Leto VII,, šiev. 122. Celle, četriek 5. novembra 1925* Poštnina plaüana v gotovini. k- Narocnina, Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: Ietno 240 Din. Posamezna ätevilka I Din. IzHafa v toreft« četrtek in «ofooto Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-č. zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Statistika o manjšinah. Tajnik nemške Lige za DruStvo narodov in za sporazum med narodi v čehoslovaški repubüki dr. Leo Epstein je napisal članek o zgornjem zadatku, katerega izvajanja imajo splošno vred- nost. Po njegovih izvajanjih podajamo neizpremenjeno sledeče odstavke, d?.si se nam zdi, da bi nameni statistike in instituta naj služili le nemškemu na- rodu. dočim za druge manjšine ne bi bilo pravice, ko bi imeli moč v rokah nepremagani Nemci. Kar je za prirodoznanstvo ekspe- riment, je za večino duhovnih znanosti statistika, ki je sicer manj eksaktno, a vendar neogibno pomožno sredstvo. Statistika je precej nepriljubljena zna- nost — in to ne povsem neopravičeno. Saj se ji često očita, da se na način, kakor se sestavljajo mase Stevilk, more doseči vsak zaželjeni uspeh. Dasi je ta sodba splošno krivična, je vendar istotako gotovo. da se mora statistika sama porabljati z veliko previdnostjo tedaj, ko se uradne poizvedbe tičejo področja, ki je oddaljeno od dnevnega političnega boja, če ne sodelujejo že pri poizvedbah samih različne sile in interesi, ki hočejo v katerikoli smeri vplivati na številčne poizvedbe. Prav to pa se dogaja v prvi vrsti pri narodnostni statisiiki v vseh de- želah, kjer so narodni boji. K temu prihaja še. da znaki narodne pripadnosti, narodnosti, občevalnega in materin- skega jezika, ki jih narodnostna sta- tistika mora jemati za podlago svojim poizvedbam, ostajajo često neiasni in dvomljivi tudi tedaj, ko se ne more dvomiti na popolni nepristranosti štet- venih organov in ko se poizvedbe ne vršijo v znamenju narodnega boja in vplivov, spojenih z njim. Jasno je torej, da so podatki na- rodnostne statistike posebno važni in politično pomembni ravno tarn, kjer vihrajo narodni boji, kjer več ali manj nasilna in bojevita večina nastopa proti zatirani in za svoj obstanek boreči se manjšini. Tu se mora pač povsod po- staviti načelo, da so manjšine v šte- vilnih podatkih prikrajSane na korist večine. Da pa so narodnostne statistike tudi ob takih predpostavah vendar ve- likega pomena, je na dlani. Statistik ima tu dvojno nalogo. Prvič naj ob- dela že podani številčni materijal, drugič pa naj s svojimi znanstvenimi metodami pokaže na vire pogreSkov v številčnem materijalu. Da se državni statistični uradi pri obdelovanju in raz- vrščan;u številčnega materijala nagib- ljejo k zastopanju interesov večine, je tako jasno, kakor da branijo re- sničnost svojega materijala proti vsa- kemu še tako opravičenemu očitku. Zato je v velikem interest! narodnih manjšin, da se je znan in odličen sta- tistik z občudovanja vredno žilavostjo in energijo lotil ustanovitve instituta, ki je poklican, da bo na eni strani zastopnik manjšin, oškodovanih po ljudskih štetjih držav, «a drugi strani pa bo imel nalogo kontrolnega organa državnih statističnih uradov, kolikor prihajajo v poštev interesi zatiranih manjšin. Tudi avtoritativni položaj in- stituta je zagotovljen. Kajti če se državni statistični uradi morejo sklicevati na svoj oficijelni državni značaj, se bo mogel novi institut sklicevati na to, da kot vseučiliščna naprava uživa po- polno vseučiliSčno avtonomijo, da je v svojih delih znanstveno neodvisen. »Institut za statistiko manjšinskih narodov vseučilišča na Dunaju«, pod