§J- A S 1 lj	f RAVENSKIH					ZELEZARJ EV			
Leto XIV	Ravne na		Koroškem, 15. septembra 1977						Št. 17
Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravnfc
Ureja uredniški odb6t^* Alojz Janežič, Marjan Koblar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Šater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 8G 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
Proizvodnja slovenskih železarn v juliju
. Velika odsotnost z dela zaradi etnih dopustov in izvedbe večjih "acrtovanih popravil na proizvodnih napravah sta glavni zna-'taosti dela v mesecu juliju. Pri-“terjava z istim mesecem v lan-Kerri letu ni primerna, ker je bil at>ski julij med najslabšimi rae-»?c\ v letu, ko je manjkalo naro-j. in je bilo treba zadrževati ali ■ek> ustavljati proizvodnjo. Letos naročil dovolj in bo težko pra-°aasno pokrivati sprejete obvez-°sti, ker se je zaostanek za pla-°ttf zopet povečal.
.Meseca junija smo dosegli do-ei sploh največjo količino bla-|°Vne proizvodnje. V juliju dosega blagovna proizvodnja je pa tetošnjem letu najnižja mesečna *r°izvodnja, ki je zopet poslab-J?*a zbirno izvrševanje letnega S®ha z 97 % ob koncu polletja na /o konec julija, proizvodnja surovega železa je Ua v juliju nekaj boljša in je po ,, izrazito slabih mesecih zle-*a zopet nad 16.000 ton, predvsem 0 zaslugi elektro plavža železar-® Store, kjer so mesečni linearni £5? izvršili s 106%. Zaradi povišanja popravila in zastojev na ®cj. ki so znašali skupno 32 ur, in /^ttbtli še nekaj proizvodnje j, 'ti bil rezultat lahko še boljši.
jeseniških plavžih dajejo v je ,Samo domačo rudo in del te .dtljejo še iz zalog na haldi, ki revnejše po vsebini Fe. Stanje bo izboljšalo septembra, ko
IZ VSEBINE
O snovna načela disciplinskih Postopkov
Uresničevanje zakona o zdru-zanem delu
Sindikat — zaščitnik delavčevih pravic Prvi šolski dnevi Obveščanje — tako ali drugačno
Mnenja delavcev: Slovenščina
v vsakdanji rabi
Mačka miško, miš pšeničko ...
Novosti v prometu
Ni počitnic za KS Ravne
Pri informiranju nismo na
rePu
® knjižne police Pekreacija in šport Vračanje h gori
lahko pričakujemo dobave bogate železove rude, ki bo obogatila vsip visokih peči in dala pogoje za doseganje boljših proizvodnih rezultatov.
Do konca leta bi morala znašati poprečna mesečna proizvodnja 18.398 ton; česar skoraj ne moremo pričakovati, čeprav so bile v prejšnjih letih dosežene že tudi višje proizvodnje.
Proizvodnja jekla je zaostala 7% za linearnim mesečnim planom, predstavlja letos naj slabšo mesečno proizvodnjo. Mesečni načrt so presegli edino ravenski jeklarji, in to s 101 %.
Na Jesenicah so z zastojem 89 ur pri ASEA elektro peči zaradi predora jekla izgubili toliko proizvodnje, da je izvršitev 96 % linearnega plana. Delo SM peči in popravila so bili razdeljeni tako da je proizvodnja SM jekla le 92 % poprečno načrtovane mesečne proizvodnje. V železarni Štore je bila SM peč večji del v popravilu, saj je znašala proizvodnja le 238 ton. Pri elektro jeklu so praktično dosegli mesečno načrtovano količino. Zaradi skupne mesečne izvršitve plana 93% se je zbirni rezultat znižal z 98% v polletju na 97% konec meseca julija. Do kraja letošnjega leta bi morala znašati poprečna mesečna proizvodnja 70.523 ton surovega jekla. Zelo težka, vendar ne neuresničljiva naloga, ker je bila dosežena že tudi višja proizvodnja v več mesecih.
Kot je že v uvodu rečeno, je bila blagovna proizvodnja zelo slaba. V železarni Jesenice so izvršili 86%, v železarni Ravne 91% in v železarni Štore 79 % poprečnega mesečnega načrta. Zaostanek za zbirnim načrtom znaša v železarnah 5 % ali do konca leta bi morali izdelati mesečno po 66.663 ton robe za tržišče. Ker je bila v nekaterih mesecih v preteklih letih blagovna proizvodnja že tudi nad
61.000	ton, bi po razpoložljivih proizvodnih zmogljivostih dosežek okoli 67.000 ton ne smel biti nemogoč.
Problemov, ki naj bi opravičili slabo proizvodnjo, je veliko: odsotnost z dela, preveč okvar in zastojev, neustrezen asoritment naročil, težave zaradi pomanjkanja vložka itd. Vse našteto poleg načrtovanih letnih remontov in kolektivnih dopustov seveda še znižuje že tako po operativnih planih nižje predvideno proizvodnjo.
Pri delovnih organizacijah predelovalcev žice smo že junija ugotavljali, da ni bila kaj prida proizvodnja. Julija je bila že za 281 ton slabša in znaša izvršitev mesečnega načrta samo 77%. Pri zbirnem načrtu so zdrknili s 93 % izvrševanja plana na 90%. Plan so presegli edino v TOVILU, in sicer za 4 %, v Plamenu je izvršitev 81%, v Verigi 65% in v Žični 84%. Problematika je domala enaka, kot jo navajajo železarne, s to razliko, da je posebej poudarjena težava oskrbovanja z vložkom poleg lastnih notranjih problemov. Predelovalci bi morali poprečno mesečno izdelati do konca leta po 3.704 ton izdelkov za dosego letnega plana. Vse preveč težav je z naročili predvsem izdelkov za izvoz in blagovno menjavo, da bi lahko resno računali s takšno proizvodnjo. Pri izvozu so železarne povečale zaostanek, saj so izvozile le 78% poprečno načrtovane mesečne količine in je količinski plan presegla samo železarna Štore s 110%. Vrednostni načrt je izvršen veliko bolje, saj so dosegli 96% plana in je železarna
Ravne, čeprav so količinsko izvršili le 93% plana, vrednostno presegla načrt celo za 25%. Pri predelovalcih žice je vrednost in količinsko izvršen izvoz samo z 59 %. Do konca leta bi morali mesečno izvoziti za vrednost
6,289.000	$, česar ne bomo dosegli.
Podobni kot rezultati proizvodnje so tudi podatki o doseženi eksterni realizaciji. Mesečni načrt so presegli samo v Tovilu, v vseh drugih delovnih organizacijah so zaostali in so na Ravnah dosegli 96%, v Verigi 98% mesečnega plana vrednosti prodaje, pri vseh drugih so pa rezultati pod 90%. V zbirnem podatku se je rezultat znižal na nadaljnji odstotek in znaša izvršitev le še 89%. Samo izjemni uspehi proizvodnje v nadaljnjih petih mesecih ob pomoči korekture cen, ki je bila odobrena za proizvode črne metalurgije šele v tekočem mesecu, bi lahko pripeljali blizu planirane vrednosti prodaje v letnem gospodarskem načrtu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Spomin na stare čase
(Nadaljevanje s 1. strani) Rezultati dela v mesecu juliju so bili pod pričakovanji in slabši, kot so bili za izvršitev dani realni pogoji. Samo pet mesecev imamo še v letošnjem letu in še petega pol je že za nami. Podatki po sedmih mesecih so za izvršitev letnega plana proizvodnje in realizacije gospodarskega načrta v večini delovnih organizacij v SOZD Slo-
venske železarne zaskrbljujoči in s tem tudi za skupno izvršitev. Samo izjemni napori vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na proizvodne in poslovne rezultate, dajejo še upanje in možnosti za približanje postavljenim ciljem ter nalogam, če že ne izvršitvi gospodarskega načrta za letošnje leto.
Milan Marolt, dipl. inž.
Osnovna načela disciplinskih postopkov
Disciplinske postopke vodimo po določenih načelih, ki jih morajo poznati organ, ki vodi postopek, drugi udeleženci postopka in delavec. Neupoštevanje načel običajno vodi h kršitvam postopkov (in pravic), posledice pa so negativne.
Načela so določena z zakonom o združenem delu (predvsem po določbah členov 202, 203, 204 in drugih), in sicer poznamo naslednja: načelo akuzatornosti, načelo kontradiktornosti, načelo javnosti, načelo spoštovanja obrambe in zaslišanja, načelo ugotavljanja materialne resnice in proste presoje dokazov, načelo udeležbe sindikata v postopku, načelo ekonomičnosti in načelo dveh instanc (dveh stopenj).
Načelo akuzatornosti izhaja iz 202. člena zakona o združenem delu (nadalje ZZD), ki določa, da se disciplinski postopek začne na zahtevo določenega pristojnega organa (delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja ali sindikata in pristojnega organa družbenopolitične skupnosti). Drugi subjekti ne morejo začeti postopka, ampak lahko od pooblaščenih organov le zahtevajo uvedbo postopka (podajo prijavo pristojnemu organu — npr. delavskemu svetu ali poslovodnemu organu).
Načelo kontradiktornosti zagotavlja delavcu, da se neposredno izjasni o dejstvih uvedbe postopka, da prisostvuje obravnavi in neposredno sodeluje in se seznanja z ugotovitvami ter se o
njih lahko izjasni. Zato se tudi mora delavcu izročiti zahtevek za uvedbo postopka ter vabilo za obravnavo. Če se delavec ne po-služi pravic, ki izhajajo iz tega načela, nosi posledice sam (npr. noče se udeležiti pripravljalnega postopka).
Načelo javnosti disciplinskih postopkov je določeno v 1. odstavku 204. člena ZZD. Javnost je lahko izključena le, kadar se mora varovati vojaška, poslovna ali z zakonom predpisana tajnost. O izključitvi javnosti odloči disciplinska komisija.
Po določbi 2. odstavka 203. člena ZZD mora biti delavec pred disciplinsko komisijo zaslišan in mora mu biti omogočena obramba (načelo spoštovanja obrambe in zaslišanja). To pomeni ne samo, da delavec mora biti vabljen pred disciplinsko komisijo, ampak tudi to, da je pravočasno vabljen in da ima dovolj časa za pripravo zagovora in obrambe. Delavec se lahko zagovarja sam ali po zagovorniku oziroma pooblaščencu (prek sindikalne organizacije). Tudi v tem primeru veljajo pravila, da delavec sam nosi posledice, če se noče zagovarjati ali če se ne odzove vabilom. Če je delavcu omogočena obramba in pravilno vročeno vabilo, delavec pa se ne odzove, lahko obravnava poteka brez prisotnosti delavca.
Najzahtevnejše je vsekakor spoštovati In ravnati se po načelu ugotavljanja materialne resnice in proste presoje dokazov. Disciplinski organ je dolžan izvesti dokaze — sicer tudi na predlog — po lastni presoji in na podlagi proste presoje in dokaza-
nih dejstev ugotoviti materialno resnico. Komisija sama odloča o tem, kaj smatra za dokazano, in obratno. V nobenem primeru pa delavec ne odgovarja za kršitve, ki mu niso dokazane. Upoštevajoč to načelo mora komisija na objektiven način presoditi delavčevo krivdo in njegovo odgovornost, upoštevajoč pri tem vse oteževalne 'in olajševalne okoliščine.
Po načelu ekonomičnosti se morajo disciplinski postopki voditi hitro, s čim manj stroškov, upoštevajoč pri tem tudi izgubo delovnega časa za vse udeležence postopka. Roki morajo biti primerni, stroški postopka pa se ne beležijo.
Iz več določb ZZD izhaja, da sindikat neposredno sodeluje v vseh fazah disciplinskega postopka. Sindikat je tako neposredno seznanjen in ima močen vpliv pri varstvu pravic delavca na eni strani, obenem pa dobi vpliv 'in vpogled v izvrševanje odgovornosti delavca.
Ker so vsi postopki dvostopenjski, to omogoča ponovno presojo krivde in odgovornosti delavca. Po ponovni presoji pa delavec uživa sodno varstvo pri sodišču združenega dela.
Če poznamo načela, je tudi prav povedati nekaj besed o samem vodenju postopka. Pri tem razlikujemo več faz, in sicer predvsem naslednje:	priprav-
ljalni postopek, razprava pred disciplinskim organom, odločanje o krivdi in odgovornosti in izrekanje ukrepov ter postopek varstva pravic delavca.
Pripravljalni postopek se vodi z namenom, da se zadeva pripra-
vi za disciplinsko komisijo. S sa" meupravnim splošnim aktom s določi, kdo je pooblaščen pripravljalni postopek ter kakšne so pravice in dolžnosti tega ot' gana. V pripravljalnem petopku se oceni zahtevek za uvedbo P® stopka, pribavljajo se dokazu®, izvedejo zaslišanja in opravljaj še druga dejanja. O priPra^ ljalnem postopku se nujno v° zapisnik.	,
Druga faza postopka je naj' bolj obširna, ker gre za sam disciplinsko obravnavo, Pres dokazov, ugotavljanje krt ' odgovornosti in izrekanja u . pov. Na obravnavi se vodi zapi nik, o izreku ukrepa pa se j*10 delavcu izročiti pismeni odpr vek o odločitvi.
