobritvi vojnega kredita; prepriten je bil o odpornosti Maginotove linje na severu. Wey-gand je popolnoma ,'Cgia'al z vlado, toda Petainov ugled je prevladoval. Caous je izjavil, da sodniki Riomskega sedišča razen njeg-i niso polagali važnosti na tčtainovo prisego ter je rekel, da bo sodišče svobodno odločalo o njegovih izjavah. Gospod Isomi, mlad Pčtainov zagovornik, je vprašal pričo,. če so točne izjave, da je Mornet zahteval, da postane član sodišča v Rio-mu. Javni tožilec se je dvignil in zaklical: «To je nesramno natolcevanje. Bil bi na j bi1#, poslan v koncentracijske taborišče.* Proces je bil odložen do pondelj-ka. ' fe. '' / ' '4 MOUNTGOMERT Britanska 8. armada, pod poveljstvom generala sira Richard L. McCreeryja, K. B. E., D. S. O., M. C., je razpuščena. Tako se je končalo delo armade, ki ]e našla prvič v puščavi, nato pa. v dolgih bojih v Italiji, pot do zmage. Osmo armado so prvič sestavili septembra 1941. Poveljeval ji je ge. neral sir Alan Ounninghan. Prvič je nastopila 17. nov. 1941, ko je na mejah Cirenajke vzdržala napad afriškega zbora nemškega generala Rcmmela, Boji so bili uspešni, toda januarja meseca 1942 je 8. ar. mada bila oslabljena, ker so ji odvzeli čete za boj na Daljnem vzhodu, ko je izbruhnila vojna z Japonsko. • Umik Iz Benjfazija Sovražnik je napadel in pregnal Britance iz Bengazija, ter jih je nato potisnil do Gazale. 21. junija je sovražnik zavzel Tobruk. 25. junija je general sir Claud Auchin-leck, tedanji poveljnik Srednjega vzhoda, prevzel v Bagushu poveljstvo 8. armade in jo vodil v nje. nem umiku do El Alameina. 4. Julija je 8. armada prešla v napad in 11. julija zavzela vzpon Tel El Eisa, temeljna odhodno točko za prihodnji napad generala Montgomeryja. 15., avgusta 1942 leta je general Aleksander prevzel poveljstvo Srednjega vzhoda, medtem ko je general sir B. L. Montgomery postal poveljnik 8. armade. Rommel premagan 30. avgusta je nemški general Rommel ponovno napadel. Bitko Alem El Halfa. ki je bila posledica tega napada, pa je v glavnem dobilo topništvo 8. armade. Sedmega septembra se je sovražnik umaknil. Mnogi gledajo na sijajni izid te bitke kot na odločilni činitelj te vojne. 23. oktobra 1942 so Britanci pri. čeli s skrbno pripravljeno ofenzivo. Po neprestanih obupnih bojih so čete generaR Rommela 4 novembra zbežale. Britanske in ameriške čete so se 8. novembra izkrcale r.a francoski severnoafriški obali.' Mesto Tripoli je padlo 23. januaria 1943 in 8. armada je zavzela syoje položaje na črti Maretha. Osma armada Je 20. februarja prešla pod poveljstvo 18. armadne skupine, ki ji je poveljeval general Aleksander. Po trdih bojih so pregnali sovražnika iz njegovih položajev na Ma-rethu, medtem ko si je 8. armada odprla pot v dolino Karivouan. 12. maja se je začel sovražnik v velikem številu predajati prvi in 8. armadi. \ Invazija Sicilije Osma armada Je .zavžemaia po. ložaj na črti od Kaira' do Alžira, toda na koncu afriške vojne Je že pripravljala načrte za invazijo Sl. čilije. 10. julija 1943 se je pod poveljstvom 15. armadne skupine, ki .ji je poveljeval general Aleksander, 8. armada izkrcala na Sicilifi, ttr takoj zavzela mesto Sirakuza. V 6. tednih je 8. armada predrla na .poti proti MessinL Medtem ko so Američani vkorakali v mesto na zahodni strani, so čete 8. armade vkorakale v južni del mesta. Gete 8. armade so se izkrcale 3. sept&bbra 1943 v Rcggiu in so napredovale proti skrajnemu južnemu delu otoka. Na ta način sta se združili 8. n 5. ameriška armada. 27. septembra je 8. armada zavzela Fcggio. Boj za mesto Termoli in za termoisko pristanišče še je pričel 1. oktobra. 3. oktobra so se izkrcale čete v Termoli, kar je sovražnika popolnoma presenetilo. Zavzeli so mesto in pristanišče, ki je ostalo nepoškodovano. Armada je začela napredovati, v hudih bojih je dosegla reko Tri. gno, dokler ni zavzela .