vodstvom vladnega svetnika privatnega docenta dr. Viljema Winklerja, si je nadel nalogo, da pazno in kritično za- sleduje statistiko vseh držav, ki imajo narodne manjšine, da statistično ugo- tovi resnični položaj manjšin glede razvoja prebivalstva, gospodarstva, kulture in politike in da vse probleme manjšinskega življenja na poglobljen način prouči kot podlago za učinkovito manjSinsko pravo. Vzdrževanje njega se bo pJačalo iz posebne mednarodno ustanovljene pospeševalne družbe. Z dodelitvijo primernih prostorov pa je Že v položaju, da deluje učinkovito, posebno še, ker so mu na razpolago vse podlage, potrebne za znanstveni obrat, in tudi potrebno osobje. Ustanovljen v tetu 1922. je zavod izvršil celo vrsto posameznih preiskav in del. Od njegovega vodstva izdani spis »Pomen statistike za zaščito na- rodnih manjšin« je na izvrsten način označil njegov program. Sedaj je izšel prvi zvezek publikacije »Statistische Minderheitenrundschau«. Zvezki bodo izhajali v neobvezni zaporednosti in hočejo izpolniti obstoječo vrzel manj- šinskega arhiva. Prvi zvezek kaže, da bo namen dosežen. Vsebuie dva članka predstojništva zavoda: »Manjšinsko vprašanje« in »Vrednost češke narod- nostne statistike po ljudskem štetju 15. februaria 1925.«, monografije Otona Martina »Češko šolstvo na Dunaju«, Karla Bramriasa »ManjSine na Romun- skem«, lienrika Makova »Manjšinska slika na Poljskem«, in Riharda Grab- nerja »Slovansko ozemlje, ki ga je avstro-ogr. monarhija odstopila ltaliji«. Zaključek tvorijo mali prispevki iz Čehoslovaške, Poljske, Jugoslavije, Ro- munije, ltalije, Alzacije - Lotaringije, Belgije, Rusije, Ogrske, Avstrije, Švice in Finske. Za bližnji čas obljublja zavod stu- dije o asimilacijskem problemu, o vo- lilni geometriji in o delovanju obram- benih društev. Za končni cilj dosedanjih del označa zavod statistično priročno knjigo za vse nemštvo in statistično manjšinsko ročno knjigo. Obe knjigi izidete v bližnjem času. Delavec na manjšinskem polju ve, kako občuten nedostatek je v pomanj- kanju zanesljivih statističnih podatkov o narodnih manjšinah. Pa tudi preko ozkega kroga znanstvenih delavcev boste imeli napovedani knjigi veliko pomembnost. Manjšinski institut dunajskega vse- učilišča bo torej mogel postati drago- cen činitelj v borbi narodnih manjšin in zelo hvaležno nalogo bode mogel opravljati pred svojim pragom v Av- striji. Politik a, p Negotovost v vladl. V torek so se v Beogradu razSirila v političnih krogih alarmantne vesti. Pravijo, da je ministrski predsednik Pašič silno ogor- čen radi sporov v radikalskem klubu. Nekateri radikali so trdili, da Pašič poda ostavko celokupne vlade. Vendar pa ta vest zveni zelo neverjetno in jo je treba sprejetiz vso rezervo. »Vreme« javlja, da stopi v vlado Ljuba Jovano- vič in Ljuba Živkovič. Jovanovič bi bil notranji minister, Živkovič pa pravo- sodni. Dcsedanji notranji minister B. Maksimovič bi prevzel kak drug resor. Razširila pa se je tudi kombinacija, da bi imel Stjepan Radič, cigar vstop v vlado se zdi siguren, prevzeti mini- strstvo javnih del, dosedanji minister tega resorja Uzunovič pa bi postal prometni minister. Trgovinskega mi- nistra radičevca dr. Krajača bi naj na- domestil Velja Popovič. V zvezi s tern se baje namerava St. Radič preseliti v Beograd. p Redukcija mlnistrstev. Kakor poročajo iz Beograda se v političnih krogih vedno bolj razpravlja o načrtu, ki se zanj posebno zavzema ministrski predsednik Pašič. Po tern načrtu bi se odpravila 4 ministrstva, tako da bi jih imeli namesto dosedanjih 18 samo 14. Ob tej priliki bi se izvedla tudi vladna