S splošnim samoupravnim a
tom je določeno, v kakšnem
lahko delavec zahteva — z u®ic vorom — varstvo svojih PraVj Organ, ki odloča o delavčev . ugovoru, lahko ali potrdi °° ° tev disciplinske komisije, spm, meni njeno odločitev, razvelj® odločitev in zadevo vrne v P“ novno odločanje.
Kot je znano, bomo v naš meljnih organizacijah in del . nih skupnostih sprejemali P*L_ vilnik o odgovornosti dclavc ' Poleg nekaterih drugih d°la materialne narave bodo v 1 ^ pravilniku predvsem določbe, konkretizirajo zgoraj opisana u čela, 'in so pravila disciplinS postopkov. Ta pravilnik m biti sprejet še v letošnjem^ie Ob tej priložnosti se bomo se » znanili s podrobnostmi vode disciplinskih postopkov. j
Uresničevanje zakona o združenem delu
Ožilje železarne
Z delom je pričela komisija za uresničevanje zakona o združenem delu. Na seji dne 18. avgusta 1977 je komisija z namenom, da zagotovi kontinuirano delo na vseh področjih samoupravnega delovanja v tozdih in delovnih skupnostih, imenovala podkomisije. Podkomisije kot delovna telesa delujejo v okviru komisije in so skupaj z ustreznimi strokovnimi službami nosilec nalog pri urejanju samoupravnih odnosov na posameznih področjih.
Oblikovane so naslednje podkomisije:
1. podkomisija za družbenoekonomske odnose v sestavi: Janez Žnidar, predsednik, in člani: Jože Zunec, Jože Potočnik, Ivica Žnidar, Tončka Ločičnik, Maks Pešel, Anton Kamenik, Darinka Stimnikar in Koloman Vrečič;
2. podkomisija za finančno poslovanje v sestavi: Edo Javornik, predsednik, in člani: Jože Borštner, Anton Rutar, Lenka Burjak, Romana Zavodnik, Drago Kerbev, Ferdo Gnamuš in Alojz Knez;
3. podkomisija za področje OD v sestavi: Rudi Lepej, predsednik, in člani: Filip Rožanc, Jože Bukovec, Peter Prikeržnik, Herbert Gigerl, Anton Maklin, Dušan Vodeb, Stefan Matvoz in Slavko Strmčnik;
4. podkomisija za P
odroČJ«
razporejanja čistega dohodka sestavi: Vinko Trafela, predS'-' nik, in člani:	Filip
Dušan Miler, Janez Pa. m Tončka Ločičnik, Darin-p Kranjc, Danijel Praprotnik Jože Matitz;	_
5. podkomisija za področje lovnih razmerij v sestavi: Polanc, predsednik, in Milan Zafošnik, Sonja SlefljPJJ Edo Kričej, Drago Mezj1 Stefan Vovk, Stanko Kovacm Jože Sedelšak;
6. podkomisija za P0^*gvi: varstva dela in okolja v s?st jp Sead Karadža, predsednik, « člani:	Milan Praznik, per Urnaut, Vlado Rac, Janez *u0 man, Ivan Hrastnik, ^jLapc Rihter, Franc Čegovnik in F' Marolt;
podr°
—	-	1	la,.
družbene samozaščite v sesi"
7. podkomisija za
Franc Tušek, predsednik, člani:	Rajko	Jelenko,
Bezjak, Franc Sisemik, jo Sipek, Roman Kogelnik in Vališer;
8. podkomisija
za poi5a$:
-sest*
stanovanjskih razmerij v s?’"'{p Alojz Janežič, predsednik, člani:	Marija	Pristovnik,
Homan, Erik Sirk, Jože D0:: ;p Alfonz Polajner, Milan Tu=e Anton Kolmančič;	vaflje
9. podkomisija za	Lta^'
samoupravnih organov v ses jp Rudi Lenassi, predsednik,
Panorama čez plot
jjrtli:	Janko Dežman, Marjan
!t°lar, Alenka Pikalo, Milan Bogovski, Ivan Vušnik in Drago
pečnik.
Podkomisije so dolžne, da ta-sestavijo plane aktivnosti, k'i odo služili kot osnova plana j™ntisije za uresničevanje za-ona o združenem delu. Pri P^nu pa bo komisija upoštevala j^oritetno aktivnost, ki sledi iz jekov, postavljenih tako z zako-0111 in temeljnimi splošnimi ernoupravnimi akti tozdov in eiovnih skupnosti.
..Prt tem ugotavljamo, da komi-■rt le nadaljuje delo bivše ko-
INTERVJU:
SINDIKAT -
j , Obiskali smo Ivana Pungartni-i “> sekretarja občinskega sveta .'eze sindikatov Ravne na Koro-j etn. Namen je bil izvedeti, kaj : Najbolj aktualno pri delu sveta ,* sindikatov v Mežiški dolini v Sl> letnega odmora, j j. "Tudi mi sindikati v času do-i v“stov ne moremo izvajati dolo-' • aih nalog, kot bi jih sicer mo-vj ’• V tem času so skoraj vsi j «Redniki osnovnih organizacij )er‘dikata na letnem oddihu. Kljub j.jjPh pa imamo nekaj akcij, ki jih j ajamo skozi vse leto. Predvsem ^ 1° skrb za pravilen razvoj sa-1 'Opravljanja. Temeljne organi-I j0c‘je združenega dela usklajujejo Sajnoupravne akte z zakonom o | .Rženem delu in prav tu mora-j 0 biti sindikati vselej prisotni, j .Se določene naloge izvajajo v ej.iočenem času. Druga takšna akte pa je postopek evidentiranja j možnih kandidatov za bo-v°litve, ki bodo leta 1978. ‘dentiranje smo pričeli izvajati H Starca. Moram pa reči, da ga ^katere osnovne organizacije še h 3nes n'so k°n^ale- Morale pa , bodo končati v prvih dneh sep-k bra, saj so pred nami že dru-V(i Postopki predpriprav na volit-
“Katera aktualna vprašanja se-J rešujejo sindikati?«
Efa- Prv*^ vrsti Je prav gotovo do-a5evanje samoupravnega siste-si 'V zadnjih letih se je politika K.^ikatov bistveno spremenila, tj.. Prehajamo od klasične zaščite J^vcev v TOZD predvsem v | ventivno zaščito. To se pravi, k Se z vsemi silami zavzemamo v to, da bodo samoupravni akti j la ^ZD prirejeni tako, da je de-; 10 zagotovljena zaščita na de-^ bem mestu, in da so mu so-zagotovljene vse pravice, ki
Cnajo
iz dela. Vendar pa to še t)r Pomeni, da bo vsak delavec te Ur, 0 v polni meri lahko tudi j)J rabljal, saj je še vse preveč ^.•Perov, kjer nekateri posamez-krojijo protizakonito svojo SV(,..ko do samoupravljanja in do si Ph sodelavcev. Tako moramo dacllkati tudi večkrat posredovati, teg Posamezen delavec lahko do-e tisto svojo pravico, ki mu jo javlja zakon o združenem
bt*T„0Variš sekretar, v enem od »»^Pjih intervjujev za Fužinar je eden od predsednikov °vUe organizacije sindikata
misije za uresničevanje ustave in da smo pri delu že prešli v drugo fazo, ker smo že izvedli samoupravno reorganizacijo in že referendumsko sprejeli temeljne splošne samoupravne akte. Glede nadaljnje ureditve samoupravne zakonodaje pa ugotavljamo, da so nekateri delovni osnutki že pripravljeni ali pa se pripravljajo.
Na isti seji je komisija obravnavala še nekatera politična vprašanja s področja organizacije in predlagala ustrezne rešitve.
r. 1.
ZAŠČITNIK
odgovoril na vprašanje, ali je znotraj sindikatov še prisotno forum-sko delo, ki ga danes ni več. Kaj o tem menite vi?«
»Dejansko moram reči tudi jaz, da tega ni, vsaj ne v taki meri, da bi to področje lahko bilo zaskrbljujoče. Pri tem pa je potrebno upoštevati, kaj je za koga forumsko delo. Mogoče je to pri posameznih trenutnih odločitvah še prisotno, vendar pa o kakršnikoli samostojni odločitvi posameznikov se mora o tem seznaniti tudi predsedstvo. Pri formiranju politike in pri programih aktivnosti posameznih organizacij sindikata sodeluje vedno več delegatov, tako da o kakšnem posebnem forumskem delu skoraj ne bi mogli govoriti.«
Ivan Pungartnik
»K vam prihajajo dnevno delavci — člani sindikata po razne nasvete in pomoč. Kaj storite v takšnih primerih?«
»Res k nam na občinski svet zveze sindikitov prihajajo delavci iskat različne oblike pomoči. Tako npr. v zvezi s kršitvijo njihovih samoupravnih pravic kot tudi z raznimi drugimi problemi. V takih primerih, kolikor ugotovimo, da so bile delavcu dejansko kršene samoupravne pravice, imamo organizirano pravno pomoč, tako da lahko delavca zastopamo tudi na sodiščih. Drug problem, zaradi
katerega prihajajo delavci k nam, je v zadnjem času precej pereč. Gre namreč za vse pogostejše uveljavljanje pravic do stanovanja. Tu je treba povedati, da v posameznih osnovnih organizacijah sindikatov niso storili dovolj, da bi se takšni in podobni problemi reševali sproti in pravilno. Jasno nam mora biti, da občinski svet ne more posredovati v takšnih primerih direktno, ampak je potrebno bitko za pravičnejše odnose pri dodeljevanju stanovanj izboriti v TOZD s pomočjo samoupravnih aktov in pravilnikov.«
»Kakšen pa je program aktivnosti sindikatov za jesensko obdobje?«
»Poleg nalog rednega letnega delovnega načrta občinskega sveta zveze sindikatov smo na zadnji seji predsedstva sprejeli program aktivnosti, ki zajema naloge, nastale med letom in jih v začetku leta nismo mogli predvideti. Tako bomo na prvi plenarni seji občinskega sveta obravnavali tudi oceno o uresničevanju zakona o združenem delu in polletne gospodarske rezultate v organizacijah
Kako se raznežijo prve dni septembra novinarji časnikov in TV! Vrste šolarčkov zmeraj posnamejo v besedi in sliki, koše dobrih naukov nasujejo, malo tudi po-nergajo na račun nekaterih ne-dotiskanih učbenikov ter omenijo, kako drago stane starše oprema takegale malega učenjaka; dva — in trikratna vsota za tiste »starokopitne« roditelje, ki so si privoščili toliko šoloobveznih otrok.
Ta zapis se ne bo zgledoval po omenjenih vzorcih. Ne bo ne po-cukran ne pridigarski, prej obratno. Če namreč verjamemo, da je vsak otrok osebnost, ki ga lahko sicer marsičesa naučimo in navadimo, ne moremo pa ga z nobenimi doslej znanimi vzgojnimi sredstvi spremeniti v njegovem bistvu, ni prav nobenega razloga, zakaj s temi našimi malimi osebnostmi ne bi sedli za mizo in se pogovorili o načinu dela v novem šolskem letu.
Zakaj že zdaj, zakaj ne šele ob prvi redovalni konferenci, ko že padajo cveki? Zakaj ne celo šele tik pred zaključevanjem ocen
združenega dela. Moram pa reči, da se izteka že tudi rok razprave o štirih republiških zakonih. Tako bomo že septembra organizirali javne in specializirane razprave po osnovnih organizacijah sindikatov. Na ta način bomo poskušali dobiti pripombe na določila, ki jih vsebujejo posamezni republiški zakoni.
Pri tem pa gre prav gotovo pohvaliti samoiniciativo v železarni Ravne, kjer je plan za izvedbo teh javnih razprav že izdelan in sprejet. Občinski svet zveze sindikatov je že v prejšnjih obdobjih razpravljal oziroma organiziral več podobnih razprav. Vendar pa ugotavljamo, da je včasih kaj rada problematična udeležba na razpravah. Mnenja smo, da bi delavci morali biti bolj zainteresirani za take in podobne javne razprave, in da bi na njih morali bolj aktivno sodelovati. Poleg nalog, ki sem jih naštel, je še vrsta drugih. Upam, da jih bomo s pomočjo osnovnih organizacij do konca letošnjega leta tudi uspešno izvedli.«
F. Rotar
tam nekje maja — junija 1978? Vprašanja sama vsebujejo tudi odgovore: zato, ker je takrat že precej pozno. Tudi zato, ker bodisi doma našega cvekarja ostro kaznujemo, bodisi ker se gremo na šolo kregat z učitelji. V obeh primerih se obnašamo jezasto, razburjeno, zato neredko tudi krivično.
Kako pa se poprečen šolar obnaša prve dni v novem šolskem letu? Nič drugače kot mi odrasli, ko se vrnemo z dopusta: prve dni smo še čisto počitniški, naš delovni učinek se le počasi normalizira. Zdaj si pa predstavljajmo razliko: odrasli smo, torej ljudje z vso odgovornostjo in pametjo. Pa tudi samo štirinajst, dvajset dni smo bili odsotni z dela. Kako težak mora torej biti prehod od dvomesečne počitniške brezskrbnosti v redno šolsko delo otrokom, ki niso ne odrasli ne še zelo pametni, kar zadeva odgovornost.
Stara šolska navada je tudi, da učitelji prve tedne ponavljajo snov prejšnjega leta. — Kakšna nova priložnost torej, da se počitnice potegnejo prav v jesen,
DELAVČEVIH PRAVIC
PRVI ŠOLSKI DNEVI
češ »saj to tako znam!« V resnici pa je ponavljanje seveda postavljanje temeljev, na katerih naj zraste novo znanje.