črte »Barbara,* V zaletu dvojnega manevra je 8. armada zasledovala sovražnika do reke Sangro. Potem je zaradi razruševalnih del in zaradi slabega vremena, počasneje napredovala. Na cesti, točne j še rečeno na neki stezi, dolgi 24 km, so naleteli ALENANDER avgusta se je pričel boj za «Goteko črto,* ki so jo prvič prebili vzhodno od Pesara, 31 avgusta.. Ogorčeni boji so se bili med 5. in 12. septembrom za posest planjav Clariano in Gemmano, a hudimi izgubami na obeh straneh. Napredovanje se je kljub ostrim protinapadom razvijalo na . jug« reke Marecchie in se zaključilo z zavzetjem Rimini-ja, 21. septembra. Osma armada je prebrodila reko Rubikon 26. septembra. Dne L oktobra 1944. Je general sir R. McCreery prevzel poveljstvo osme armade ter zamenjal generala sira Olivera Leeseja. 21. oktobra je padla Cesena, 9. novembra For. 11, 4. decembra Ravena^ in 16. decembra Faenza. Trinajsti zbor na E ffif levi je napredoval s peto ameriško odro- odno na velike zapreke na 16 mestih. Na neki 43 km dolgi poti Je bila ceste razrušena na 45 krajih. Za 8. armado se je začel težak boj.,Na Jadranskem področju se je začela bitka za reko Sangro v noči med 21. in 22. novembrom, medtem ko se je v notranjem področju začel boj 27. novembra. 'Boj ila obeh me. stih se je končal 2. decembra. 3. decembra 1943 je prevzel poveljstvo 8. armade Oliver Leese. Bitka za Orsogno v notranjem področju se je pričela 23. decembra in se je končala 17. januaria 1944. S tem se je končalh zimska ofenziva 8. armade. Hitlerjevo linijo so prebili v enem samem dnevu 11. maja 1944 je bila 8. armada prestavljena v osrednje okrožje, da. bi napredovala vzdolž doline reke Liri. 1. maja so izvršili napad na drugem bregu reke. Poljske čete so zavzele Cassino. Črta »Gustav*, Ki je nudila Nemcem glavno o-brambo, je bila na ta način razbita. Kanadske čete so napadle in zavzele v enem dnevu črto. «Adolf Hitler,* ki ni bila nič, drugega kot umetna obramba doline Liri. 4. junija, torej dva dni pred začetkom izkrcanja v zahodni Evropi, je 5, ameriška armada zavzela Rim. Prodiranje iz Rima proti reki Arnu se je pričelo 5. junija. Bitka za črto Trasiftienskega jezera, je trajala od 29. junija do 4. Julija in bitka za Arezzo od 12. do 16. julija. 4. avgusta je 8. armada dosegla črto Arna južno od Firenc. 8. avgusta so naše čete predrle južno od mesta in ga naslednji teden popol. noma osvobodile. Med 9. in 24. avgustom Je bilo jedro armade razvrščeno v največji tajnosti v Jadransko področje in 25. armado in P#?koračil gorsko ,po J j e približno 20 km jugoviho od Bologne. Zimska črta 8. armade se je raztezala od Monte Grande vzdolž ►reke Senio do jadranske obale na desni. Pred spomladansko ofenzivo 1945 so izvestno število divizij osme armade zadržali in poslali na zahodno bojišče. Jedro osme armade je bilo na skrajnem delu lombardske nižine. V teku zime so sledile spremembe in priprave za končno itko. . ' Končni napad 9. aprila 1945 Je osma armada izvršila napad na reko Steino. 14. aprila so bile prekoračrae reke Seino, Santemo in Sillaro. Sovražnika so pregnali v prodoru Argen-te dne 19. aprila medtem ko se je prekoračenje reke Pad vršilo pod zaščito topov osme armade. Poljske čete so prispele v Bologno 21. aprila Ferrara je padla dne 24. aprila. V več presledkih je bilo zajetih večje število mož. 25. aprila , so bile postavljene trdne prehodne točke preko reke Pad. Dne 28. aprila je bila prekoračena reka Adiži na razsežni fronti in 29. aprila so čete 8. armade vkorakale v Benetke. Napredovanje se*Je nadaljevalo ter so 1. maja zavzele Videm. Ponoči so naše čete napredovale za približno 120 km ter so se spojile s četami maršala Tita, ki so pro-dirale z vzhoda. Dne 2. maja 1945. se Je vdal poveljnik nemških sil,. Osma armada se Je borila in zmagala v zadnjem boju te