rekonstrukcija. Pravijo, da Pašič upelje v vlado Živkoviča, Stjepana Radiča in Ljubo Jovanoviča. Avdijenca Ljube Davidoviča na dvoru pa je vzbudila kombinacijo, da vstopijo v vlado tudi davidovičevci in slovenska napredna skupina. p Stoletnka Evgena Kvaternlka. V soboto je minulo 100 let, kar se je v Zagrebu rodil dr. Evgen Kvaternik, znani boritelj za osvobojenje »hrvatskih dežel«. Bil je večkrat izgnan iz domo- vine, ker si je radi številnih persekucij pribavil rusko državljanstvo. Živel je mnogo v tujini, posebno v ltaliji in Parizu, kjer je skušal pridobiti podporo za svoje revolucijonarne načrte. Po- četkom 1870 je po zopetnem povratku in vrnitvi državljanstva otvoril v Za- grebu odvetniško pisarno, v jeseni 1871 pa je v Rakovici in bližnjih selih dvignil znani seljaški upor, hoteč s silo orožja izvojevati neodvisnost Hr- vatske. Zadel ga je strel in pokopan je bil na polju pri Rakovici. V Evgenu Kvaterniku slavijo osobito hrvatski se- paratisti svojega junaka. p Pomilostitev vojašklh begun- cev. V pondeljek popoldne je sprejel kralj v daljšo avdijenco vojnega mi- nistra generala Trifunoviča. Trifunovič je predložil v podpis amnestijski odlok. Vsi vojni begunci, ki se javijo do 1. jan. 1926 pri pristojni vojaSki oblasti, bodo oproščeni kazni. Ta amnestija se tiče v prvi vrsti hrvatskih vojakov, ki so si Radičevo republikansko-antimilitari- stično propagando vzeli preveč k srcu in so v pričakovanju, da jih bo repu- blika odreSila, dezertirali iz vojske. Sedaj jim bo dana prilika, da se mirno in brez strahu pred kaznijo vrnejo pod puško. p Sovjetski komlsar Frundze je umrl. Ljudski komisar za vojsko in mornarico Frundze je dne 31. m. m. umrl. Frundze je bil nedavno operiran v bližini želodca. Operacija naj bi odpravila bolezenske znake, ki so se pojavili kot posledice ponesrečene ope- Jos. Kosi: Gospod Srecko Felicitus. (Odlomki iz čebelarske latinščine.) Ponatis prepovedan. (Konec.) Pristala je na otoku Siciliji, kjer se je Srečko Felicitus poslovil od svoje neveste Helene in od njenega očeta, da odpotuje po ltaliji v svojo domo- vino, dočim je Sir Dondč s hčerko potoval dalje skozi Gibraltar proti Ameriki, kamor jima bode Srečko Fe- licitus v treh mesecih sledil, da se zveže z Miss Heleno pred oltarjem za celo življenje. Ne ve se še, če se Srečko Felicitus potem izseli v Arneriko, ali pa pripelje svojo lepo Heleno na svoj lastni dom. Za sedaj se je mudil nekaj dni na Siciliji in obhodil ta otok, da si ogleda tamošnjo čebelarstvo. Pri nekem čebelarju je našel ličen panjič v obliki ročnega kovčega. Kupil ga je in vzel s seboi do bližnje postaje, da ga od tarn pošlje v domovino, kajti zlato- rumene čebele tamošnje pasme so se mu zelo dopadle. Med potom pa je imel majhen doživljaj. — Ko koraka med pečinami, skoči naenkrat izza neke pečine ropar pred njega in mu zakliče z revolverjem v roki: Denar ali živ- Ijenje. Srečko Felicitus pornoli roparju molče čebelni panj, katerega ropar hlastno popade, meneč, da je to kov- čeg s Felicitusovim premoženjem. Očividno se mu je mudilo, kajti kovčeg je z vso silo odprl, s tern pa Čebele tako razburil, da so se mu vsule v obraz in ga neusmiljeno pi- kale. Valjal se je po zemlji, upil in tolkel z rokami in nogami okoli sebe, pa vse mu ni nič pomagalo. Nazadnje je zlezel v blizu tekoči potok, se vlegel v vodo in se na ta način čebel rešil. Bil pa je v obrazu tako otekel, da sploh ni nič več videl. Srečko Felicitus je pobral revolver, roparja pa je, ko se je do dobra ohladil, potegnil iz vode in mu roke s trto na hrbtu zvezal. Čebele pa so se s časom pomirile in zopet zlezle