Neredko so torej vzroki za kasnejše slabe ocene, za živčnost in jezo prav v teh prvih šolskih dnevih, v prvem mesecu pouka. Kaj storiti, da ne bi prišlo do vsakoletnega ping-ponga med starši in šolo:
»Šola mora otroka vsega naučiti sama!«
»Starši morajo skrbeti za otrokovo delo in red!« — pri katerem ima otrok vlogo žogice?
Edina razumna pot je sodelovanje staršev z učitelji ter že omenjeni tovariški dogovor med starši in otroki. Pri tem je dobro vedeti, da imamo statistično dokazano poprečno nadarjene otroke. Praksa pa kaže, da žal učni uspehi ne ustrezajo talentu.
Bolj kot kakršnakoli druga se mi zdi na Ravnah učinkovita primerjava učenja s športom. Ce namreč pri nas zares priznavamo kateri izvendelovni dejavnosti kak smisel, potem ga zanesljivo telesni kulturi in športu.
Poglejmo torej, kaj bi dosegli naši namiznoteniški igralci, plavalci, smučarji itn., če bi trenirali toliko časa na dan, kolikor ga porabi poprečen šolar za učenje. Najbrž zelo malo. Naredimo v mislih majhen korak naprej in se vprašajmo: ali nam torej razvija-
Pobuda za ta prispevek, to razmišljanje o informiranju, so mnenja bralcev: »Kako nas informira naše glasilo« in prispevek »Informativni fužinar v prvem polletju 1977« iz prejšnje številke Fužinarja. Sicer pa je bilo o malo čem zadnja leta toliko povedanega in natisnjenega kot o obveščanju. Ta osnova samoupravnemu odločanju dobiva jasnejšo obliko šele po letih po-izkušanj in nesporno izraženih hotenj. Doseženi so tudi vidni rezultati, če jih hočemo videti, seveda.
Razgibana samoupravna stvarnost nujno zahteva izpopolnjevanje starih 'in uvajanje novih, učinkovitejših oblik obveščanja. Učinkovitost oziroma neučinkovitost pa je težko merljiv in zelo relativen pojem. Šele daljše časovno obdobje nam omogoči kolikor toliko objektivno sodbo.
Informacij preveč, informacij premalo, preskope, preobširne,
nja otrokovega razuma ni toliko mar kot njegovega telesnega napredka? In to kljub dejstvu, da si človek s svojo pametjo vse življenje služi kruh, športne kariere pa so zelo kratkoročna stvar? Razsoden človek to težko verjame, vprašanje pa kljub temu prav zoprno ostane odprto.
Pa nadaljujmo. Trenerji običajno hitro ugotovijo telesne značilnosti oziroma pomanjkljivosti otrok ter jim potem skušajo odpraviti šibkosti. Vprašanje: ali nismo starši prvi, ki bi morali vsaj tako dobro poznati duševne in razumske sposobnosti otrok, kot trenerji telesne?
Zato se je verjetno z otroki treba pomeniti o delovnih navadah, o vsakdanjem, čeprav morda krajšem, intenzivnem učenju. Ker če verjamemo direktorju Klančniku, je za dobro delo v železarni potrebna kondicija, če to isto vemo za šport, mirne duše verjamemo, da je kondicija potrebna tudi pri uspešnem učenju.
Kako si bomo potem »trenerske« posle delili z učitelji, je že drugo, mnogo lažje poglavje. Prvo in najvažnejše je, da verjamemo, kako moramo v učno-vzgojnem procesu sodelovati že kar od začetka šolskega leta naprej.
Dobrih rezultatov bomo potem na koncu vsi enako veseli.
Marjan Kolar
premalo poljudne, premalo celovite, preveč poenostavljene, nepregledne in mogoče še kakšne. Pa načini zbiranja, obdelave, posredovanja in sugestije za uporabo. Tako je na vseh ravneh, ne samo v delovni organizaciji. Tudi občinski indok centri so padli v vodo in na srečo ne znajo plavati. Kljub temu je to znamenje, da so hotenja. Ce pa v celoti ne uspejo, ne sme upasti pripravljenost za delo vnaprej.
No, če se dotaknem omenjenih intervjujev iz prejšnje številke Fužinarja, so si mnenja delavcev v glavnem enotna v dvojnem: da bi morali neprimerno več in celoviteje poročati o dogajanjih v temeljnih organizacijah in da bi bilo treba realno razmišljati o tedenskem glasilu. K temu najbrž ni kaj reči. Ostalih vprašanj, o katerih je bil govor, pa se tu ne bi dotaknil.
Sicer pa menim, da gre pri teh intervjujih za delno zgrešen pri-
stop, ki krni celovitost učinka obdelane tematike. O enem informacijskem mediju, o eni obliki informiranja namreč ne moremo smotrno razpravljati, če nimamo jasne predstave, kakšno in kolikšno vlogo igra ali naj bi igral posamezen informacijski medij v celotnem kompleksu. Kakšna je vloga informativnega glasila, obvestil, razglasne postaje, objavljanja na oglasnih deskah in podobno. Tu gre za načelo smotrnosti in doslednosti. Zato bi bilo verjetno pravilneje, da bi posameznega delavca vprašali: Kako smo informirani in kakšna je pri tem vloga Informativnega fužinarja?
Verjetno si, kar je sicer objektivno, podobo nekega bodočega popolnejšega Fužinarja vsak po svoje predstavlja, in to vsak po svoje nekoliko zgrešeno. Nesporno pa je, da bo v bližnji prihodnosti doživel tako vsebinske kot oblikovne spremembe. Te spremembe nikakor ne bodo trenutne in ne preveč radikalne, saj revolucij ta generacija ni navajena delati, bodo pa.
Primer novosti, ki bo na vsebino skoraj sigurno močno vplivala: načrtuje se izdajanje poročevalca s funkcijo nekakšnega »internega uradnega lista železarne«. V njem bi sprotno, po potrebi tedensko ali kakor koli že, objavljali vse sklepe, stališča in druge odločitve samoupravnih organov, mogoče celo sklepe družbenopolitičnih organizacij in podobno. Razen sklepov bi lahko objavljali še interne oglase, pomembnejša obvestila in mogoče še kaj. Tega »poročevalca« ne bi pošiljali nikomur izven železarne, temveč po presoji v zadostnem številu v temeljne organizacije in delovne skupnosti.
Doba objavljanja sklepov samoupravnih organov v Informativnem fužinarju bi s tem dokončno minila. Tudi mnoge druge aktualne informacije bi šle mimo njega. Skratka; ko bo sklep o izdajanju takšnega poročevalca sprejet, bo treba o obnovljenem konceptu Informativnega fužinarja resno razmisliti.
Področje informiranja moramo po sprejetem programu akcij za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu v železarni samoupravno formirati še letos. Splošni akt o 'informiranju mora zaobseči vse vidike in načine informiranja, od neposrednega, ustnega na sestankih samoupravnih delovnih skupin in sestankih samoupravnih organov, prek oglasnih desk, razglasne postaje, 'internega glasila in podobno. Pisana informacija pa bo verjetno slej ko prej zadržala pomembno vlogo. Problematika našega internega glasila bo morala biti v njem še zlasti dosledno obdelana.
Doslej imamo o informiranju delavcev nasploh samo precej načelne določbe v statutih in samoupravnih sporazumih. Samo izdajanje Informativnega fužinarja pa ima konkretnejšo podlago v zakonsko obveznem splošnem aktu, ki ureja samo tako imenovano temeljno vsebinsko zasnovo glasila.
Primerna normativna ureditev vprašanj informiranja ni samo neljuba formalnost, temveč zlasti osnova za zagotovitev virov informiranja in načinov pridobivanja informacij. Splošni akt
v* " ■ 4.» *'-'
Slovenski motiv
Obveščanje - tako ali drugačno
sam po sebi sicer še ne prines nič novega, razen obveznosti njegovi dosledni izpolnitvi.
Ce se vrnemo k Informativnemu fužinarju, je treba poudari še, da se je nedavno fc mira nov uredniški odbor, ki bo ver jetno imel kaj delati. Morda o ena od njegovih prvih nalog skupaj z urednikom poiskati nove poti in načine za pridobite in primerno usposobitev poroc ^ valcev o dogajanjih iz posameznih TOZD. Verjetno bo treba m novo oblikovati in aktivirati tu programski svet, ki je pred c . som že bil formiran, vendar zaživel.	,
Mogoče še nekaj misli v zve* z analizo »Informativni hižii' v prvem polletju leta 1977«. “ hvalno je, da je sploh izdelan • Sistematično analitično ljanje bi verjetno po prete ^ daljšega časovnega razdobja dalo določnejšo sliko, zakaj skozi opazovanje trenda razV'"L lahko pridemo do najbolj t°c!' ugotovitev dejanskega s*fn*J napredka ali stagnacije v dok nem obdobju.
Sicer se avtor analize ni k® gel izogniti tudi nekaterih 3L'se jektivnih ocen, s katerimi bi * najbrž dalo polemizirati, vetl-M so dobronamerne in polenu . torej odpade. Nakazanih Pa i. več vprašanj, ki silijo k razm ljanju. Na primer:	zakaj
očitno pomanjkanje uvodnik ^ in komentarjev? Delno je sev . res, da je pisanje teh sestav' težje in bolj odgovorno. Zaht tudi neprimerno več časa kot V sanje poročil, kjer običajno I vzemamo druge vire. Za obj'^ vanje poglobljenega komema ali drugega pretehtanega l^. spevka često porabimo nekaj j? višina honorarja pa je znana-samega idealizma pa se Prel slej naveličamo pisati tehtne^ polemične misli, ki imajo za torja včasih tudi neprijetne sledice. Če smo že pri honoran , lahko trdim, da njihova do= ^ nja višina morebitne dopis0 ^ direktno odbija, tiste, ^cl-ajo, kakršnih koli vzrokov vztraj ^ pa direktno sili v kvantitete ^ pa jim vsaj jemlje moralo, d v se trudili pisati kvalitetno, kratkem jedrnatem slogu. ^ Končno je potrebno pri gd omeniti mogoče tudi to, da tistimi, ki pišejo in obja'dia'Lg3 internem glasilu, ni niti novinarja. Tudi stopnja lPja be in dopolnilnega izobražev {r v tej smeri je zelo različna. N ^ da bomo nekoč dobili poklic ^ novinarja, vendar s tem še n ^ vse rešeno. Osebno mislim,. c\je v interesu delovne organiz^ trenutno več pomenilo dokupi število primerno usposobh in motiviranih dopisnikov iz jo dov. Zavedam pa se, da P° njih ni lahka.	0ji
Kljub temu bi bilo v situaciji mogoče smotrno in da bi urednik glasila objea^jili kritično ocenil pisanje sed ^ stalnih dopisnikov; opozoril na najbolj grobe napake, k delamo, brez strahu, da d \ji kdo užaljen in potem sploh jjj hotel več pisati. Objektivu^ konstruktivna kritika in mo* kritika mora biti vedno d došla, še zlasti pa, ko gre .je ko pomembna vprašanja, K.,e(F obveščanje, ki je zagotoVJ jj, temeljna pravica vseh del ljudi.
J.
^NENJA DELAVCEV:
pa tudi ne potrudi za čistost jezika in misli bolj na vsebino.
Z jezikom naših samoupravnih sporazumov se ne moremo pohvaliti. Najbrž so strokovno pretehtani, vendar za širšo rabo — delovne ljudi — premalo razumljivi. Vsekakor so sklepi delavskih svetov bližji delovnemu človeku, ker nismo toliko obremenjeni s strokovnimi izrazi in tujkami, problematična pa je njihova uglajenost in stilistična obdelava, zato torej ni bistvene razlike med nečednostjo okolja in jezika.
Čeprav je naš jezik živ in so s tem dane možnosti za raznotere novosti, si ,megalomanskih posegov* nikakor ne smemo dovoliti. Raje pobrskajmo po spominu in obelodanimo besede, ki smo jih že domala pozabili, ljudstvo pa jih še nosi v sebi.«
Blaž Mak, vratar — delovna skupnost kadrovsko splošnih zadev:
»Prav je, da se v šolah učijo v jeziku, njegovih pravilih, saj vsak, ki osvoji te osnovne pojme, potem lahko sledi tisku in literaturi. Pisci pa danes uporabljajo izumetničene besede, vso navlako, ki je menda moderna, a moderno nerazumljiva in to bi morali upoštevati, saj mnogi ne razumejo vseh tistih tujih besed.
Zdi se, da časniki ponujajo toliko različne bere, da vsak najde kaj zase. Za razna gradiva pa menim, da vsebujejo toliko kompliciranih izrazov in so povrh tega še suhoparna, da ne dosežejo namena.
Vsak narod čisti svoj jezik, se izogiba neprimernim izrazom, ki so nadomestljivi z lepimi doma-
r
Blaž Mak
čimi. Videti pa je, da je pri nas čistost jezika le še cilj književnikov in slavistov. Veliko je vredno, če kdo zna povedati stvari na kratko, razumljivo in jasno. Toda nekateri se pač zelo trudijo jezik očrniti, kolikor se da.«
Maruša Ugovšek, fotograf — TOZD raziskave in razvoj:
»Vsebina časnikov nam nudi neki posebni stil, ki ni v skladu s tistim, kar so nas učili v šolah. Zdi se, da je pisec sam sebi imeniten in ironija je v tem, da je tako tudi z bralcem, ki se dela bolj umnega, kot je, da ne sebi ne drugim ne prizna, kako stvari sploh ne razume.