vojne v Evropi. Vest o odstopu grške vlade neresnična Atena, 30. julija Informacijski minister Zakinthi. nos je zanikal včerajsno vest popol-> v poslani zbornico se tu. 1 pozdravljal množico ki »e je zb: a. fie bo yrnfl yojni mlrllgtei. „r 1. pri vhodu, z znanim pvrdravom Q Churchillov zet zmage. Kakor hitro je vstopil, so strov .Je postal lord • admiralitete, kar odgovarja mornariškemu ministru v ministrstvih drugih držav. Njegov zmagoviti nasprotnik je bil laburistični kandidat general sir Frank Noel Mason MacFarlane, vodja britanskega vojaškega odposlanstva, ki Je potovalo v Moskvo 1041 po nemškem napadu pa Sovjetsko zvezo. Pozneje Je Str MacFarlane postal guverner v Gibral. tarju. m Pri volitvah. Je propadel tudi konservativec Harold MacMIllfen, ki Je bil v zadnji Churchillovi vla. dl minister za letalstvo. Svoja poslanska meSta so Izgubili tudi Leopold Amery. minister za Indijo, stranke v britanski spodnji zbornic). se je pri poslednjih volitvah podvojilo. Edini komunistični poslanec v zadnjem parlamentu W. Gallacher je bil ponovno izvoljen z večino 2056 glasov. Zdaj je dobil podporo v osebi Filipa Plrattnn. ki' Je Zmagala laburističnega in kon- \ servattvnogp nasprotnika in postal | drugi komunistični'*član britanske spodnje zbornice. Glavni tajnik; komunistične stranke v Angliji, H. i Pollltt Je bil poražen od 8hinwella,, ki Je znan član levega krila laburistične stranke in Je-zavzel v parlamentu večkrat neodvisno stališče,- ga peljali V kraljevo zasebno »ta-novanje, kjer je predložil kralju •voj odstop kot ministrski predsednik, prvi lord državnega zaklada in minister za obrambo Gospa Attles j% vozila avtomobil, kt js pripeljal novega ministrskega predsednika v Buchlnghamsko pa* lač/. , Prof. Harold Laski, predsednik Izvršnega odbora laburistične stranke, ki je bil najbolj napaden nasprotnik konservativne stranke v končanem volilnem bojem, je izja-vil: »Dosegli smo veliko zmago za socializem ln še večjo za britanski puncan Sandys, minister dela. Javna Pri volitvah je podlegel tudi znani liberalni vodja ln' avtor socialnega načrta sir William Beveridge, katerega Je porazil njegov konser. vativni nasprotnik. Pri volitvah je propadel Randolph Churchill, sin ministrskega predsednika, ki Je vodil angleško odposlanstvo pri maršalu Titu. Tudi Julij Amery, sin ministra za Indijo, Je bil poražen od laburističnega kandidata, Ministrski predsednik Winston Churchill je bil izvoljen v svojem ■HL „ r volilnem okrožju. Prav tako Je bil narod, v katerem vidijo vsi narodi i izvoljen tudi zunanji minister An-upanje za zmago demokracije. I thony Eden z veliko večino. Končno »mo pripravili pot za, resni- j v prihodnjo spodnjo zbornico bočno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, j do prišli številni laburistični voditelji. Med najbolj znanimi so voditelj stranke element R. Attlee, ki bo prihodnji, ministrski predsednik laburistične vlade. Prav tako je bil izvoljen znani sindikalni voditelj Ernst Bevin, ki je bil v koalicijski vojni vladi minister za delo. Bivši minister za notranje zadeve znani Herbert Morrison je v svojem volilnem okrožju Dewis- Vendar bomo mogli delovati za pravice naših španskih tovarišev, toda naša stranka ne bo dala opore propadli monarhiji, niti zastarelim socijalnim sistemom*. Nenavadno veliko število ministrov prehodne Churchillove vlade je propadlo pri volitvah v svojih volilnih okrožjih. Največji poraz le doživel Bren-dan Bracken, prvi lord admirali«, j hamu porazil konservativnega n*, te in intimni Churchillov prijatelj., sprotnika. Michael Foot, laburlstl-Svojo politično kari Jero Je začel kot j čni kandidat Je porazil blVšega voj-zasebni Churchillov tajnik, nakar nega ministra Hoare Belisho. Izvo-je prevzel ministrstvo za informa- j ijena sta bila tudi sindikalni vodl-cije, ki je osrednja ustanova