v panj, kolikor jih ni našlo smrt v tej ljuti borb». Felicitus jih je še z vodo poškropil in jih zopet v panju previdno zaprl. Naprtil si je v eno roko panj, z drugo roko pa je baikal roparja pred seboi na bližnjo postajo, kjer ga je oddal orožnikom. Ti so bili kaj veseli tega plena, kajti spoznali so v njem nevarnega bandita, na katerega glavo je bilo razpisanih petdeset tisoč lir. Srečko Felicitus je moral še na tamošnjo oblast, kjer so mu to vsoto resnično izplačali. Potoval je potem dalje skozi Ita- lijo v Švico ter si tarn ogledal neka- tere postaje za oplemenitev čebelnih matic. Na eni teh postaj so imeli tudi majhno letalo, v katerern se je čebelar lahko spužčal v zrak, da je sla lieu mesta opazoval oplemenitev matic. Ker je bil ravno poletni popoldan in lepo vreme, so se matice pridno prašile. Srečko Felicitus se je z dovoljenjem lastnika spustil z Jetalom v zrak, kjer je v viSini 1500 m z lastnimi očmi videl, kako sta se matica in trot v zraku znašla in kako je trot že takoj potem mrtev padal proti zemlji, ma- tica pa še nekaj časa po zraku kro- žila, dokler se ni vrnila. Pa tudi Felicitus se je vračal do- mov. Peljal se je, zapustivši Švico, preko Avstrije do Špilja, kjer je pre- stopil mejo svoje domovine. Tu si je kupil domač list, da izve novice iz svojega kraja, po katerem je že tako hrepenel. Kako pa se začudi, ko bere, da je s srečko razredne lotrije zadel glavni dobitek. Prodal je bil namreč pred svojim odhodom nekaj kilogra- mov medu in za denar si je kupil srečko ter jo oddal svojemu sorodniku, ki mu je oskrboval posestvo. Ko se Srečko Felicitus približa svoji hiši začuje nad njo prijetno šu- menje. Nad hišo je namreč krožil velik Čebelni roj, ki je od nekod priletel in se nato vsedel nizko na vejo jablane. Ker se lastnik roja ni oglasil, ga je Srečko Felicitus spravil v svoj panj. Cela fara pa je bila zelo vesela povratka Srečka Felicitusa in poslali so deputacijo faranov k njemu s proš- njo, da naj tudi po poroki ostane v svoji domovini; kajti mnenja so bili, da tako srečen človek naj ostane v domovini, ki ima itak tako malo srečnih ljudi. Obljubil jim je, če bode le nje- gova lepa Helena s tern zadovoljna. KAREL SANCIN. Nehaj zanimivosti o gosiih. (S posebnim ozirom na goslarsko obrt). »Viva fui in sylvis; fui dura occisa securi. Dum vixi, tacui; mortua duke cano.« (Napis v starih .gosiih \z leta 1600). Marsikomu Se ni znano kako ve- liko zgodovino ima za seboj vijolina in še posebej goslarska obrt. Že leta 1636. pravi Mersenne v svoji »Har- monie universelle«, da se lahko iz- vabljajo iz gosli glasovi, ki so povsem podobni človeškim in da je ravno vsled tega vijolina kot koncerini instrument premagala vse druge. Zato pa po pra- vici zasluži priimek »kraljica vseh in- strumentov«, ker z lokom se iz nje v resnici lahko izvabljajo glasovi, ki sežejo v sree in prevzamejo dušo . .. Stran 2 »NOVA DößA« ituv U2 racije pred 10. leti v zaporu. Med operacijo mu je srce oslabelo, vendar pa so zdravniki upali, da bo ozdravel. Kmalu nato se je njegovo stanje še bolj poslabšalo in v noči na soboto je Frundze vsled srčne slabosti umrl. Mihael Prundze je postal vojni komisar sovjetske Rusije letos meseca februarja, ko je sovjet ljudskih komisarjev Unije socijalističnih sovjetskih republik potrdil sklep vrhovne instance komunistične stranke, da se odstavi Trocki kot ljudski komisar za vojsko in mornarico. Frundze je bil pred tern malo znana osebnost med boljševiškimi politiki. Rojen je bil v Besarabiji in so njega imenovanje v evropskih diplomatskih krogih sma- trali kot znak, da se je ojačila med