NA ROBU:
MAČKA miško,
MIŠ PŠENICKO . ..
Vrabci že čivkajo resnico, da Slovenci ne maramo pa ne maramo v t. i. »proizvodne« poklice, se pravi, nočemo študirati za tehnike in inženirje, ampak se trmasto odločamo za ekonomijo, komercialo, pravo itn. Prednost torej dajemo lažjemu, čistejšemu, varnejšemu delu.
Kako to sploh ni ne dobro ne pametno, je bilo prav tako že mnogokrat razloženo. Usmerjeno izobraževanje npr. nastaja le zato, da bi čimprej dosegli razumno ravnotežje med »proizvodnimi« in »neproizvodnimi« poklici. Tudi štipendijska politika služi istemu namenu.
Pa so bili vsi gospodarski izračuni ter politični pozivi vsaj zaenkrat še bob ob steno. Letošnji vpisi v višje in visoke šole namreč kažejo, da so se predvsem tisti, ki bodo študirali ob delu, odločili spet v prid »neproizvodnih« poklicev.
Da pa bi bila podoba jasnejša (ali morda obratno), so rezultati raziskave o priljubljenosti posameznih predmetov med učenci v osnovnih šolah (dr. Jože Sirec v Sodobni pedagogiki) pokazali naslednje: tehnični pouk spada med nepriljubljene!
Lepa reč! Če so torej korenine že tako globoko, kako potem realno pričakovati, da bo z leti ljubezen do tehnike rasla sama od sebe?
Predvsem pa: zakaj je tako? Zavod SRS je ugotovil, da je lani manjkalo po šolah okoli 300 delavnic za tehnično vzgojo, od 434 do lani diplomiranih učiteljev tega predmeta pa jih je polovica odšla iz prosvete.
Seveda se zavod SRS za šolstvo trudi čimprej popraviti stanje. Nobenega dvoma tudi ni, da bo ob podpori družbenopolitičnih organizacij v tem uspel. Eno pa je gotovo — hitre te poprave ne bodo. Najprej bo namreč treba najti denar za nove delavnice z vso opremo, potem bo treba navdušiti maturante za študij tehnične vzgoje. Ob sedanji primerjavi OD inženirjev in predmetnih učiteljev si bo najbrž treba izmisliti zelo tehtne razloge, zakaj naj se mlad človek odloči za precej slabše plačan poklic.
Ker pa se »priljubljenosti« na povelje ne da doseči kar tako, bo torej treba spremeniti še miselnost otrok in staršev. To pa bo morda najbolj dolgotrajen proces od vseh naštetih. Upajmo le, da ne tako dolg, da bi se vsa ta veriga vzrokov in posledic vlekla v nedogled po vzorcu narodne pesmi, ki je posodila naslov za ta sestavek!
Marjan Kolar
Slovenščina v vsakdanji rabi
. Vse več je tistih, ki nastopajo v i javnosti, ker tako zahteva samo-Pravni sistem. Bodisi, da gre za Sovorjeno ali pisano besedo, v sakem primeru je mnogo pove-stre^a s Prevea besedami, ki do-.krat niso odraz naših misli, pač Pa so nekakšna zmes vsemogočih “Pnaišljij. da se končno včasih ne-| ** tekst ali govor sprevrže v grdo j Pako, ki je videti kot cirkuška j ,.rena- ali najbolj nemogoča barv-?a kombinacija. To ni nikomur v | ast, še manj pa za rabo.
Vsemu, kar hočemo ohraniti, "1°i'amo posvetiti mero skrbi, pa aJ bo to neznatnost ali kaj tako P°aiembnega, kot je jezik. Kaže, smo tega le preveč zanemarili, ato bo v ta namen letošnjo jesen Posvetovanje v republiškem meri-> ha katerem bodo strokovnjaki Palizirali problematiko slovenja jezika, i > "hžinar je v nekaj prejšnjih jilkah priobčil članke »Kakšno °Venščino pišemo« kot napotilo ,a Uporabo lepe slovenščine ali roganje vsej tisti nesmiselni : °2thetiki, s katero »lepotičimo« i pr®Proste besede v vsakdanjiku, j »ezik pa je seveda last vseh in j naj tudi skrb zanj ne bo j pPejena na nekaj posameznikov.
I j r°sili smo torej nekaj naših de-j t,;Vcev> naj odgovorijo na nasled-| •*'* vprašanja:
I V šoli se je bilo treba na pamet “guliti tisto o besedni čistosti, , Unernosti, jadrnatosti, natan-P°sti. Ali pisci, ki jih beremo j dan, to upoštevajo? Izhaja-j.c 'Z tega ne moremo mimo jezi-vhe osveščenosti, zato vpraša-s”e: ali nam je všeč jezik naših ■ /Uoupravnih sporazumov, resori, sklepov, Dela, TV, ipd.? To-0£° govorimo o onesnaženem .ulju, da o tem že moramo razbijati, če že ne ukrepamo. Pa s ethimo za prispodobo jezik; ali ^ zdi, da je ta čistejši od zasvi-lariega okolja? In končno je spo-bUruevanje temeljnega pomena ta hiedčloveške odnose. Ce pa v ; hamen uporabimo npr. takle »v megalomanski stihiji in-Jiduov je totalizirajoča praksa j., hi j a ...«, je to v skladu z res-, -o o živosti jezika in je zato to v “litetna sprememba? Na ta Prašanja so odgovarjali takole:
»Herbert Gigerl, ekonomist — plovna skupnost za gospodarje-
Utb'sci leposlovja v glavnem p°števajo pravila lepega knjiž-jezika. Manj dosledni so pu-a 'cisti, precej skromen pa je naš , slovni jezik. Na tem področju stopajo predvsem razni samo-Ptavni sporazumi, ki s svojo bavniško slovenščino« vsebino jbeglijo, namesto da bi bili čim \)r dejši. Pri tem me posebej moti ezosebna raba. Ali ne bi. mogli bplsati namesto: se predlaga — ,aKam° ali se sprejme — b^rnemo, se združuje — zdru-beiu° ipd., saj to so vendar naši jrazumi.
V uzikovno osveščen je lahko C a«do, ki ljubi svojo materino edo in živi z njo. Pisana bese-
Herbert Gigerl
da mora biti v lepi knjižni slovenščini, v pogovornem jeziku pa nas ne bi smelo biti sram lastnega dialekta; mislim, da je naš koroški zelo zveneč.
Jezik glede onesnaženosti danes ni dosti na boljšem kot naše okolje, le da smo se pri prvem že zbudili, jezik pa na našo zaščito še čaka. Upajmo, da ne bo prepozno. Živost jezika bi naj bila odraz hitrega in elastičnega vključevanja novih izrazov kot nadomestil za številne tujke, ki se vsiljujejo v naš vsakdanji jezik. V računalništvu je ta problem zelo pereč. Izredno hiter vzpon te veje je v kratkem času prinesel množico novih strokovnih izrazov in le redke med njimi so pravočasno poslovenili, preden se je zasidrala tujka.«
Stanko Kotnik, knjigovodja — delovna skupnost za finance in računovodstvo:
»Da pisci ne upoštevajo pravil o jeziku, se kaže v načinu njihovega izražanja, bodisi zaradi površnosti ali neznanja. Marsikdo se
Stanko Kotnik
O jezikovni osveščenosti sploh ne moremo govoriti pri takem načinu pisanja, saj si pišoči prav prizadevajo uporabiti čimveč nerazumljivih besed. Tega pa ni mogoče razumeti drugače kot ignoriranje našega jezika. Delo, TV in vsa druga sredstva obveščanja so namenjena javnosti, torej nam vsem in zato ni razloga za odvečno kompliciran j e, ki mu delavci pravijo: ,Samo zato je tako napisano, da mi ne razumemo!1 Le redki so, ki s svojim pisanjem dokazujejo, kako to ni res.
Jezik samoupravnih sporazumov, sklepov, resolucij itd. bi moral biti tak, da bi ga razumeli vsi, od nekvalificiranega pa do tistega z visokošolsko izobrazbo. Za to poplavo frazarjenja in tujk pa si res ne upam trditi, da je razumljiva. Komu je torej to potrebno?
Vsi ti moderni izrazi, puhle fraze, spačenke, kalki (kalk je dobeseden prevod npr.: germanizem — držati govor; slovensko — imeti govor, govoriti; op. pisca članka) so podobni naši Meži, ki se, noseča človeško nesnago, samo še gabi. Naša krivda pa je v pasivnosti. Nobenega odpora ne kažemo proti takemu siromašenju jezika. Tako na sestankih raje dremamo, namesto da bi govorniku povedali, kaj smo in v katerem jeziku govorimo.
Onstran meje zasramujejo naš jezik, ga žalijo, mu ne priznajo kulturnost, mi pa s tem, kar delamo, kakor bi na tihem hoteli dokazati, da je to celo res. Opažam, da izmed vseh jugoslovanskih narodov uporabljamo mi
Maruša Ugovšek
največ tujk. Nekoč je moralo veljati, da je slovenščina jezik hlapcev, zdaj pa mu znova nižamo raven, ko vendar ni treba veliko: vzemimo kdaj v roke Cankarja ali Prešerna, da bomo videli, kako lepo se da v našem jeziku izražati!«
Adi Cigler, ravnatelj delovne skupnosti kadrovsko splošnih zadev:
»Radi pozabljamo na pravila materinščine, ki smo se jih morali NAUČITI. Zato beremo pa tudi pišemo tako, kot znamo — po posluhu ... Samozavestni smo, saj nam je marsikaj dovoljeno. Tiskarne tiskajo, so prezaposlene,
Adi Cigler
tako da ne pride na vrsto npr. Splošni tehniški slovar, po katerem bi sramežljiv, manj samozavesten pisec z veseljem segel.
Postajamo ,osveščeni1 in ,podkovani1 pisci in govorci. Zakaj? ,Besede kličejo, zgledi mičejo!1
Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri izvršnem svetu skupščine občine Ravne je na zadnji seji obravnavala novosti v prometu, ki so se začele izvajati s 1. 6. 1977. Sprejet je bil sklep, da je treba obvestiti o nastalih novostih čim širši krog občanov in s tem namenom objavljamo naslednje:
VOZNIKI KOLES Z MOTORJEM!
Skupščina SRS je sprejela v letu 1975 zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, številka 24/75), ki je začel veljati 19. 11. 1975, z izjemo 61. člena, ki je začel veljati 19. 11. 1976 oziroma eno leto po uveljavitvi zakona.
Miličniki na območju SR Slovenije niso ukrepali zoper udeležence v prometu, ki so kršili ta člen takoj po njegovi uveljavitvi zaradi določenih objektivnih tehničnih razlogov. Ta člen pa so začeli dosledno izvajati s 1. 6. 1977. 61. člen omenjenega zakona določa, da delovni stroj, motokultiva-tor in kolo z motorjem sme voziti v cestnem prometu, kdor ima potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ali voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih oziroma kmetijskih traktorjev.
Kršilca tega določila bodo miličniki predlagali v postopek o prekršku zaradi kršitve 18. točke 125. člena omenjenega zakona, ki določa denarno kazen v višini od 100 do 500 din ali zaporno kazen do 30 dni.
Kolo z motorjem sme voziti tista oseba, ki je dopolnila 14 let in ima potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa ali voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih
Pa ne pozabimo: naša materinščina je živ jezik glagolov.
Strokovne članke pišejo strokovnjaki za strokovnjake. Le zakaj bi vsi segali po njih, bili bi preveč pametni. Sklepi DS so zanimivi, če jih tudi dosledno uresničujemo. Večkrat pa jim manjka blagozvočnosti, lepote in klenosti.
,Varujmo naše okolje!1 Tako smo sklenili in o tem veliko pišemo. Nekaj smo storili, a je še vedno preveč besed. Enako je tudi z jezikom.
Radi smo ,učeni1 s slovarjem v roki. Zakaj bi drugi razumeli tisto, česar še mi ne razumemo. Nanizal sem nekaj odgovorov na postavljena vprašanja. V železarni je prisotno hotenje za lepo slovensko besedo, pa tudi ,nemarnosti1 ne manjka in jo moramo odpraviti.
Jezikovna osveščenost je istovetna z narodno. Ene brez druge ni! Ali bi še bili mi danes Slovenci, če ne bi bilo Trubarja, Dalmatina, Slomška, Prešerna, Gregorčiča, Cankarja in še drugih velikih slovenskih mož, ki so ljubili materinščino, jo izpovedovali, torej bili Slovenci in bili zato tudi zaničevani, preganjani? Naši vzorniki so, ki jih moramo venomer spoštovati in posnemati.
Zlatka Strgar
vozil oziroma kmetijskih traktorjev.
Na kolesu z motorjem ni dovoljeno voziti otrok do sedem let starosti, če nima za to posebej prirejenega sedeža (36. člen ZVCP). Na prtljažniku je prepovedano voziti osebe.
Kaj razumemo z izrazom »kolo z motorjem«?
V sedmem členu 23. točke zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, številka 17/74) je določeno, da je to vozilo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi, pri katerem delovna prostornina motorja ne presega 50 cm:i in na ravni cesti ne more razviti večje hitrosti od 50 km/h (pony ekspres, APN-4 itd.), ki niso podvržena registraciji.
