Stara Ljubljana in njeni Ijudje
Zbora občanov (prvi je bil 18. oktobra v dvorani SZDL na Židovski stezi. drugi pa dan kasneje v predavalnici Pedago-ške akademije na Starem trgu) sta ponovno potrdila, kako trden člen medvojne herojske Ljubljane so bill in so še da-nes   krajani   Stare   Ljubljane.
Dnevni red obeh občnih zbo-rov je iniel eno samo to6ko. Pogovor o samoprispevku. In dvorani sta bili napolnjeni do zadnjega kotička. Govomiki, ki so dajali obračun za I. samo-prispevek in v nadaljevanju razpredali načrte glede kori-ščenja II. samopirispeivtea, so bili  &proti spremljani s spon-
tanim aplavzom vseh navzočih. Domala ganljiv je bil pogled na samo glasovanje z dviga-njem rok. Nihče ni vprašal alli se bocto šole gradile na Vi6u ali v Mostah, v šiški ali v Centru. Čut solidamosti se je tolikanj zajedel v miselnost meščanov, da je sama lokaci-
ja izgubila svoj pomen in se spojila v eni sami želji: kako obnoviti vse mesto, vsak ko-šček zemlje te nekdaj z žico ob-dane okupirane Ljubljane. Ko-liko Staroljubljančanov je pre-živelo težke vojne čase? Osive-le glave so potrjevale, da je bilo teh na zboru precej. In vsi so z zanritnanjem sledili razlagi, kaj vse se bo zgradilo iz drugega samoprispevka. Na-štete so bile šole. Našteti so bi-li vrtci. Odobravanje jS" vzbu-dilo sporočilo, da bodo iz teh sredstev zrasli štirje domovi za ostarele. Zgrajenih bo pet zdravstvenih domov. Pri tem je bila še posebna pozornost posvečena Zdravstvenemu do-mu, ki ga bo končno dobila tudi občina Ljubljana-Center, tn je — kot je dejal dr. škro-kov — po vsej verjetaosti edi-na v Jugoslaviji, ki zdravstve-nega doma nima. Oba zdravni-ka (dr. Meta Skrgetova, ki se je udeležila zbora občaraov na Zidovski stezi in dr. škrokov, ki je sodeloval na razpravi, ki je bila v predavalnici Peda-goške fakultete) sta lepo pri-kazala pomen te pridobitve in hkrati analizirala vzroke, ki sp pred leti dajali prednost ta-ko zidavi vrtcev in Sol, kat tu-di zidavi zdravstvenih domov izven ljubljanskega centra. Zdravstvena služba v občinl Ljubljana-Center je tedaj že imela določeno tradicijo in se je zavoljo tega, iz solidamosti do drugih občin, zadovoljila z že razspoložljrvimi, čeprav ne-primernimi prostori. S prito-kom prebivaJstva pa so se zahteve večale in zdravstvena služba, v stanju kot je zdaj, dejansko ne more opravljati svojih nalog tako, kot bi jih morala, kot bi bilo zaželjeno. Dr. Skrokov je ome-nil samo zdravstveno zobno ambulanto v nebotičniku, ki hkrati opravlja funkcijo nočne dežurne službe in dela v skraj-no nemogočih pogojih. Se po-sebej v nočnih urah je često-krat grobo motena od barskih obiskovalcev, ki se z dvigalom vozijo ali na teiraso ali s te-rase nebotičnika. Nič manj kri-tično ni z ostalimi ambulanta-mi. Ambulanta na Mirju je bila urejena iz nekdanjega bi-feja. V Skrajno nemogočih po-gojih dela šolska poliklinika. PacieniU pruisike ambulante ča-kajo tudi ob treh ali ob štirih zjutraj pred Cakalnico, da pri-dejo na vrsto za pregled. Tu-di ambulanta na Miklošičevi in dispanzer za žene v Streliški nimata prostorov, ki bi odgo-varjali sedanjim potrebam. Prav tako je predolga čakalna doba v kartoteki pacientov. kl vedkratno prlhajajo na pregle-de, kar gre predvsem na nji-hovo škodo, na škodo njihove-
ga zdravja. Zdaj bo tudi to vprašanje rešeno. Zdravstvena služba bo združena v eni stav-bi, kar bo olajšalo delo zdrav-stvenemu osebju, bolnikom pa bodo s tem prihranjeni šte-vilni koraki, odpadle bodo dol-ge ure čakanja in posedanja v čakalnicah, odpadla bo vsa sla-ba volja in jeza, kl gre spet na Skodo bolnikovega zdrav-stvenega počutja.