sovjetskimi politiki struia, ki zagovarja čimprejšnji obračun Rusije z Romunijo zaradi Besarabije. Bržkone pa so hoteli imeti voditelii boljševiške vlade na čelu vojne uprave moža, ki je v po- litiki manj eksponiran, da bi čim lažje obvladal sovjetsko armado in jo teh- nično čim bolj izpopolnil. p Perzijski šah odstavljen. Reu- terjev dopisni urad poroča izTeherana, da je perzijska poslanska zbornica sprejela predlog, s katerim se odstavlja dinastija sedanjega šaha. Prestolona- slednik je že zapustil Perzijo. Na mesto dosedanjega šaha je stopila začasna vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Rize Khana. Po zadniih poročilih je Riza Khan sprejel krono in si nadel ime kralj Pehlevi. Riza khan je pomilostil vse politične ujetnike in člane odstavljene dinastije, ki bodo do- bivali od države nekako pokojnino. p Mohamedanci za svojo svo bodo. »Daily Telegraph« poroča, da bo poročiio o zadnjih strašnih dogodkih v Darnasku predloženo Društvu na- rodov v proučitev. Po vesteh iz Kaira je prevzel Al Bekri poveljstvo nad uporniki in razpolaga s tritisoč oboro- ženimi možmi. Al Bekri je v zvezi z revolucijonarnim odborom v Kairi in namerava pozimi v malih skupinah na- padati Francoze. Vsled gibanja v Da- masku je oživelo tudi revolucijonarno gibanje med Arabci. »Chicago Tribune« doznava, da so dobili Angleži dva tajna dokumenta in sicer prvega od odbora za osvoboditev Sirije, drugega pa od odbora za osvohoditev severne Afrike, v katerih se pozivajo uporniki na boj proti Francozom, Italijanom in Angle- žem. Predsedstvo francoskega ministr- skega sveta demantira vesti listov o izgubah ob priliki upora v Damasku, ki so jih listi ocenili na 6000 mrtvih. Komunike pravi, da znaša celokupno število 583, med niimi manj nego po- lovica Francozov. Število 6000 se baje nanaša na žrtve od leta 1920. naprej. Delo v naših občinah. (Iz seje občinskega odbora Cel je-okolica.) V petek, dne 30. oktobra se je vrSila seja obč. odbora okolice Celje. Na dnevnem redu je bil med drugimi točkami tudi proračun za leto 1926. Že pri prvi toČki, odobritev zapisnika zadnje seje, se je pokazala velika ner- voznost in se je debata, ki pa je po ve- čini obstojala v kratkih medklicih in predlogih, vlekla celo uro. Končno se je zapisnik odobril z večino glasov. Vzlic temu, da je bila ta točka že davno absolvirana, so se posamezniki še vedno ponovno oglašali k tej točki in uhajali s svojimi predlogi na po- polnoma druga polja. Klub socijalistov, ki je nastopal enotno, je takoj v za- četku stavil predlog za spremembo dnevnega reda, ki pa je bil z večino glasov odklonjen. Tudi tukaj se je zopet pokazala neenotnost posameznih klubov. Proračun je bil na kratko predložen in se ni o njem po izjavi socijalističnega govornika, da bodo socijalisti v znak protesta prcti žnpan- stvu glasovali proti proračunu, razvila nikaka debata. Strah, da bi proračun vsled stališča socijalistov in vsled po- sameznikov, ki so se seveda zopet samo z medklici izražali proti istemu, ne bil sprejet, je zmedel večino tako, da je po kratkem mešetareriju s soci- jalisti stavila proračun z dnevnega reda in pride isti na prihodnji seji na vrsto. Pri točki v parcelaciji obč. zemlje za zidanje stanovanjskih hišic se je vnela živahna debata, ki pa je zopet pokazala precej nestvarnosti. Upajmo, da bode tudi ta predlog prihodnjič sprejet. Kakor je bilo iz proračuna raz- vidno, je stavila okoliška občina za zidanje sole v proračunu za leto 1926. postavko v znesku 171.000 Din. Ako pa je proračunjena zgradba na 3 milij. Din, potem je potreben najmanjši letni znesek 240000 Din