KOLESARJI
Po 30. členu zakona o varnosti cestnega prometa je določeno, da se smejo otroci, stari od 7 do 14 let, voziti s kolesom samostojno le, če posedujejo kolesarsko izkaznico, ki jo naj imajo vedno pri sebi, kadar se vozijo s kolesom. Mlajši otroci od 7 let ter otroci od 7 do 14 let, ki še ne posedujejo kolesarske izkaznice, se smejo voziti po javnih cestah le v spremstvu starejših. Otroci, stari od 7 do 14 let, se lahko usposobijo za vožnjo s kolesom v šolah ali v drugih vzgojno izobraževalnih ustanovah in po uspešno opravljenem preizkusu dobijo »kolesarsko izkaznico«.
Opozarjamo starše ali skrbnike otrok, starih do 7 let oziroma do 14 let, ki nimajo kolesarskih izkaznic in bodo dovolili vožnjo le tem, da se lahko starše ali skrbnike kaznuje z denarno kaznijo 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni (125/10. člen ZVCP).
VOŽNJA TER EVIDENTIRANJE
KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN PRIKLOPNIKOV
Kmetijski traktor v javne® cestnem prometu sme voziti, kdo ima veljavno vozniško dovoljenj za vožnjo kmetijskih traktorje^ ali veljavno vozniško dovoljenj B ali višje kategorije za vozruk^ motornih vozil. Vozniško dovod®' nje za vožnjo kmetijskih trakt® jev pa lahko dobi vsakdo, ki J star 15 let in je opravil voznisk izpit za vožnjo s kmetijskim tra tor jem (60. člen ZVCP).
V javnem cestnem prometu sme voziti samo evidentiran km ' tijski traktor in evidentiran tra torski priklopnik (95. člen ZVCrJj V tem smislu so zavezani evid-en tiranju tudi majhni traktorji, k so: TOMO VIKO VIC BJELOVAR TIGRE, CESKAM MOTOK.0*’ PASSCVALI, GUDBROD in P°' dobni.
Za kmetijske traktorje so Pie*j, pisi omilili postopek za eviden ranje, saj samo prvo evidentu nje in spremembe, ki nastati® na traktorju in lastništvu, °PriL. lja občinski upravni organ. v ljavnost prometnega dovolje® podaljšujejo na tehničnem Pr gledu s pogojem, da je pred P. daljšanjem plačana cestnina. T® nični pregled opravlja krajev ^ skupnost na Prevaljah. Od «■ 1975 velja občinski odlok, ki 0P!e, šča plačevanja cestnine za k® tijske traktorje in priklopnike 0 čane, ki se bavijo s kmetijsko javnostjo.	0
Registrske tablice se pravl nameščajo zadaj na traktorju-
Delovni stroj sme voziti, k je dopolnil 18 let starosti in 1 potrdilo o znanju predpisov o v nosti cestnega prometa (78- c ZVCP).
OPRAVLJANJE OGLEDOV. KRAJEV PROMETNIH NEZGV
V 46. členu ZVCP je
določej
da pooblaščena uradna oseba ^ gana javne varnosti mora odi1n kraj prometne nezgode, če Je ^jj veščena, da je v njej kdo izS ,g, življenje ali bil telesno P°®k°.e, van ali če je nastala večja n® g rialna škoda. Miličniki so do , 1977 opravljali vse oglede kraj prometnih nezgod tudi z m® ja' materialno škodo, od 1. 6. 197*	-
lje pa bodo opravljali oglede mo po 46. členu omenjenega
V 44. členu ZVPC je določ®j$ da so si neposredni udelez ,e prometne nezgode, pri kater , nastala le manjša materialna ^g, da, dolžni pokazati listine 1 a, vetnosti (vozniška dovolj® ^ osebne izkaznice, potne lis L()i vozniki motornih vozil Pa ju-potrdilo o obveznem zavarova Kdor bo kršil to določilo, D i, miličniki zoper njega podali P log sodniku za prekrške. Za kršitev je zagrožena denarna ^ zen 100 do 500 din ali zaRf{>)-kazen do 30 dni (čl. 125/17 Zv J,
Neposredni udeleženci Pr®Rj.j-no nezgode morajo takoj 0 /.jati niti vozila s ceste in si izm®1 podatke. Kdor ne bo odstranjuj, zila in drugih predmetov, kij0 rajo promet oziroma °Sl ostale udeležence v prometu, j, miličniki zoper njega podali P e, log za uvedbo postopka °.tgice kršku po 45. členu v zvezi 5.	+e,
124. člena ZVCP, kjer je zagi^o na denarna kazen od 200 do dinarjev ali zaporna kazen
Novosti v prometu
Suha roha je še zmeraj zanimiva
dveh mesecev, vozniku motornega v°zila ali kmetijskega traktorja Pa se sme izreči varstveni ukrep °dvzema vozniškega dovoljenja 0c* treh mesecev do enega leta, če 50 s tem ogrožali druge udeležen-Ce v prometu.
Miličniki bodo opravili ogled ti-e prometne nezgode z materialno škodo, v kateri bo na oškodovančevem vozilu nad 20.000 din Materialne škode. Kadar bo voz-povzročil prometno nezgodo 2aJ'adi tega, ker še ni opravil vozniškega izpita, vozil pod vplivom a|kohola ali nepravilno prehite-bodo miličniki zoper njega Podali predlog za uvedbo postopka zaradi teh kršitev, ne pa zaradi Povzročitve prometne nezgode, kjer je nastala manjša material-na škoda.
Kadar bodo vozniki udeleženci Prometni nezgodi z manjšo ma-,°halno škodo (do 20.00 din), naj akoj izpolnijo obrazec »poročilo o Prometni nezgodi«, ki ga lahko JJobijo pri zastopniku zavarovalnice. Zavarovalnica bo na podla-Poročila o prometni nezgodi po
V eni od številnih ravenskih Mic smo srečali Ivana Globočnika, ainika krajevne skupnosti, ter ga kor »na terenu« poprosili za kra-®k klepet. Predvsem nas je zani-kakšno delovno vzdušje je r' njih v času letnih dopustov in katera vprašanja rešujejo.
''Pri nas na krajevni skupnosti M letnega oddiha. Vse naloge, ki 0 bile zastavljene, se morajo izdati sproti in v določenih rokih. 'ako smo imeli zadnje dni precej ročih razprav okrog razdelitve olidarnostnih stanovanj na Jamniku. Seveda pa je pri tem Morala naša krajevna stanovanj-ka komisija delati zelo objektiv-5°> saj se je morala držati določil Pravilnika o pogojih in točkovnem ■stemu za razdelitev solidarnosten stanovanj.«
> ''Ali so bile pri tem kakšne te-
aVe?«
»Predvsem smo se pri razdelitvi 'ahovanj srečevali s težavami sa-Mo zaradi tega, ker je bilo stano-,ahj samo 15. Druga težava je bi-v tem, kar nam je dokazala bdi dolgoletna praksa na tem Področju, da namreč pravilnik ne dstreza najbolj, saj ne omogoča, o bi lahko dobil naj večje število e°žnih točk tisti, ki stanovanje ses najbolj potrebuje. Kaj hočem j tem povedati? Predvsem to, 0 imamo danes na Ravnah pre-mladih družin, ki živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah.
6 družine pa ne morejo zbrati j otrebnega števila točk, ki potem bdi odtehtajo odločitev komisije g dodelitev stanovanja. Mislim, C bo nujno potrebno (saj nas . raksa sili v to), da se pravilnik t točkovni sistem spremenita ozi-s. bia uredita tako, da bodo dobili t^Oovarije tisti, ki jih najbolj podkujejo. Leta zaposlitve in bivaje zakoncev prosilca pa naj bi cJbla podrejeno vlogo, ne pa od-
Ut n e’ Scdaj
smo tik pred vse-^ vij o 15 solidarnostnih stanovanj st ^avorniku. S tem bodo rešeni ahovanjske stiske en upokoje-
hitrem postopku ugotovila krivdo in oškodovancu izplačana materialne stroške.
Prosimo občane, da naj po nepotrebnem ne kličejo miličnikov zaradi prometnih nezgod z manjšo materialno škodo, temveč si izmenjajo podatke o voznikih in vozilih ter takoj vozilo odstranijo s ceste, da ne bodo po nepotrebnem ovirali in ogrožali drugih udeležencev v prometu.
Miličnike naj pokličejo le v primeru, ko vozniki ne bodo hoteli nuditi podatkov o sebi ali bodo s kraja prometne nezgode takoj odpeljali. V takem primeru si morajo zabeležiti registrsko številko, znamko avtomobila in takoj obvestiti krajevno pristojno postajo milice.
Ravne na Koroškem, 1. 8. 1977
Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Ravne na Koroškem
nec, tri matere samohranilke in enajst mladih družin.«
»S pomočjo ankete, ki je bila narejena med delavci Železarne, smo zvedeli, da krajani Raven niso preveč zadovoljni z informiranjem, ki naj bi ga zagotavljala krajevna skupnost. Kaj o tem menite vi?«
»Naša dolgoletna praksa je bila, da smo vsako leto dali v tisk 3000 izvodov informacije o delu in programu KS za preteklo in za tekoče leto. Številne pohvale krajanov so dokazale, da je takšna informacija dosegla svoj namen. Moram pa reči, da letos žal te informacije nismo izdali. Vzrok je bil v tem, da praktično do junija nismo vedeli, s kakšnimi denarnimi sredstvi bomo v tem letu na krajevni skupnosti razpolagali oziroma jih zbrali. Zato smo zelo pozni tudi s sestavo programov in izvrševanjem zadanih nalog. Mislim, da je to glavni vzrok. Sklenili smo, da glede na letne dopustniške mesece nima smisla proti jeseni izdajati takšne informacije. Tu je res vrzel oziroma odprto vprašanje, kako naj bodo potem naši krajani obveščeni o delu svoje krajevne skupnosti. Posebno pa še, kar je praksa pokazala, da krajani na zbore ne hodijo radi. Pri vsem tem pa menim, da naš krajan ima možnost biti informiran o vsem, kar se dogaja na KS, seveda, če to res želi?«
»Zadnje čase je na Javorniku slišati precej pritožb stanovalcev, češ da krajevna skupnost ne čisti in ne ureja njihovega naselja.«
»Mislim, da kritika ni naslovljena na pravi naslov, saj je vsem znano, da je nova stanovanjska soseska Javornik še v izgradnji. In prav zaradi tega ob številnih in večjih gradnjah ni mogoče vzdrževati reda tako, kot bi ga sicer lahko. Moram pa reči, da je celotno komunalno ureditev Javornika odgovorna samoupravna komunalna interesna skupnost
(bivši komunalni sklad). Ta skupnost je zadolžena med drugim za urejevanje zelenic, skratka za celotno hortikulturno ureditev naselja. Seveda k temu spada tudi izgradnja otroških igrišč in parkirnih prostorov, ki jih v naselju manjka. Tako ni v tem naselju, ki je skoraj do polovice že dograjeno, niti enega otroškega igrišča (vsaj začasnega). Tudi zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov je med stanovalci že prišlo do sporov. Tamkajšnji prebivalci prav dobro vedo, da je samoupravna komunalna interesna skupnost na zahodnem delu Javornika, kjer je gradnja končana, že lepo uredila nasade raznega grmičevja. Prav tako so v tem naselju že tudi asfaltirali ceste in pločnike. Glede
Pri informiranju
Z določbami zakona o združenem delu o obveščanju delavcev (3. poglavje, četrti del) se nadaljujejo prizadevanja naše družbe za zgraditev sistema obveščanja na tisti stopnji, ki bo ustrezala današnjemu razvoju produkcijskih odnosov. Vloga delovnih ljudi v združenem delu je neposredno odvisna od njihove seznanjenosti s problemi. Ta seznanjenost je rezultat tako obveščanja v širši skupnosti kot v OZD, kjer delavec dela. Večkrat doslej je bilo že ugotovljeno, da se delavec le kot dobro obveščen član skupnosti lahko uveljavlja kot pravi samoupravljale, da lahko izraža svoje interese in sodeluje pri odločanju.
Obveščanje mora biti redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini dostopno. Biti mora torej predvsem tudi redno, kot je pač redno tudi odločanje, prisotno v vsakem času in prostoru. Pravočasnost je zahteva, ki se je pojavljala pred katerimkoli obveščanjem v vseh dobah. Staro prakso, da se obvešča le o dogodkih iz preteklosti, pa je glede na funkcijo obveščanja treba prekiniti in redno z obveščanjem delavce pripravljati tudi na odločitve, ki jih bodo ti sprejemali v bodoče.
Katerih oblik obveščanja se danes poslužujejo v nekaterih orga-
čiščenja cest na Javorniku naj povem, da jih je zaradi gradbišča zelo težko čistiti. Kljub temu naši komunalni delavci občasno gredo na Javornik in ga očistijo.«
Ob koncu razgovora nam je Ivan Globočnik še povedal, da pravzaprav na Ravnah pripravljajo seznam vseh stanovanjskih blokov, ki so bili zgrajeni v zadnjih desetih letih, a še nimajo hišnih številk. Tako bodo pri krajevni skupnosti do konca letošnjega leta dopolnilno oštevilčili vse hiše na območju KS, vključno z novim naseljem v Kotljah. Prav tako pa pri KS Ravne že tudi gredo h koncu postopki evidentiranja novih možnih kandidatov za volitve leta 1978.