Vprašanje, kje bo stal novi zdravstveni dom občine Ljub-Ijana-Center, še ni do kraja rešeno, vendar se je število predvidendh osmih ali devetih lokacij v zadnjem času mofi-no skrčilo. Obstaja možnost, da bo ta novi dom zdravja zrasel iž tal, kjer je bila nek-danja Plinarna na Resljevi ce-std. Druga možnost je prostor za nekdanjim sanatorijem Emo-na ob Moša Pijadejevi ulici. Go-vori se še o tretji varianti, vendar bo končna iitformaci-ja izrečena, ko bo svojo odlo-čitev izrekla strokovna komi-sija, ki prouftuje in išče naj-boljše možnosti za obstoj in nemoten razvoj tako pomemb-ne ustanove kot je Zdravstve-ni dom.
Na obeh zborlh se je govo-rilo tudi o veliki pridobitvi Stare Ljubljane — o novem vrtcu pod gradom. Krajani, še posebej na drugem zboru, kjer je govorila tudi direktorica te-ga vrtca tov. Desa Mušičeva, so navdušeno pozdravili pova-bilo, da si lahko tudi oni ogle-dajo to novo pridobitev Stare Ljubljane. Kdaj bi bil ogled najlažje izvedljiv bo dodatno sporočilo vodstvo vrtca. O da-tumu tega ogleda pa bodo kra-
jani obveščeni v svojem no vem listu, v NOVICAH STARE LJUBLJANE.
Predsednik KS Stara Ljub-ljana tov.Jaka Rozrnam je go-voril še o solidarnostnih sta-novanjih, ki so jih dobili kra-jani Stare Ljubljane, pri če-mer je poudar-il, da bo borba tudi v tej smeri tekla naprej v želji, da bi se omogočilo spodobno stanovanjske prosto-re v prvi vrsti vsem tistim, ki še vedno živijo v skrajno nemogočih pogojth. Pri tem se je dotaknii še medsebojne sloge med stanovalci, samopo-močii y slučaju, če tega ali one-ga prizadene bolezen ali druga nesreča. Govoril je o novem listu, o NOVICAH STAEE LJUBLJANE in hkrati pozival vse navzoče, da sodelujejo v njih. NOVICE bodo prinašale vSe zanimivosti s terena STA-RE LJUBLJANE in sleheme-ga krajana in še posebej kra-jevno skupnost samo bo za-nimalo, kako živijo hišni sveti, kako delajo društva in orga-nizacije, kako se na posamez-nih področjih lotevajo reševa-nja vprašanja, kot npr. zakaj še niso zaživeli potrošniški sveti; zakaj so določeni lokali, klub pomanjkanju prostorov, zaprti in tako naprej. Krajani so bi-li pri tem obveščeni, da je v pripravi že druga številka NO-VIC in da naj zato pohitijo s prispevki, katere naj pošiljajo na naslov KS Stara Ljubljana (za uredništvo NOVIC) Ljub: ljana, Stari trg 2.
Ko sem odhajala s prvega zbora občanav, ki je bil v dvo-rani SZDL na Židovski stezi, sem ujela besede sivolasega moža:
»Ja,« je rekol, »kiriitiziraimo napake, se jezimo nanje, ka-dar  pa  je  treba  glasovati  za
skupne cilje,   smo vsi kot  en mož.«
Preprosto in prepričljivo po-vedana resnica. In Stara Ljub-ljana z izredino visokim pro centom starostnikov, je to res-nico tudi tokrat dvakrat po trdila. »Kar je lepo nikoli ne premine, temvefi se prelije v drugo lepoto,« je rekel ame-riški pisatelj Thomas Aldrich. In ta lepota, ki se preliva iz ene v drugo, je prav gotovo v človeški solidamostd. Živela je med vojno, ko je tekla borba za osvoboditev rodne grude; živela je po vojni, ko so bile vse sile usmerjene v en sam cilj, kako obnoviti porušeno in opustošeno domovino; živi zdaj in se preliva v novo lepo-to, ko ljudje. kot en mož, vatrajajo v svoji želji po skup-nem napredku, po gradnji ti-stih objektov, ki naj bi otro kom prinesli sončno mladost, ki naj bi bolnikom olajšali trpljenje, ostarelim pa omogo-čili, da bi prišli do kančka ti-ste jesenske topline, ki je na kraju vsega najlepša in naj-bolj zaželjena.
Predsednik KS Stare Ljub-ljane je torej upravičeno z za-nosom in s ponosom rekeJ, da se na Krajevni skupnosti ne bojijo, da bi morali kogairkoJi od krajanov »vleči« na volišče.
»Naši krajani so se vedno in v vseh akcijah izkazali,« je re-kel in dodal: »Izlkazaili se bo-do tudi zdaj, ko bodo dali svoj glas za II. samoprispevek. V to ne dvomim!«
V to ne dvomi nihče in kaj je lepšega kot misel, da med Ijudmi vlada zaupanje v skup-ne sile in v skupno moč. V teh skupnih silah pa je slkrit tudi uspeh, ki bo pomenil bo-gato doto našim potomcem.
Marta Grom