za obrestovanje, amortizacijo in popravila. Čuden nastop je bil pri postavki proračuna o 300% nakladi na alkoholne pijače. Proti tej postavki so bili vsi gostilničarji in tisti, ki imajo z alkoholom poslovno opra- viti. Za volilca in nepristranskega opa- zovalca je nastalo vprašanje, ali so posamezni odborniki zastopniki lastne- ga stanu ali pa volilcev. Nekemu odborniku so silile solze v oči, ko je z milim glasom razlagal revSčino delavcev, kateri si po njego- vem naziranju ne bodo mogli kupiti vina, če bode isto tako obdavčeno. No, no; tako sočutje ! In možu se v odboru še posmehujejo. Vsekakor, tudi poslušalec je proti obdavčenju takih stvari, ki zadenejo v največji meri konzumenta, ali potem mora tisti, ki oponira, staviti tudi predloge, kje dobiti potrebne zneske. Samo zanikati je premalo. Videlo se je, da posamezni klubi sploh niso ali pa so premalo obdelali celo snov. Okoliška občina ni kaka hribovska občina, katera se na ta način upravlja. Je to občina industrijskega pomena, mestnega značaja in odlično naprednega kmetijstva. Občinski odbor, ki hoče občini dobro, bode moral razmišljati o velikih nalogah, ki ga čakajo, in iste tudi izvesti. Seveda je to nehvaležno delo podvrženo momentani kritiki, Cesar se pa odbor ne sme ustrašiti. Vse delo mora biti usmerjeno na pri- hodnjost in potomci Vam bodo gotovo hvaležni. Saj volje pri posameznikih je I dosti, le malo več odkritih naziranj, : manj trmojslavosti in Se manj koke- tiranja z nepolitično n^mškutarijo je potreba. Potem bo pa že. —r. Celjska kronika» c Pojasnllo. »Nova Doba« dne 3. t. m. ni izšla radi praznikov. Cenjene naročnike odškodujemo z obširnejšemi številkami. Današnja številka je že iz- šla na 6 straneh. c Rednl sestanek članov SDS za Celje je vsako sredo ob osmih zveČer v klubovi sobi v Celjskem domu. c ObiČajnl sestanek Članov SDS v Celju-okoHca v četrtek 5. t. m. odpade. c Petje na grobovlh. V nedeljo je poromalo na grobove vse črno Ijudi. Po stari svoji navadi je bil dan tako mrk in težek, da ni mogel nikdo biti vedrih in lehkih misli. — Poseben dogodek je bil, da smo videli na dan vseh svetnikov celjske pevce ujedinje- ne. Kako močen zbor je bi! to in kaki glasovi so tarn, kjer bi bl!i komaj slutilil Ne bi-li mogli za trajno strniti se v silen, sto glav broječ reprezen- tančni pevski zbor? c Pevke in pevcl, v kolo! Petje je bilo zadnje case v Celju že tako zanemarjeno, da je skoro zamrlo. Se- daj se menda "obeta rahel preokret na bolje,. a povsod je čuti da je med pevci in pevkami vse premalo zani- manja za našo Iepo pesem. Kdo bi mog-el povedati, kaj je vzrok tej brez- brižnosti? Kdo bi dal dober nasvet, kako bi se dalo to popraviti ? Mislimo, da ne bi bilo krivo, če bi se oni, ki imajo dar petja, a še sedaj stoje ob strani, zgiedovali na petju mladinskega zbora Glasbene Matice o priliki po- greba ravnatelia Jeršinoviča in na- stopu združenih pevcev na pokopa- liščih ob vseh svetih, da bi začutili veličino naše pesmi in pojmili globino zadoščenja, ki ga gotovo vsak doživlja, ki tako odlično sodeluje. c Indljanska dogodivščfna. Celj- ski pevci so prišli do spoznanja, da je v slogi moč in v edinosti rešitev. Zato so se pomenili, da bi na pokopališčih za vse svete skupno nastopili; in šlo je. Prav rado in dobro celo. Kajti v petju pač ni mogoCe naiti politike. Povabljeni se bili tudi socijalistovski pevci. A njihovi vodje so daü drugim pevcem vedeti, da so oni »razredno zavedni« in da za to ne morejo z »meščanskirn strankami« skupno pre- pevati. Ne glede na to, da smo videli med »buržuji« na pokopališču grdo število lepo ponošenih