za bri- te« Arthur Greenwood ln sir Staf. drugih laburističnih voditeljev Ve-»tansko vojno propagando. • Pri za-j ford Cripps, bivši veleposlanik in dnji preosnovi Churchillove vlade j minister za letalsko proizvodnjo, zaradi odstopa laburističnih mini-j Število članov komunistične Ulja Britanija vojno na Tihem oceanu nadaljevala do konca. Ame- KULTU RA Šantlov večer v tržaškem radiu Slovenska ura v radio Trstu je bila 27. t. m. poaVečona umetniku Saši Šantlu, kt je pred nedavnim umrl v Ljubljani. Po rojstvu Jc bil Goričan. Rodil so je 18. marca 1883. Zs v mladosti se je zanimal za glasbo, katero J« spoznaval In močno do--žtvljal. Igral je violino. Gibal se Je v umetniških krogih, nato je hitro Izpopolnjeval žvoje znanje. Nič manj pa ni zaostajal e slikarstvom, za kar se je “el l,olat na Dunaj. Njegovo umetniško udejstvovanje lahko ločimo v dve dobi. Prvo dobo opazimo v udejstvovanju na umetniško kulturnem poprlšču v Iatri. Tam je kot kulturni delavec dvigal in, šibil pro. sveto in s tem politično samozavest. ljudstva. Kot suplent je prišel na učiteljišče v Koper, toda inšpektor«-Matejčlč ga Je kmalu zvabil na pazinsko gimnaaijo, da bi tam prevzel pouk v risanju, pa tudi v glasbi, ki je bila inšpektorju posebno pri srcu. Tu je 11 Jet oral glasbeno ledino, čeprav mu je bilo risanje glavni predmet. Petje Je poučeval na gimnaziji, v hrvatski čitalnici, pozneje na ženskem učiteljišču, Ril je hkrati organist, učitelj violine, dirigent dijaškega orkestra in vodja koncertov v. Narodnem domu. Obenem je tudi mnogo skladal. Tu je sam dirigiral svoje kantate »Slava Dobrlli*, «Vell Jože* ln mnoge druge svoje kompozicije. Tik pred koncem prve svetovne vojn« je nastopil službo rta Su-jaku. Sodeloval je v roški operi pod taktirko Nicola Fale rja, vodil cerkveni zbor pravosla vne občine in ženski zbor aušaškega pevskega • društva. Druga doba njegovega umetniškega življenja je potekla v Ljubljani, kjer jc stopil v krog sodelavcev «Novih akordov*, »Nove muzike*. »Zborov* in drugih. Njegova dela so za ljubeznive, k romantiki nagibajoče se .duše. Brez stremljenj na kake Visoke glasbene uspehe Je Saša Santel komponiral in pel lz srčne potrebe. Zrastel je iz klaeike, učil se je pri Cehih, Rusih, prisluhnil pa tudi utripom narodne pesmi, njeni baladnosti, smehu in joku, njenemu dražljivemu ritmu ln jasni melodiji. Prezreti tudi ne smemo njegovega , velikega veselja do instrumentalne glasbe. Produktivno ln reproduktivno j« bil povsod neutrdudijiv, Vztrajno priden, srčno dober, a Olenefh skromen tn pravičen S svojim velikim in raznovrstnim umetniškim de4 lom st je Saša Santel postavil v naši kulturni zgodovini trajen spomenik. Pogled iz letala na britansko letalonosilko tlnaormtabie*, ki pluje zdaj'po vodah Daljnega Vzhoda. v.Indomitable* je odelovala pri napadih na otoško skupino SakiHma in podpirala operacije proti Okinavi, Britanske vojne iznajdbe * . --------<---1 Možnosti njih uporabe v povojnem pasu TRŽAŠKA KRONIKA Ureditev poštnega prometa Polkovnik Alfred Bpvraan, višji častnik za »lvllne zadeve, je izdal »Splošni ukaz it. 9», ki urejuje upravo in nadzorstvo nad poštnim prometon (poštnina, takse, omejitve, uradni pogoji in odškodnine) na zasedbenem področju. Splošni ukaz št. 9 odrejat _ ~ y zasedbenem področju bo ustanovljen urad višjega ravnatelja za. polito in polhu promet. Uradnik, ki zdaj posluje kot po-krajinski ravnatelj poHe in brjtoja-va v Trstu, bo imenom« e-o viijega ravnatelja. Kovo naldgo bo izvrševal skupno .z nalogami, ki jih ima kot pokrdjinski ravnatelj pošte in brzojava, ... , ' Pokrajinska ravnatelja polite in brzojava v Sortni in Pulju bosta še nadalje izvrševala svoje redjne posle, toda pod nadzorstvom višjega ravnatelja, čigar 'delo in uprava bosta podVrtena nadzorstvu Zavezniške vojaške, uprave. Pristojbine, poštnine, omejitve, uradni pogoji in odškodnine poštnega prometa na zasedbenem področju bodp urejene po oeniku, ki ga bo objavil višji ravnatelj v imenu in z odobrenjem Zavezniške vojaške uprave. Izdani ceniki morajo nositi odobrenje pristojnega -častnika Zavezniške vojaške uprave, i Ko boda izčrpane preostale-zalo-ge znamk, bodo prišle v promet znamke italijanske vlade s pretiš kom sA. M. <3.