POGREŠAJO STORITVENE OBRTI
Zelo slabo imamo y Zalogu ure-jeno trgovinskp, gostinsko in obrtno dejavnost. Starejsi ljudjc vedo pove-dati, da je bilo včasih v Zalogu ob trikrat manjšem števili prebivalcev 6 gostiln, 3 trgovine in nešteto raznih obrtnikov. Danes imamo 3 trgovine, ki so sicer modernejše od starih, en gostinski obrat in manjši bife, obrt-nikov pa praktično ni. Takoj po drugi svetovni vojni so Založani do-lotiii, kje bo bodoči center naselja. Žrtvovali so mnogo prostega časa in v glavnem s prostovoljnim delom zgradili zadružni dom, uredili v njem dvorano,, trgovino, gostilno in mesnico. Tako je še danes, kljub povečanemu   Itevflu   prebivalstva.
Takole je izgiedal Zalog nekaj let pred drugo svetovno vojno
Razlika je samo ta, da so en gostin-ski lokal preuredili za samopostrež-no prodajo, drugi pa je ostal na kla-sični postrežbi, v obeh pa se gospo-dinjc drenjajo in čakajo. Zato lahko vedno pogosteje vidimo, da se Zalo-žani oskrbujejo zunaj ZaJoga.
Kraj, kot je Zalog, s 3000 prebi-valci in močnim porastom stevila le-tega, z dokaj močno industrijo, bi potreboval močnejši potrošniški centet z večjo sodobno trgovino in s povečanim asortimentom potrošni-skih dobrin, sodoben gostinski lokal z restavracijo ali obratom družbene prehrane, icavarno ali slaščičarno, frizerski obrat za moške in ženske z vefijo kapaciteto, razne uslužnostne obrti, pošto in podobno. Kljub temu, da je po urbanističnem pro-gramu poleg sedanjega zadružnega doma predviden takšen objekt, pa
do danes gospodarska podjetja, ki se bavijo z navedenimi dejavnostmi, niso pokazala nikakršnega zanima-nja zgiadnjo takega objekta ali vsaj posameznih obratov. Pri takšnem stevilu prebivalstva najbrž ekonom-ski obstoj ni vprašljiv, saj bi se Zalo-žani raje oskrbovali doma, če bi se imeli kje, pa denarja ne bi nosili dru-gam.
Poleg hitrega gospodarskega in osebnega napredka pa smo v Zalogu vedno zaostajali z objekti za rekrea-cijo prebivalstva. Pred vojno so bila v Zalogu poleg raznih drugih tudi aktivna telovadna društva, po vojni pa ta dejavnost, vsaj za dalj časa, ni hotela zaživeti. Zaradi večanja šte-vila prebivalstva pa so Založani za-čeli resneje razmišljati o manjšem športnem centru z igrišči za ko-šarko, tenis, rokomet in druge športe, ki so možni na prostem, po-vezani do neke mere z otroškim igri-ščem.
Pred petimi leti so se na pobudo hokejskega kluba Slavije z Vevč odločUi za gradnjo umetnega drsali-šča kot prve faze pri gradnji šport-nega paika.
Gradbeni odbor je takoj pričel z delom, vendar je le pofiasi napredo-val - predvsem zaradi denarnih te-žav, kljub temu, da so za gradnjo drsališča dani izredni pogoji. Drsali-šče grade poleg hladilnice v Zalogu, ki ima ptek zime nezasedene hla-dilne kapacitete ter bi jih lahko od-stopila z direktno povezavo hladil-nih cevi. Po izjavah predstavnikov KS in giadbenega odbora upamo, da bo drsališče do zime toliko dogra-jeno, da se prebivalcem ne samo Za-loga, temveč tudi okoliških krajev ne bo več treba hoditi drsat na že pienapolnjeno drsališče v Tivoli. Poleg športnega centra je Založa-nom na voljo še več možnosti za rekreacijo doma. Ljubljanica npr. nudi ugodne priložnosti za čolnarski šport, za katerega se navdušuje vedno več ljudi.