F. Rotar
nismo na repu
nizacijah? O tem je bilo precej povedanega na poletnem seminarju v Piranu, ki je obravnaval informiranje v organizacijah združenega dela in ki sem se ga udeležil. Danes je še precej delovnih organizacij, ki kljub celi vrsti sredstev za dobro informiranje teh ne izkoriščajo, kot bi jih lahko. Znano je, da je najbolj preprost način obveščanja prek oglasne deske, pa z najrazličnejšimi bilteni, stenskimi časopisi, glasili itn. Zadnje čase se zelo uspešno uveljavlja moderna radijska (razglasna) postaja. Seveda moramo pri vsem tem spoznati, da ne more biti obveščanje enako v delovni organizaciji z nekaj zaposlenimi in v sestavljeni organizaciji združenega dela z več tisoč delavci.
Na seminarju sem med drugim tudi zvedel, da je danes v Sloveniji precej delovnih organizacij, ki še niso poskrbele za obveščanje svojih delavcev. Sicer pa je po zadnjih podatkih v Sloveniji prijavljenih prek 600 glasil organizacij združenega dela, ki izhajajo redno ali samo občasno.
Le malo organizacij združenega dela izdaja svoje tovarniško glasilo točno ob določenih datumih. Tako npr. glasilo Slovenija ceste izhaja samo občasno. Prav tako je tudi še z nekaterimi drugimi.
^KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
Ni počitnic za KS Ravne
Zakaj tako? sem se vprašal. Odgovor je preprost: danes ima le malokatera delovna organizacija za urejanje glasila poklicnega urednika. Prav tu pa je tudi glavni vzrok netočnega izhajanja glasil, saj, kot so mi povedali kolegi, ki se tako ali drugače bavijo z informiranjem, morajo svoja glasila urejati poleg svojega vsakdanjega dela.
Seveda pa sem na številna vprašanja, ki so mi jih postavljali drugi, moral odgovarjati tudi jaz. Predvsem jih je zanimalo, kako imamo urejeno informiranje v železarni Ravne. S seboj sem imel tudi nekaj izvodov našega glasila. Ne smete me napak razumeti, če bom zapisal, da naše glasilo poz-
Domača dela
Franc Šetinc, Iztok VVinkler, Moralnopolitična in druga merila kadrovske politike v visokem šolstvu; ČZP Komunist, Lj., 28 str. 18 din.
V brošurici avtorja utemeljujeta reformo visokega šolstva kot sestavni del družbene preobrazbe in s tem v zvezi predlagata merila kadrovske politike, med drugim družbeno zavest kot enakopraven element.
Miha Ribičič, Temelji delegatskega sistema; CZP Komunist, Lj., 68 str. 35 din.
V prvem delu knjižice navaja avtor Marxovo in Engelsovo oceno odnosa med zakonodajo in izvršilno funkcijo v meščanski družbi, v drugem delu pa razpravlja o delegatskem sistemu.
Vida Tomšič, Vloga in delo komunistov v krajevni skupnosti;
ČZP Komunist, Lj., 64 str. 35 din.
Vsebina je razdeljena na pet tematskih skupin, v katerih avtorica obravnava krajevno skupnost po zvezni in republiških ustavah, družbene procese KS, probleme preobrazbe družine in družbeni položaj žena ter nazadnje marksizem.
Cakič, Grabovšek, Štular, Mala šola osebne nege, priročnik, MK Lj., 160 str. 118 din.
najo že v precej delovnih organizacijah. Tako so mi nekateri povedali, da ga berejo redno z velikim zanimanjem. Marsikateri pa me je tudi vprašal, kako nam sploh uspeva pri takšni kadrovski zasedbi tako redno izdajati glasilo.
Ob koncu naj zapišem, da sem šele na seminarju lahko spoznal, kako so informirani drugje. Mislim, da smo vendarle pri nas na področju pravočasne, redne, resnične in popolne obveščenosti kar precej naredili. Seveda pa s tem ni rečeno, da je naše informiranje že »super.« Naloga nas vseh zaposlenih je, da bomo v bodoče s pomočjo modernih medijev obveščanje še izpopolnili.
F. R.
Vse bolj cenjena so domača zdravila in z njimi vred tudi tista, ki premorejo k lepoti. Knjiga pa ponuja prav tako nasvete. Sestavljena je iz treh delov: Zeliščne maske, Mala šola osebne nege ter Urejanja skozi stoletja. Vsekakor bo dobrodošla lepim in manj lepim.
PREVODI
Alcsandro Manzoni, Zaročenca
I/II; roman, Lj., CZ 1977.
Roman je doživel priznanje takoj po objavi (1842), ostal pa je tudi poglavitno delo italijanske romantike in še več, tudi kot temelj novega italijanskega pripovedništva ter kot zgled moči in izbrušenosti italijanskega jezika.
Norma Klein, Sončni žarek; roman. Murska Sobota, Prekmurska založba, 207 str.
Pričevanje o tesnobnem pričakovanju smrti, ubrano na podobno struno kot svoj čas Segalova »Ljubezenska zgodba«, bo bržkone našla številne bralce.
Max Frisch, Montauk; roman, DZS LJ., 140 str. 130 din.
Pripoved v marsičem presega doslej znana dela tega pisatelja. Pripoveduje o posamezniku, ki išče svoje samouresničevanje, o trpljenju med ljubeznijo in smrtjo, o izpolnitvi in razočaranju,
hrepenenju in obupu. Knjiga je napisana skopo in zgoščeno, hkrati pa natančno in jedrnato, nazorno in živo.
Ive Mihovilovič, Ustaški kralj; DZS Lj., 60 din.
V živo napisanem spisu posreduje avtor predvsem za mlajše bralce čas Neodvisne države Hr-vatske, za katero pravi, da je bila tragikomična tvorba mednarodnega in domačega ustaštva.
Tibor Mlende, Od pomoči do rckolonizacije: DZS Lj., 286 str. 150 din.
Zamisel o človekoljubni pomoči se je rodila takoj po vojni, toda v praksi se je kmalu izrodila. Danes ima pojem »pomoč« povsem drugačen prizvok kot nekoč. V razmislek so dani podatki, koliko stane ta pomoč, kdo komu pomaga in zakaj.
(Po knjigi 77, Knjižnem trgu v Delu ter Knjižni panorami DZS)
MESREČF PRI DELU V AVGUSTU
Zdravko Lesjak, centralna delavnica — med odvijanjem jeklene vrvi z bobna ga je vrv stisnila za prste desne roke.
Anton Štaudeker, centralna delavnica — na brusilnem stroju je po končanem brušenju konusa pri povratnem hodu konjička z ročico zadel v vrtečo se brusilno plošče, pri čemer je ročico odtrgalo in mu jo vrglo v čelo.
Jožica Pečnik, TOZD elektrotehniške storitve — na cesti pred topilnico ji je noga klecnila, tako da je padla in si pri tem poškodovala koleno desne noge.
Miran Franc, elektrotehniške storitve — pri sekanju privarjene železne cevi v stebru stiskalnice s pomočjo sekača ga je ob udarcu s kladovom sekač stisnil ob železno steno za sredinec leve roke.
Pavel Šteki, TOZD strojno-gradbeno vzdrževanje — pri popravilu vrtalnega stroja se je med demontažo vklopnega mehanizma indeks zataknil, pri izbijanju tega pa si je delavec poškodoval dlan desne roke.
Jože Lojen, kalilnica —■ pri prestavljanju obešalnika z žerjavom ga je kavelj stisnil za prst ob obešalnik.
Andrej Stradovnik, pnevmatični stroji — pri vrtanju varovalnega zatika za pnevmatično kladivo se je odlomil del spiralnega svedra in se mu zapičil v desno roko.
Križan Šimic, kovačnica — pri kovanju osmerokotnega profila mu je izbilo sekiro iz rok, pri čemer mu je poškodovalo desno roko.
Filip Obretan, valjarna — pri zamenjavi signiranih številk mu je gredica poškodovala III. in IV. prst, tako da so ju morali amputirati.
Avgust Krajnc, jeklolivarna — pri zapenjaju zaboja z žerjavno verigo ga je ta udarila po zatilju.
Jože Konečnik, valjarna — pri poravnavanju gredic na odlagalnem mestu se je opekel po hrbtni strani desne roke.
Slavko Rus, valjarna — pri odstranjevanju ležajnih blazinic ga
Ajdove kope
S KNJIŽNE POLICE
Vase pogreznjena starost
je sodelavec, s katerim sta opra'v' ljala to delo, nenamerno udaru železnim vzvodom po levem očes Alojz Svetina — jeklolivarna^ pri litju mask mu je tekoče ie£,0 brizgnilo za rokavico ter ga opek po desni roki.
Ludvik Lakovšek, jeklovlek ^ pri snemanju palice s šaržirne n prave brusilnega stroja se mn J ta skotalila na desno roko ter ih poškodovala kazalec.
Eiup Hasani, jeklolivarna — zapenjanju ulitka s pomočjo ze javnih klešč se mu je ta skota na desno roko ter mu poškodov tretji prst.
Slavko Hribernik, jeklarn® 7^ pri izvlačenju hladilnikov pri tonski elektro obločni peči &a ‘ para opekla po obrazu.
Štefan Vidovič, jeklarna —P? odpenjanju obroča na elektrod®* si je poškodoval palec desne rok • Ludvik Rakovnik, valjarna . pri rezanju gredic je padel iz svojega ležišča, pri čemer n® je gredica poškodovala kaza1 desne roke.
Jernej Uršej, kovačnica —' vžiganju BPZ je nastala man) eksplozija, pri čemer ga je plah1 oplazil po obrazu in levi roki-Marjan Stočko, valjarna ^ adjustiranju gredic se mu )e skotalila na levo roko ter mn P škodovala prst.
IZREKI
Zenske pri športu tečejo P°^«r neje od moških samo zato, želijo, da jih dalj časa gledam®: Alberto Sora1
*
Ce bi šport črtali iz časopis0 bi ostala samo poročila z bojiš • Peter Tur«m
*
. zel o
Med športnimi ribiči je -io malo žensk, ker ženske 1° povsod, samo v vodi ne. se
Flirt je kakor film: razvija samo v mraku.	•
Rossano Brazz1
REKREACIJA IN ŠPORT
PRVENSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARN
Nogomet, odbojka, streljanje, plavanje in šah
. V letošnjem letu so športne jgre Slovenskih železarn razdeljene v tri obdobja: februarja se osem članic slovenskih žele-2?rn pomerilo na Jesenicah v 2ltnskih panogah (veleslalom, ^■hučarski tek in sankanje). JUnija je bilo v Štorah in Celju ^Pomladansko prvenstvo v ko-®arki, atletiki, namiznem tenisu, ^Sijanju, ribolovu in balinanju.
17. septembra 1977 bo na Rav-nah jesenski del prvenstva Sionskih železa rn, na katerem se Podo športniki pomerili v petih Panogah: nogomet, odbojka, pla-^bje, streljanje in šah. Vsa tekmovanja bodo v parku tesane kulture na Ravnah.
. Za tekmovanje v nogometu se j® Prijavilo šest ekip, ki bodo 'ekmovale v dveh skupinah. V Prvi skupini, ki bo tekmovala na Povem igrišču, se bodo pomerile telezarna Jesenice, Žična iz Celja P železarna Ravne. Na starem Srišču bodo tekmovali železarji y Štor, Plamen iz Krope in /teriga iz Lesc. Predtekmovanja P°do dopoldne. Finalna tekma ‘teagovalcev skupin pa ob 14. uri. , Tudi v odbojki bo tekmovalo ®st ekip iz istih delovnih orga-?l2E*cij kot pri nogometu. Po atebu so bile ekipe razvrščene v skupini: železarna Jesenice, \Jamen in Veriga bodo v prvi kupini; v drugi pa Žična ter že-®2arni Štore in Ravne. Moške kipe bodo tekmovale v novi PVorani. Pri ženskah, ki bodo ®kmovale v DTK, so se pri jaka naslednje ekipe: Plamen ter Se tri železarne. V predtekmo-abju se bodo pomerile: Želeti3 Jesenice in Ravne, v drugi »®kmi pa Plamen in železarna j l°re. Zmagovalni ekipi bosta grali finalno tekmo, premagani tolažilno tekmo za tretje
kJesto.
s,2a tekmovanje v šahu in reljanju se je prijavilo vseh Cem članic — tudi TOVIL in ®talurški inštitut iz Ljubljane. e,-bTi šahistih bo tekmovanje kipno po Bergerjevem sistemu Sak z vsakim. Za posamezne
članice bodo tekmovali po štirje šahisti.
Strelci bodo imeli prvenstvo z zračno puško. Ekipa bo štela po štiri tekmovalce. Vsak posameznik bo imel na voljo 5 poizkusnih in 30 tekmovalnih strelov z itizdalje 10 m.
Za prvenstvo v plavanju se je prijavilo pet ekip:	Plamen,
Veriga in tri železarne. Tekmovanje bo samo za moške, ki bodo razdeljeni v tri starostne skupine: do 30 let, od 30 do 40 let in nad 40 let. Mlajši bodo plavali po 100 m prsno in 100 m prosto (izraz prosto pomeni, da bodo tekmovalci med plavanjem lahko menjali slog plavanja). Za posamezne članice bodo lahko plavali po trije tekmovalci v vsaki disciplini, vendar se bo v konkurenci upošteval le čas najboljšega. Ob zaključku bo tekmovanje štafet v disciplini 4 X 50 m.
Svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter kolajn bo ob 15. uri.
Spored tekmovanja je razviden tudi s plakatov.
Š. F.
SLOVENSKI ŽELEZARJI NA KAMNIŠKIH PLANINAH
Temno modri plakati z velikimi belimi črkami:
»Pohod slovenskih železarjev — Kamniško sedlo, Okrešelj, Logarska dolina,« so se pojavili na raznih mestih po naši železarni. Kaj kmalu so se začeli prijavljati iz raznih obratov za ta planisko-re-kreacijski pohod, katerega je organizirala delovna skupnost železarne Štore.
20. avgusta 1977 ob 4.30 uri zjutraj je bilo že vse pripravljeno za odhod dveh avtobusov z 80 udeleženci pohoda iz naše železarne. Ob določeni uri smo se odpeljali veselih obrazov po dolini Meže, nadalje po Mislinjski dolini in skozi Tuhinj proti Kamniški Bitsrici, kjer je bilo naše izhodišče.
Rahlo je pršilo iz megle, ko so nas v Bistrici sprejeli železarji iz Štor. Po krajših napotilih in gru-
piranju udeležencev v skupine smo začeli s pohodom.
Pot nas je sprva vodila po strmi stezi skozi bukove gozdove, po katerih je rahlo šumel dež. Udeležencev pohoda vse to ni motilo, saj so z dobro voljo premagovali zadnje strmine po gozdu, dokler niso prišli na mikavno čistino, odkoder so že bili vidni obrisi Kamniškega sedla in sosednji vrhovi. Začele so se kamnite serpentina-ste steze, porasle z gosto travo, polne najlepšega alpskega cvetja.
Cim više prihajamo v območje Kamniškega sedla, tem bolj čutimo veter, ki neusmiljeno piha in zavija sem od vzhoda, kot da hoče na silo očistiti pljuča železarjev škodljivega zraka in dima, ki ga vdihavajo vsak dan pri svojem težkem delu.
Toplo zavetišče in prijetno okrepčilo v koči sta bila oddolži-tev za prestani napor.
Po krajšem postanku, so se začele zbirati manjše skupine, da bi nadaljevale pohod na Okrešelj.
Od tu dalje je šlo le navzdol, vendar je bila potrebna pazljivost zaradi velikega števila udeležencev, kakor tudi izpostavljene poti in krušljivega terena. Za marsikoga je bila pot zahtevna in so mnogi uporabljali tudi druge dele telesa, ne samo noge. Dolga kolona železarjev je končno pristala na Okrešlju, kjer so se navduševali nad planinsko lepoto, predvsem nad prehojeno potjo. Od Okrešlja mimo izvira Savinje, ob veličastnem slapu Rinke smo prispeli do parkirišča, ker so udeležence pohoda pričakovali avtobusi ter nas odpeljali do prostora pred bivšim planinskim domom, kjer je bilo že vse pripravljeno za pogostitev številne železarske družine. Sledil je kratek pozdrav sindikalnih predstavnikov železarne Štore in nagovor generalnega direktorja slovenskih železarn Gregorja Klančnika. Ta se je v imenu vseh udeležencev pohoda zahvalil za odlično izvedeno organizacijo.
Udeleženci pohoda so prejeli spominsko značko kot tudi značko železarne Štore. Delovne organizacije oziroma njihovi vodje pa so sprejeli posebne spominske plakete.
Sledil je zabaven program, kjer so železarji ob spremljavi poskočnih viž in pesmi z veselimi besedami sklepali medsebojne prijateljske vezi, obujali spomine ob težkem železarskem delu, kot tudi svoje dogodivščine na pohodu.
Mrak je že legal nad Savinjsko dolino, ko so se železarji poslavljali in se vračali na svoje domove, zadovoljni nad prehojeno potjo in doživetji.
Franc Telcer
ILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
ZNAMKE — REZERVOAR VREDNOSTI
V dnevnem listu »L’Unione Sar-da« (sardinska zveza) je Auro Ci-tadini napisal, da ni bolj zaneslji-
vega načina vlaganja kapitala, ki bi se mu ohranila vrednost, kot vlaganje v znamke. Ekonomist Francesco Forte v svojem »Priročniku politične ekonomije« definira znamko kot rezervoar vrednosti, ker traja v času, ne ustvarja neprilik, lahko se prekontrolira s pogledom in svojemu lastniku nudi zadovoljstvo raznih vrst.
Ekonomist Carlo Bozon je dejal za znamko, da je vrednostni papir, kateremu cena stalno raste, da je plačljiva po pregledu na katerem koli tržišču sveta in da je kapital lastnega interesa.
Novinar Giuseppe Morani, specialist za ekonomska vprašanja, je ob neki priložnosti označil znamke kot »molekule zlata«.
Ce se je morda kdo bal, da nas bo nagla modernizacija pošte vrgla v brezznamkarski čas in da bo poplava avtomatov, in predvsem pojav registrirnih strojev na poštah odvzel filatelistični užitek zbiranja — se je prevaral. Da je res tako, dokazuje neki anonimni statistik iz Švice, ki je dognal, da na svetu kljub temu, da je promet poštnih pošiljk znatno padel zaradi vse večjega neupravičenega zviševanja poštnih tarif, produkcija poštnih znamk znatno narašča.
Za brezznamkarski čas torej ni nevarnosti, zato obstajata predvsem dva razloga:
Prvič znamka ni samo potrdilo o plačan ju poštnine, kot je nekdaj bila, pošte vseh dežel pa vse preveč cenijo »sladki denar« filatelistov, ki neumorno polnijo njihove blagajne, drugič pa se vsako leto pojavljajo novi izdajatelji, ki želijo svoj del filatelističnega »kolača«.	£	jj
KITAJSKA MODROST
Na cvetje in drevje, le vrt je naša last.
* * *
Zadovoljevati svoje želje po posesti se pravi gasiti ogenj s slamo.
* * *
Bedak se nikoli ne občuduje bolj, kot če naredi neumnost.
* * *
Preživeti dan v nemotenem brezdelju se pravi en dan biti nesmrten.
* * *
Lenuhi hočejo storiti vse naenkrat.
* * *
Kdor se mi prilizuje, je moj sovražnik, kdor me graja, moj učitelj.
* * *
Kdor nima prijaznega obraza, naj ne odpre trgovine.
* * *
Nobena igla ni koničasta na obeh koncih.
* * *
Tudi potovanje tisoč milj daleč se začne s prvim korakom.
* * *
Besede, ki zaide na urad, ne izvleče več deset volov.
* * *
Kdor dobro zasluži, se ne trudi, kdor se trudi, ne zasluži dobro.
Megleni cilji
10	INFORMATIVNI	FUŽINAR
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 20. julija do 20. avgusta 1977
Tek
»j ‘ Priimek in 'ime	Rojen	Kvalifikacija	Obrat	Odkod	je	prišel
PRIDOBILI SO LASTNOST DELAVCA
1.	Adam Olga	26.	6.	1959	KV brusilka	obrat pnevmatičnih strojev	iz poklicne šole
2.	Bartulovič Srečko	26.	6.	1959	KV strojni ključavničar	obrat pnevmatičnih strojev	iz poklicne šole
3.	Bricman Srečko	30.	3.	1959	KV strugar	str. grad. vzdrževanje	iz poklicne šole
4.	Britovšek Dušan	20.	5.	1960	KV valjavec o. p.	valjarna	iz šole za specializirane metalurške delavce
5.	Črešnik Milan	21.	5.	1960	KV strugar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
6.	Divjak Viktor	11.	4.	1959	KV rezkalec	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
7.	Golob Anton	26.	5.	1959	KV orodni ključavničar	rezalno orodje	iz poklicne šole
8.	Dretnik Tomaž	29.	9.	1959	KV strojni ključavničar	str. grad. vzdrževanje	iz poklicne šole
9.	Grabner Slavko	26.	9.	1957	KV orodni ključavničar	TOZD TRO — orodjarna	iz JLA
10.	Herceg Štefan	31.	3.	1959	KV strugar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
11.	Hribernik Marko	22.	8.	1957	NK delavec	mater. gosp. meh. obd.	iz JLA
12.	Igerc Peter II.	12.	11.	1957	NK delavec	livarna	iz JLA
13.	Ilazi Adem	13.	1.	1957	NK delavec	livarna	iz druge delovne organizacije
14.	Ilič Milica	12.	9.	1944	NK delavka	mater. gosp. meh. obd.	prva zaposlitev
15.	Ivančič Ivan	2.	7.	1957	NK delavec	livarna	iz druge delovne organizacije
16.	Izak Franjo	1.	12.	1958	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
17.	Kacl Bojan	20.	2.	1959	KV strojni ključavničar	obrat pnevmatičnih strojev	iz poklicne šole
18.	Kaker Zvonko	17.	7.	1959	KV strojni ključavničar	str. grad. vzdrževanje	iz poklicne šole
19.	Karničnik Jože	12.	2.	1960	KV žičar	jeklovlek	iz šole za specializirane metalurške delavce
20.	Kokošinek Janez	14.	9.	1961	NK delavec	transport	prva zaposlitev
21.	Kompan Stanislav	24.	4.	1954	SS miličnik	kalilnica	iz druge delovne organizacije
22.	Konečnik Pavel	14.	1.	1957	NK delavec	livarna	iz JLA
23.	Kordež Alojz	27.	5.	1959	KV strojni ključavničar	str. grad. vzdrževanje	i/. poklicne šole «
24.	Kotnik Andrej II.	8.	2.	1961	KV valjavec o. p.	valjarna	iz šole za specializirane delavc
25.	Kotnik Filip II.	7.	4.	1957	KV žarilec o. p.	valjarna	iz JLA
26.	Kotnik Pavel II.	12.	1.	1961		valj arna	iz šole za specializirane delavc
27.	Kotnik Štefan II.	25.	12.	1955	NK delavec	špedicija	iz druge delovne organizacije
28.	Kraker Branko	29.	7.	1959	KV strojni ključavničar	energetski obrat	iz poklicne šole
29.	Kranjec Sonja	27.	9.	1958	KV tehnični risar	priprava proizvodnje	iz poklicne šole
30.	Krivec Vlado	16.	6.	1958	KV avtomehanik	transport	prva zaposlitev
31.	Kupnik Maksimiljan	7.	1.	1960	KV strojni ključavničar	energetski obrat	iz poklicne šole
32.	Mak Milan	22.	12.	1957	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
33.	Martinc Miran	30.	6.	1959	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
34.	Mežnar Drago	13.	8.	1953	VS dipl. pravnik	DS KSZ	štipendist ŽR
35.	Mihev Valentin	6.	2.	1946	NK delavec	livarna	iz druge delovne organizacije
36.	Miler Franc	13.	8.	1958	KV strojni ključavničar	str. grad. vzdrževanje	iz poklicne šole
37.	Nevmajster Marija	26.	1.	1958	KV brusilec	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
38.	Novak Bojan	13.	4.	1960	KV žičar	jeklovlek	iz šole za specializirane metalurške delavce
39.	Novak Franc	18.	6.	1958	NK delavec	mini livarna	iz druge delovne organizacije
40.	Oder Žalika	5.	7.	1958	KV strugarka	str. grad. vzdrževanje	iz poklicne šole
41.	Pogorevčnik Ivica	13.	7.	1958	KV rezkalka	obrat industrijskih nožev	iz poklicne šole
42.	Pogorevčnik Jožica	12.	2.	1960	KV brusilka	obrat strojev 'in delov	iz poklicne šole
43.	Pongrac Anton	24.	5.	1941	NK delavec	mini livarna	iz druge delovne organizacije
44.	Proje Bojan	30.	7.	1959	KV strojni ključavničar	str. grad. vzdrževanje	iz poklicne šole
45.	Pustoslemšek Darja	18.	10.	1957	KV brusilka	TOZD rez. or. — brusilnica	iz poklicne šole
46.	Račnik Janez	11.	7.	1946	PK žerjavovodja	valjarna	iz druge delovne organizacije
47.	Radušnik Anton	3.	1.	1919	SS met. delov.	valjarna	za določen čas
48.	Rebernik Ferdo II.	23.	5.	1956	NK delavec	čistilnica	iz druge delovne organizacije
49.	Rebol Branko	27.	12.	1960	NK delavec	kalilnica	prva zaposlitev
50.	Rudi Jože	5.	3.	1960	KV strojni ključavničar	TOZD rezalno orodje	iz poklicne šole
51.	Rudolf Marija	7.	4.	1958	KV strugarka	obrat pnevmatičnih strojev	iz poklicne šole
52.	Senegačnik Franc	13.	10.	1957	KV žarilec o. p.	kalilnica	iz JLA
53.	Senekovič Karel	11.	10.	1951	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacij e
54.	Senica Gregor	18.	4.	1960	KV strojni ključavničar	str. grad. vzdrževanje	iz poklicne šole
55.	Smolar Marko	22.	9.	1959	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
56.	Stropnik Rajko	19.	1.	1946	VSŠ pravnik	DS KSZ	za določen čas
57.	Studenčnik Drago	17.	2.	1959	KV strojni ključavničar	obrat pnevmatičnih strojev	iz poklicne šole
58.	Šeremetaj Ahmet	28.	9.	1958	NK delavec	jeklarna	iz druge delovne organizacije
59.	Simon Ivan	23.	2.	1961	NK delavec	skladiščna služba	iz druge delovne organizacij e
60.	Tomaš Stanko	30.	11.	1958	KV strojni ključavničar	energetski obrat	iz poklicne šole
61.	Turičnik Anton	15.	1.	1959	KV strugar	obrat pnevmatskih strojev	iz poklicne šole
62.	Vaj s Anton	8.	4.	1957	KV žarilec o. p.	valjarna	iz JLA
63.	Verčko Jože	24.	2.	1957	SS strojni tehnik	DS KSZ	iz tehniške šole
64.	Vocovnik Ivan III.	20.	6.	1947	NK delavec	mini livarna	iz druge delovne organizacij
65.	Vrabič Kristina	5.	3.	1958	KV rezkalka	obrat industrijskih nožev	iz poklicne šole
66.	Vučko Dušan	11.	5.	1957	KV strojni ključavničar	obrat strojev in delov	iz JLA
67.	Zagernik Milan	18.	8.	1957	NK delavec	čistilnica	iz JLA
68.	Založnik Bojana	28.	2.	1960	KV strugar	obrat strojev in delov	iz poklicne šole
69.	Žagar Ana	9.	8.	1959	KV brusilka	obrat strojev in delov	iz poklicne šole iz druge delovne organizacij
70.	Zivkovič Tomislav	18.	8.	1951	NK delavec	čistilnica	
Tek, št.	Priimek in 'ime	Rojen			Kvalifikacija	Obrat	Kam je odšel
IZGUBILI SO LASTNOST DELAVCA
1. Burja Ivan
2. Cesar Pavel
3. Delalut Jože
4. Gerold Marko
5. Kamnik Vinko
6. Kotnik Ivan XI.
7. Kovačič Jože
8.