* To prvi svetovni vojni'Britanija ni ravno najbolje uporabila mnogih vojaških iznajdb svojih ahah-»tveniko v in tehnikov, V vojni, ki se je zdaj v Evropi končala, so se britanski znanstveniki in tehniki zelo Izkazali. V tem pogledu jih ni dosegla nobena druga država. Ce njihovih iznajdb ne bomo znali v mirnem času pravilno izrabiti s tem, da Jih predela, mo za industrijske namene, bomo izgubili letno mnogo milijonov na-‘ vodnih dohodkov. ' Med mnogimi važnimi iznajdbami tehnikov, ki so prispevalo k uspešnemu' zaključku vojne, ki so Jo vodili Združeni narodi v Evropi ui ki bodo, najbrže mnogo doprinesle tudi v vojni na Daljnjem Vzhodu so nekatere, ki Jih bo mo- ve. Daljave so lahko tudi večje. Most Je sestavljen iz lesenih delov, ki jih Je zelo lahko štet a vi ti. Pri trajnejših mostovih uporabljajo Jeklene sestavne dele. Mulberryjskl dok ali pristanišče s težkimi močnimi kesoni, ki služijo kot valolomilci, in plavajočim mostiščem za nakladanje in razkladanje lahko služi kot umetno pristanišče povsod, kjer ni naravnih pristanišč. Izdelajo ga lahko v raznih velikostih, kakršna je pač potreba. Plavajoče mostišče se lahko uporablja tudi samo in sicer tam, kjsr to k ni preveč močam. pseba lz Mulberry.ia,' ki Je sodelovala pri konstrukciji omenjenega umetnega pristanišča pravi, da bi se dalo mostišče zelo dobro uporabiti za nakladanje rudninskih in gozdar, skih proizvodov na najbližnjem Obnovitev telefonskega ln brzojavnega prometa f.e več tednov delajo uradniki Zavezniške vojaške uprave za o-bnovo telefonekega in brzojavnega prometa v Julijski Krajini sami, ter za obnovo med Julijsko Krajino in drugimi pokrajinami. Vkljub težkočam so že dosegli lepe uspeh«. Major H. A. Haywaid, častnik zavezniške vojaške uprave za telefonski in brzojavni promet, Je danes izjavil, da bo telefonski promet med. Julijsko Krajino ln Ttalljo kmalu obnovljen. Major Haymard je dodal, .da ao bili sklenjeni dogovori za obnovitev brzojavnega prometa med Julijsko Krajino in Združenimi narodi. Obnovili so telefonsko službo med nekaterimi mesti Julijske Krajine; prebivalstvo se lahko poslužuje telefonske službe' po navodilih, ki eo navedeni na strani 3 telefonskega imenika. Imenovanju sodnikov Polkovnik Alfred C. Bowan, vrhovni častnik za civilne zadeve zavezniške vojaške uprave za Julijsko krajino, je storil na- dUjne ukrepe za sestavo ao- dl.SČa. Imenoval je 5 oseb, ki bodo odgovorne za sestavo aeznama 150 članov sodišča. Iz tega seznama bodo izbrali ljudeke sodnike, ki bodo tvorili poseben del sodišča. Osebe, ki ao jih Izbrali sa sestavo seznama »o: l-> Dfrlan Oacar, profesor, predsednik; 2.) Ganduaio Fer liando, Inženir; S.) Germe)' (Germani) Jakob, geometer; J.) Princ Franc, trgovec; 5.) Pueeher Tulilo, advokat. * Preselitev urada Qddelek za vesti, obvestila in slike organizacije P. W. B. Trst« (P. W. B. News, Feetures and Photo Dlvislon) Je včeraj prenehal poelo-vatd v vla Mazzini 30, ter je ob isti uri ponovno pričel delovati v novih uradih, ki so' v via Nlzze! 8. Ves materlja.1 bo odslej na ra*-polago edino um novein sedežu oddelka v vla Wizza 8, na katerega bodo morale biti naslovljena vae prošnje, kakor tudi vsa pošta, iti se nanaša na službo samo. Poročnik D, J. Gounihan, R. A. Sef oddelke za vesti, obvestila tn slike P. W. B„ Trst. Koncert tržaškega kvarteta bo v torek od 19,80 v gledališču Verdi. Gorica goče- p0 mnenju tehnikov po vojni; , tudi gospodarsko vnovčiti. Med nji. j mestu obale, kjer jc sicer mogc-e več kilometrov do naravnega in več kilometrov do naravnega j pravilno* opremljenega nakladalne- mi »o; ki je'omogočil Zavezniškim prodi-, rajočim armadam, da so hitro na, 1 -1e ^'aJen na Princlpu votlega te‘ domtetile porušene mostove, Mul- Tematskega kabla. Je enostaven ter Pluto — podmorski cevovod berrgjskt umetni dok. ki je omogočil zavezniško izkrcanje v Norman, diji na mestu, ki g0 si ga izbrali, medtem ko so bile.Hitlerjeve armade koncentrirane za obrambo naravnih pristanišč; Platonov ccvo-aod gorivo, ki je dnevno dobavljal štiri in pol milijon* 1'trov, goriva z zapadne britanske obale preko kanala v Porenje; naprava, ki je proizvajala ognje-pe stene, ki so preganjale meglo nad letališči, da so bombniki v Britaniji in na kontinentu varno pristajali; »azvoj radijskih postaj, ki so omogočale nočnin; lovcem stik s ponoči napadajočim sovražnikom, s čimer je bilo mogoče zlomiti moč nemške Luftwaffe v bifkt za' Britanija; štirje novi tipi letni, vključivši raketno lovsko letalo, ki doseže brzlno gno km na uro: ln tipe letal, ki jih Je mogoče iz bombnikov preurediti ?a potniška in tovorna letala. To so samo nekateri proizvodi britanskega genija, mnogo Jih pa drže še v tajnosti. Baiiepen most uporabljajo’ predvsem tam, kjer je treba premostiti reke ai globeli srednje ati manjše razsežnosti alt pa, kjer'Je treba nadpmšstitj del*, mostov,, ki so Jih poškodovale bombe ali pola- ga bo mogoče uporabiti za razne namene. Trenotno preučujejo možnosti uporabe te naprave v Švici. Fido — razprševaleč megle —- kot ga Imenuje RAF, je naprava, ki proizvaja veliko vročiho nad letališčem in tako razpršuje meglo. Na. prava je sestavljena iz velikih gorilnikov, ki ao nameščeni vzdolž oli v neposredni bližini vzletiščne ploskve. Naprava Je rešila med vojno življenje ze neštetim letalcem. Verjetno bo dobro služila tudi v miru. J Iznajdb na radijskem polju je bi lo v Britaniji med sedanjo- vojno mnogo. Najuspešnejša je bila gotovo naprava, ki Je omogočila, da so dobivali nočni lovci stik z napadajočim sovražnikom. To napravo bo mogoče izkoristiti tudi v mirnem času, med druaim za vodenje ladij ., ^ kadar je megleno v pristanišča, vreme. Blvii minister aretiran v Inomostu Pariz, .30. julija Radio Pariz je Javil, da je bil v InomOBtu aretiran bivSi minister za zadev* ujetnikov iti francoskih delavcev v Nemčiji Andrš Masson K. R. Gospod major Zgodba iz zasedene Srbije ' — »Pozvonite • tem.» — «Odlična/ idejo. In vi botte prišla?* — «Jaz ali moja mamo.* — «A. bi rajši, te bi vedno vi PDšU.nE... veste,, vaša gospa mama je ie starejia in ne bi hotel, da bi toliko hodilo.* . Poročnik, ki Je mimo stal pri vratih, se Je aačel smehljati, — »Reci zunaj ljudem, naj tl pokažejo »oboi* ga Js jezno nahrulil njegov predstavnik. uJaPohl. Herr Majorls In poročnik je izginil. Tudi Mara Je skoraj odšla. Go. spod major pa Je stopil k oknu ln užival krasen razgled. IV. Dnevi eo minevali. Oba Nemca sta še vedno stanovala pri Petrovičevih. M»ra je na izrecno majorjevo te«0 vsak dan nosila zajtrk v njegovo sobo. Kosil' in večerjal je izven doma. Petrovičevi so slišali zvonček, Oče ln mati sta se začudeno spogledala. — »Mera, major te kliče!* — »Nikar ne pojdi;* Ji Je sveto, val njen mož. — «BUa bi neumnost, če ne bi šla,* je dejal oče. »Kaj neki hoče tako pozno zvečer?* Mara je odšla k majorju. Vstopil« Je. Major Je sedqž za mizo. i — «A, lepo, da ste prišli.* Jo je’ pozdravil — »Želite?* # Stopil Je h kovčegu tn izvlekel dve vrečici — «Bi mi lthjto »kuhali kavo? TuksJ Je kava,* pokazal J* na eno vrečico, «tukaj pa *l*dk Nemo je ftrmela, hotela Je neka) ' ' - f f) j »Molčite rajši,* Ji Je dejal kot ste vi. Saj bi lahko postala pri- alHj01, ln jjiahno položil roko na JatelJa ln pozabila na sovražnosti.: ugU «Mog0txe t>l vam bilo žal. Ima- Jaz sem miroljuben človek* Marn se Je nehote nasmejala )n pogledala majorjev samokres. On Je to opazil — »Ah, saj to ni nič. To je samo za ljudi, ki imajo trde butice, ki nočejo uvideti nekaterih stvari.