3.
28.
28.
3.
7. 1956 1. 1922
16. 11. 1921
17. 3. 1958 3. 1956 5. 1945 1. 1958
NK delavec VK elektrikar NS
NK delavec NK delavec NK delavec KV kovač o.
P-
valjarna
el. obrat jaki tok DS KSZ jeklarna
priprava proizvodnje
valjarna
kovačnica
dana odpoved starostna upokojitev umrl
samovoljna zapustitev dela dana odpoved umrl v JLA
-
■ Mačič Fricka	19.	11.	1936	NSŠ	obratno računovodstvo	umrla
• Močilnik Alojz	1.	10.	1958	NK delavec	rezalno orodje	v JLA
• Mori Stanislav II.	23.	10.	1949	PK varilec	čistilnica	dana odpoved
• Mrak Jernej	23.	8.	1957	NK delavec	mater. gosp. meh. obd.	v JLA
• Novak Dragotin	14.	10.	1953	NK delavec	čistilnica	dana odpoved
• Ortan Nada	10.	4.	1954	SS ekonomski tehnik	DS KSZ	dana odpoved
• Pandev Adrijan	14.	11.	1957	NK delavec	elektro obrat jaki tok	samovoljna zapustitev dela
• Paradiž Mirko	13.	2.	1952	VS dipl. inž. strojništva	služ. za raz. meh. obd.	dana odpoved
• Pečnik Dragica	25.	3.	1954	KV rezkalka	obrat industrijskih nožev	dana odpoved
• Petrič Vlado II.	3.	6.	1955	SS strojni tehnik	priprava proizvodnje	v JLA
• Pirnat Marjan	1.	8.	1954	PK livar	kontrola kakovosti	v JLA
• Radušnik Anton	3.	1.	1919	SS met. delov.	valjarna	starostna upokojitev
■ Robin Antonija	16.	1.	1922	NK delavka	komunalni oddelek	starostna upokojitev
' Rožej Mirko	24.	12.	1953	SŠ gimnazija	počitniški dom ŽR	samovoljna zapustitev dela
• Stanta Branko	24.	12.	1950	SŠ strojni tehnik	prip. dela str. gradb. vzdrž.	dana odpoved
• Sušeč Marjan	21.	7.	1957	KV strugar	obrat strojev in delov	dana odpoved
■ Škafar Milan	21.	2.	1958	KV valjavec o. p.	valjarna	v JLA
■ Tomaž Stanko	30.	11.	1958	KV strojni ključavničar	energetski obrat	v JLA
• Valentar Bernard	6.	8.	1926	KV valjavec	valjarna	starostna upokojitev
• Vrhovnik Vilko	26.	10.	1936	SS ekonomski tehnik	oddelek za ekonomske	dana odpoved
					analize meh. obdelave	
• Vukovič Stanko	15.	4.	1956	NK delavec	vzmetama	v JLA
IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA
fidobili lastnost delavca
■ VŠ dipl. pravnik
■ VSŠ pravnik
• SŠ met. delovodja
■ SŠ strojni tehnik
• SŠ miličnik — kadet
■ KV stroj, ključavničarjev
■ KV strugarjev
• KV brusilcev
■ KV rezkalci
■ KV orodna ključavničarja 1 KV avtomehanik 1 KV tehniški risar
■ KV valjavca o. p.
■ KV žičarja o. p.
KV žarilci o. p.
PK žerjavovodja NK delavcev
Izgubili lastnost delavca
1 —• VŠ dipl. inž. strojništva
2 — SŠ ekonomska tehnika 2 — SŠ strojna tehnika
— SŠ met. delovodja
— VK elektrikar
— SŠ gimnazija
— KV strojni ključavničar
— KV strugar
— KV valjavec
— KV rezkalec
— KV kovač o. p.
— KV valjavec o. p.
— PK livar
— PK varilec
— NSŠ
— NŠ
10 — NK delavcev
Naši upokojenci
Antonija Robin, roj. 16. januarja 1922, zaposlena v železarni Ravne od 8. aprila 1958 dalje, nazadnje v komunalnem oddelku kot čistilka. Star. upok. 31. julija 1977
Anton Radušnik, roj. 3. januarja 1919, zaposlen v železarni Ravne od 6. aprila 1936 s presledkom v obratu valjarne, nazadnje kot vodja srednje in lahke proge.
Star. upok. 31. julija 1977
IVAN KOTNIK
Dragi Ivan, presunila nas je žalostna vest, da se je tvoje mlado življenje tragično izteklo. Ko smo se razšli konec šihta, niti slutili nismo, da se zadnjikrat vidimo.
Bil si žrtev narave, katero si resnično ljubil.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in deda Anžeja Franca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem za pozornost in govor, hvala tudi godbi na pihala in g. župniku.
Žalujoči hčerka Urška, družini Ilecl in Golob.
ZAHVALA
Večkrat si užival sam v njenih lepotah. Rad si hodil v gozdove, hribe in kot je narava molčeča, se je ravno zato ujemala s tvojo zaprtostjo in tihim značajem. Resnično sta si bila sorodna. Najbrž nisi nikoli slutil, da bi ti ravno tisto, kar ljubiš, lahko vzelo življenje. Ko si hotel svoja prosta dneva preživeti ob morju in soncu, je usoda nanesla, da ravno ob zgodnjih jutranjih urah, ko se narava prebuja, uniči mlado življenje.
Rodil si se 28. maja 1945 v Podgorju. Še kot otrok si moral zapustiti dom in pričel služiti pri kmetih. Doraščal si v iskanju mirnega in urejenega doma, katerega si si goreče želel, vendar prave steze do njega nisi našel. V tem iskanju si večkrat menjal zaposlitve, dokler nisi prišel med železarje v valjarno 1969. leta. Med njimi si našel dobre tovariše. Težko življenje samorastnika te je naredilo tihega in vase zaprtega, kljub temu si bil dober tovariš in delavec.
Ivan, tvoje življenje se je končalo, vendar se bo nadaljevalo v tvojem sinu, katerega si zelo ljubil. Upamo, da bo njegova življenjska pot lažja in srečnejša kot tvoja.
Dragi Ivan, pogrešali te bomo. Vrzel, ki je nastala s tvojo smrtjo, nas bo spominjala na tebe. Hvala ti za vse! Naj ti bo lahka domača gruda!
V imenu OOS TOZD — valjarne in vseh sodelavcev izrekamo sinu, mami ter drugim sorodnikom iskreno sožalje.
Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene mamice, hčerke in sestre Fricke Mačič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sostanovalcem, kegljavkam ter znancem za darovane vence in šopke, vsem, ki ste jo spremljali v tolikšnem številu na njeni zadnji poti. Hvala pevskemu zboru VRES, godbi za žalostinke in govornikom za ganljive poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
Fotografije za to številko so prispevali: F. Kamnik, F. Povsod, F. Rotar, Maruša Ugovšek, kadrovska služba in informacijska služba.
Na svetlo
Valentar, roj. 6. avgusta 6> zaposlen v železarni Ravne L 5. maja 1941 dalje s presled-1X1 v valjarni kot predvaljavec. Star. upok. 15. julija 1977
*ttt> Cesar, roj. 3. januarja 1922, \0slen v železarni od 9. novem-j(t e)J-fN9 dalje, nazadnje kot vod-kjektro vzdrževanja valjarne in acnice. Star. upok. 31. julija 1977
Čelna svetilka svedrasto luknja v temo, ki se za teboj spet zlepi, te poriva naprej in ji ne uideš. Plazi se po hrbtu, po nogah, po laseh, da dvigaš noge, kot bi ne bile tvoje, ker se premikajo na ukaz noči. Rad bi si oddahnil, pa ne smeš, ker veš, da bo svetilka odpovedala že davno prej, preden prisopeš do tistih svetlih oči, ki so podnevi čisto navadna okna, ki se jih nihče posebej ne razveseli, zdaj pa bi zavriskal, če bi ti prisvetila naproti za naslednjim klancem. Tiho kolneš vase, ko vmes ropotaš dalje glasno in trdo, kot bi hotel poteptati lasten strah in pogoltniti do neba segajočo votlo črnino.
Korak že sam straši, kot da hodi nekaj za tabo — črno, brezna-sto votlo. Tišina se poganja v zadržan krik, se lomi v korak, korak.
Koča.
Kakšen norec, ker si mislil, da bo okoli nje vse žarelo od svetlobe ne pa, da bo tudi tu temno, kakor je, saj so tudi tako visoko ljudje podvrženi redu. To pa pomeni: ob določeni uri vsi spat! Pa vseeno čutiš tajanje strahu, ki odteka svinčeno težak v noge, da nočejo več ubogati.
Nasloniš se na topel les in strmiš predse, kot bi hotel pogledati, če je postelja že odgrnjena, naposled pa te mraz neprijetno potrese, ker njemu pač ni mar ne postelje ne tebe.
Navlečeš vetrovko nase, zlezeš v vrečo, se položiš na ozko klo-pasto ležišče. Trdo ko kamen bo do jutra, a kje je še to! Veter
buta vate z ledeno govorico, da mu pojdi s poti, ti pa molčiš, še premakneš se ne. Naoknice mačkasto cvilijo, trepetajoče prošnje dreves se zlivajo v tenko črno tuljenje, ki preglasi šumenje vode nekje pod tabo in ne veš več, kdo je na boljšem — ti, ki molčiš, ali vse ono, kar tuli.
Na obroke dremaš temo, ves čas pa čutiš, kako te zebejo kosti. Misli oledenijo v sovražnost, v nerazsodno privoščljivost prebadanja tolstih trebuhov s tem koničastim mrazom. Z vojaško strogostjo bi naredil vrsto iz tistih tečnih babnic, ki zjutraj kar ne morejo dočakati pogretega mleka, fine damice, ki besnijo nad siro-mašnostjo planinskih domov, ker si ne morejo oprati svojih ljubih nožič v dišeči kopeli, in še vse tiste pijane smrduhe, smrčeče zgoraj na skupnem ležišču družno z onimi, ki bi radi iz gore naredili lift in potem — potem bi gledal, kako jim mraz slači pamet do črvive prosojnosti in vmes bi poslušal ozeble prošnje, pomešane z neizprosnim odgovorom gore, da ta ni kupljiva, tudi ničesar ne prodaja, še najmanj toploto.
Polagoma pa ti misli zamrznejo, kot bi se bale kazni, da bi zaradi njih sonce vstalo bolj pozno, kot je prav, in si zato obljubiš, da ne boš nikoli več preklinjal vročine, pa da boš spoštoval svojo posteljo. In ko te pobožne prisege zadrgetajo s tabo vred kot napol ubita žival, samo še čakaš, da do kraja zamrzneš ali po čarovniji oživiš.
Čudež se ti zazdi bleščava v re-
Stopi in oprimki
Raduha
Tam, kjer visoke so planine ...
zinah med vrhovi, in ko se zaveš, da jo občutiš neizpovedljivo lepo, tudi veš, da si živ — še vedno ali na novo? Zlezeš iz vreče in žoli-často odhodiš nekaj metrov, se opreš na plot in si zaželiš vročega čaja, toplih mehkih rok na mrzlih očeh. Samo to, ničesar več, kajti razpaljena rdečica, ki se sramež-
ljivo dotika grebenov, se preWe v žgočo sončnost, da ta počasi se že k tebi, čeprav še dolgo ne je, toplo pa je le, in pomisliš) imaš goro še zmeraj enako rad '!l veš, da se boš vračal k njej zara nje, pa zato, da znaš ceniti k čemur se vračaš.
Z. Strgat