* te časa, da vse premislit«. Obljubim vam, da tega ne bo nihče izvedel. Samo midva bova Vedela. In premislite, oziroma odločit« se, kmalu!* * »e vedno ji J« dršal roko na ustih in šepetal; — «In odločite se kmalu, kajti zelo sem nestrpen,* je strastno ponovil Zdaj Je odmaknil roko. Spil je ostalo kavo. Mara Je oprezno vzela skodelico in odšla. Prestrašeno je zaprla majorjeva vrata. Nikomur m povedala Kf« se J® pravkar zgodjlo v »obl nem4 škega komandanta. V. Prebivalci erbskega mesteca »o se zbrali na trgu. Nihče Jih ni po-klical, ni bilo bobnarja ln vendar so vsi prišli- Nemci so postavljali na sredi trga velik oder. Oder je lmol stopnice, da celo Še ograjo. Ljudje so se začudeno spogledovali. Kaj naj to pomeni? AU .Je to, mogoče oder za nemško vojaško godbo? Ni Jim bilo treba dolgo ugibati. Kmalu so spoznali, za kaj gre. Dva Nemca sta zabila drog na sredi odra, di-UR pa Je splezal po njemu in vodoravno na njega pritrdil še en drog, TuUereg* )p-.s poševnim kojom podprl. In končno so vrgli vrv. Vislice so bile Zgrajene. V Petrovičevi hiši Je bilo razburjenje. Nemški vojaki so pravkar odpeljali Iva Lončifta, Marinega n,°-ža. Pokazali so samo listek, na kaseten: Je bilo zapisano, da ga morajo aretirati. Zakaj, ni stalo ln mogote Mogdce J* podpisal ‘ga Je gospod major. Vsi ^ napeto čakali, da te komandant vrne domov, Prišel Je pozno ponoči. Mara je hotela takoj k njemu, to. da oče je ni pustil, češ naj priho-dn.1l dan govori * njim zasedi Iva; m bo le dalo kaj narediti ga bodo spustili. Minul je teden dni, odkar major zaprosil Majp, da bi naj po stala »dobra prijatelja* ln dan, odkar so odpeljali Iva. Mara. Je proti večeru »topila majorjevo sobo. /((Želite, gospodična?* Jo prijazno vprašal komandant. — «SaJ si lahko mislite!* — «AU mogoče gre za Vašega ljubljenega mož*?* — »Kaj se je zgodilo z njim? Kje Je? Kaj je napravil?* ‘ja je burno vpraševala. — «Le počasi, le počasi!* se Je zopet /astv-hUal major. — ((Saj je vendar moj mož! Povejte za božjo voljo, kaj se Je njim zgodilo? — «Počasl, gospodična, počasi Saj verte, da moigi biti človek potrpežljiv, da mora Včaai en teden počakati, pa še potem se mu lahko pripeti, da ne dobi odgovora!* (Nadaljevanje prihodnjič) ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA XIII. ZBOR Vabimo ve« intoreeirane dobavitelje, da stavijo 'gornji upra. vi ponudbe za dobavo pisarniških potrebščin, pisarniškega pobit,va, čistilnih potrebščin, sestavnih delov avtomobilov Itd. Seznami ali' vloge z označbo razpoložljivega blaga naj se dostavijo Glavnemu stanu — Uradu za nabave, soba št. IZB — IJuds-kl dom. Ponudbenlki naj navedejo veleprodajne cene. Naročila bodo oddttjali od časa do časa razni upravni oddel. ki. Račune bo poravnaval dva. krat mesečno (predvidoma vsakega 9. in 24.). Urad za nabave — Ghivni »tan. Glavni klan — Urad za nabave. Zavezniška vojaške uprava. Podpis Cap. H, 8. Emery Pobiranje razstreliva Prebivalstvo obveščamo, da se Je pomočjo zavezniške oblasti ter Izvršnega odhora za Goriško okno-žje obnovile četa ze. pobiranje rasnega razstreliva, ki je že »voj čas uspešno delovala kot bivši okrožni odbor P. A. A., z namenom, da pobere ln uniči vsa minska polja, bombe sploh vse vrste razstreliva, ki je v mestu in okolici, kjor Je bilo vsepovsod razsfročenega obli« tega pogubonosnega mat.erijaie, ki je zahteval še toliko žrtev. Četa je že nekaj tednov pridna na delu, pod vodstvom posebnega »Urada za odetranjenje eksplozivnih predmetov*, ki ima svoj sedež na trgu Zmage št„ 84 telefon 488. Odslej naj vse prijave eksplo-zlvnih predmetov ljudje naslovijo " osebno naznanijo gornjemu naslovu ali pa prvi policijski straži Ve< obsodb saradl tatvin savosnlikof a blaga Zavezniško vojaško sodišče je obsodilo na 10 dni zapora moža, ki so ga ‘zasačili v pristanišča ko je nosil okoli pasu 4 pare nogavic in en pat- oblečene na sebi. Obtoženca, Giovanna Vorusa, je preiskal neki britanski vojaški stražnik. Nogavice so pripadale po-alljatvi ustanove UNRRA. Vorus je bil Obtožen, da je v nezakoniti po« šesti blaga, ki je last zavezniških sil. Predsednik, poročnik Marshall A. Miller, je razložil obtožencu pomen ustanove .UNRRA ib delo, ki gp ta organizacija lžVrsuje.' Poročnik Miller je označil tat vibo kot zločin vreden prezira, ker ga obtoženec storil v Škodo ljudi, ki so nujno potrebni pomoči. To po-nloč *hudl mnogo narodov sveta, Obtoženec nima za svoje dejanje nlkakega opravičila, ker je zaposlen. Za vsako ukradeno nogavico bo mor a) prebit) en dan v zaporu, sirup n o 10 dni Sapora. Se drugi pristaniški delavci so bili obtoženi da so v nezakoniti posesti zavezniške lastnine. Predsednik je Izrekel obeodbe, ki razllkvjjejo po vrednoti uktadene ga blaga. »Zavezniške, vojaeka* uprava no če in ne bo več trpela tatvin blaga, ki leži v Skladiščih tržaškega pristanišča. Ce~»e bodo tatvine nadaljevale, bodo kazni Še strožje.* Ko je obsodil dva moža, ki sta bila obtežena nezakonite posesti obleke, na 7 dni zapora, Je predsednik podčrtal, da bt obtoženci bili obsojeni na dva meseca zapor*, v primeru, da bi Nemci Izrekli obsodbo. «Toda, Js dodal predsednik, moram ponovno opozoriti v»« prizadete, da se bodo kasni v primeru, da tatvin« ne prenehajo, ie poostrile* Rešitev strine križanke št. 1 - Vodoravno: 1. SloVenlja; 2. rana, ozon; 8. en, Jan, kt; 4. satan; A. »ko, ara; 6. Iko, oba; 7. sto, oko; 8. lapor; 9. le, llm, da; 10. arak, Omar; 11. karantena. Navpično; 1. sreča, silak; 2. lan, kit, era; 8. on, sokol, ar; 4. vaja, alka; 8. ata, »pl; 6. no-na, omot; 7. iz, »nabor, ms; 8-jok rak, dan; 9. Anica, obora. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIOtf tiskovni Častnik, Trte Glavni Uradnik: PRIMOŽ B. BRDNIK Okrožni odbor 1« kmetijstvo ln kmetovalci Kakor Je bilo v zadnjem času naznanjeno, je bil po nalogu Zavezniške vojaške oblasti ustanovljen Goriči Okrožni odbor za kmetijstvo, ki J« sestavljen iz predstavnikov kmetjiskih ustanov, kmetovalcev In kmetijskih delavcev. . Naloge in delovanje tega odbore so vzporeditev vsega dela, ki »e nanaša na disciplino vseh kmetskih pridelkov, razdeljevanje tehničnih sredstev in podvzem vseh onih lnlcljativ, ki bi prišle v poštev z* pravilno razvijanj« in izboljšanj« domačega kmetijstva. Odbor je torej urad, na razpolago kmetovalcem in služi kmetijstvu. Zato se bodo kmetovalci obračali . nanj, gotovi da bodo tam našli potreben avet in zaslombo, kjer bodo lahko javili 4«hnlčne In gospodarske potrebe poedlnth posestev, kakor tudi morebitne ne-prilike nerodnosti, ki bi jih ugotovili v raznih kmetijskih delokrogih, Samo z odkritim ln stanovitnim sodelovanjem m«d gospodarjem la delavci na prvi strani in kmetijskimi ustanovani na drugi strani bomo lahko premostili sedanje težke neprilike in pridobili znatne uspeh« pri zboljšanju -letnih pridelkov. Pozivajo se vsi, ki so qdneSavaH v preteklih dneh brez dovoljenja lz Penovlškega gozda tehnični les in drva, da ga namudoma vrnejo aU prijavijo Upravi gozdne mestne posesti v Gorici. Proti - prestopnikom b6 uvednena sodna preiskava. Iz neznanih vzrokov je izbruhnil požar na strehi prizidka v hiši Edvarda Hvale. Gasllel. ki so hitro prišit na lice mesta, so požar pogasili. Velika skala, ki se j* odtrgal* od skalnatega pobočja je^ zadela kmetovalca Milana Medvešček« 1» Kanala ter mu »drobila nogo. Prs* peljali »o ga v bolnišnico. Avtomobil J« Podrl 89 letnega Emila Gregovia, ko je š»l P« cest' Via Dlaa. Pomoč »o mu nudili v bolnišnici.