sukenj z na- glodanimi ovratniki In mnogo žuljavih rok, ki so vneto držale note, moramo ugotoviti, da je naSa politika res smešna. — Dogodek spominja na zgodbo in- dijanskega poglavarja z jezuitom. Ko so namreč bili prišli Španci v Ame- riko, so začeli — kar je res je res — brezvestno ravnati z Indijanci. Rdeče- kožci so kaipada začutili silno so- vraštvo do Špancev. In tako se je zgodilo nekaj nečuvenega: Jezuiti, ki so tarn propovedovali krščanstvo, so Indijance spreobračali, da bi jim vsaj Kdo je dal prvi današnjo obliko vijolini, tega se do danes nikakor ni moglo dognati in se bo težko kedaj dalo dognati. Z zgodovino o postanku gosli so se že mnogi bavili in se še dalje zelo vztrajno razpravlja, kako bi se prišlo do popolnoma zanesljivih vi- rov, ki govorč o tern instrumentu. Do danes sta si pridobila največje zasluge kot raziskovalca W. J. Wasielewski in znameniti Willibald L. v. Lütgendorf, zlasti glede zgodovine, ki se tiče go- slarske obrti. Ni verjetno, da so imeli stari mojstri-izdelovalci gosli kake tajnosti pri svoji obrti kakor na primer do- mnevajo danes nekateri; namreč da so znali italijanski mojstri na poseben način pripraviti les in drugo. Če pogledamo na mojstrske vi- joline opazimo, da je izdelava skrajno natančna in vestna v najneznatnejših podrobnostih in da je vsak instrument, ki je glasovno posebno dober, tudi iz- redno lepe zunanjosti. Torej tu ni važna tajnost obrti*), marveč imamo opraviti že z umetnostjo. Tak izdelo- valec je mogel biti le umetnik po božji volji, ker tako umetnino more nuditi *) Nekateri trdijo, da so imeli Italijani neko skrivnost pri izdelovanju gosli, ki se nanaša na posebna dimenzijska razmerja, prepariranje lcsa ali celo na sestavo ozlr. tvorbo firneža (laka). le umetnikova roka, ki je svojemu proizvodu vdahnila vso lastno dušo. Priznati treba, da nudijo današnje to- varne gosli popolne proizvode, ki so brez hibe, a tern primanjkuje — duše. So brez individualnega pečata po zna- čaju; individualnost pa vdahne svojemu umotvoru ali umetnini edino le umet- nik, mojster-izdelovalec. — Da imajo gosli najbrže svojo cbliko od prastarega liuta (Laute) bi bilo verjetno. Take in- strument? so izdelovali v vseh časih vedno tarn, kjer so gojili muziko (mu- sikč tdchne) in izdelovalce laut so v tedanjih časih slavili kot umetnike. Tako pravi Athenaios iz Naukratisa, ki je živel ob koncu drugega in v za- Četku tretjega stoletja po Kristusu; v četrtem snopiču svoje ,Deipnosophistije, o Anaxilu, ki je bil tedaj slaven : »Ich kann zu süssem Saitenspiel die Pektis**) und die Harfe, Die Leier, wie den Skindaphos***) und Barbitos1) erbauen!« (vzeto po nemškem prevodu). Tako srečujemo v zgodovini celo vrsto instrumentov na strune. Iz amphiona se je razvila kitara in igralo se je na vse omenjene instrumente po večini tako, da se je na nje brenkalo. Kedaj **) Instrument na strune, ki je bil obi- Čajen pri Lydijcih. ***) Instrument s Štirimi strunami. ') Mnogostrunski instrument, podoben lyri. so začeli lok praktično rabiti in kedaj je prišel v zvezo s prednico današnjih gosli, ni znano ; tudi ni znano, če je zgolj naključie privedlo du tega. Stari Indijci so sicer že poznali pripravo, ki so jo porabljali že tedaj kot Ravana- stron in Sarindo; tako godalo nahaja- mo 5e danes med njimi. V 8. stoletju so Mavri zavedli ali zanesli v Španijo instrument, ki je b^I podobeu današnjim guslam, samo bil je mnogo okornejši in imenovaü so ga rebab. Prvotno je bil napravljen tako, da je bila preko zdolbenega kokosa prevlečena živaiska koža. Tak rebab s prav dolgim vra- tom ali držajem se je v teku časa iz- premenil v rebec, katcri je imel obliko, ki približno podobno spominja na da- našnje gosli. (Dalje prihodnjič.) Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih 4 jjM^wo Dofoo" # . na onem svetu bolje šlo. Vnet misi- jonar je žs bil skoro popolnoma pri- dobil uglednega indi;anskega pogla- varja in ta je bil končno tako daleč, da se je hotel na smrtni postelji dati krstiti. Ko mu je pater še pihal na duSo, da mora tudi Spancem vse od- pustiti, četudi so njegovemu rodu pri- zadeli toliko gorja, se ie rdeči velmoža zdrznii in zamislil. Z osteklenelimi očmi je bulil v buržuja v povaljani halji in ga je vprašal: »Kaj Španci morda tudi pridejo v nebesa? Ha?« »l seveda, kateri živijo pošteno in bo- goslužno.« »Mhm, z njimi pa ne ma- ram biti.« Zgodba pravi, da se je na to rdeči Indijaneczaprikršendu^il, obrnil v steno in brez krsta umrl. A hitro je začel bledeti in gubiti svojo rdečo polt, ter je po smrti postal tako žolt- kast kakor prokleti Španci. Tako so vsaj po smrti vsi enaki, buržuji in proletarci. c Zaprisega vojašklh obveznlkov. V sredo dopoldne se je vrSila na glaziji zaprisega vojaških obveznikov kralju Aleksandrn. Prišio je skoro tri tisoč obveznikov, katere je po lepem na- govoru zaprisegel v navzočnosti po- veljnika celjskega polka g. polkovnika Naumoviča celjski opat g. Jurak. Pri- sostvoval je slovesnemu činu oficirski zbor z vodom vojaštva. Pred prisego in po prisegi je igrala vojaška godba. c Komunalna politika. V petek ob sedmih zvečer bo proračunska seja občinskega odbora Celje okoüca. c Darlia za revne otroke. Pogo- sto je čitati v listih, da darujejo po- samezni dobrotniki podpornim dru- štvom za revne otroke ali za krajevno zaščito dece in mladino kako vsoto. To dejanje je hvalevredno in pozdra- viti bi bilo, če bi se tudi oni spomnili naših ubogih, ki se zalivajo v izobilju. Ko prihaja čas veseljačenja in uživanja brez meje, priporočamo srečnikom, ki ne veJo, kako bi se iznebili denarja, da poklonijo svoj dar bosi, lačni in zmrzli mladini. c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla posestnica Marija Tuhter iz Trnovelj, stara 45 let. Rajnica je ho- dila dne 31. m. m. po svojem stano- vanju z petrolejko v roki, ko jo je naenkrat vrgla božjast. Pri tem se je luč razbila in goreči petrolej je revo hudo ožgal. V bolnici je sedaj v mu- kah izdihnila. Zapustila je moža s tremi nedoletnimi otroki. c Odprlte srce In roke! Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je naklonila tukaj§nja Mestna hranilnica 1000 Din za božičnico. Bodi ji za ta velikodušen dar izrečena pri- srčna zahvala. Mestna hranilnica je s svojim božičnim darilom napravila lepo karitativno delo. Naj bi jo tudi drugi denarni zavodi posnemali ! c Ljudsko vseučillšče v Celju. V pondeljek 9. t. m. bo predaval v ri- salnici deške meščanske šole g. inž. Ferdo Lupša »Moja potovanja in raz- iskovanja v Siamu« s skioptičnimi slikami. Predavanje bo tem zanimiveje, ker nam bo govoril o lastnih doživ- ljajih iz teh krajev, kjer je živel 15 let. V tej dobi je vodil mnoge znan- stvene ekspedicije po Siamu in tudi sosednih azijskih državah. Isto preda- vanje je imel g. inženir že v Zagrebu, Ljubljani in Mariburu ; povsod je bil obisk zelo povoljen. Nadejamo se, da se bodo tudi Celjani odzvali v kar največjem številu. Po potrebi se bo nadaljevalo predavanje v torek 10. t. m. Vstop dovoljen tudi nečlanom. -2 c Slomškova tlskovna zadruga. Pod tem naslovom piše »Slovenec«; »Slomškova tiskovna zadruga se snuje v Celju. Skrajni čas je, da se tudi naši krogi v mestu pričnejo zanimati za ustanovitev te prepotrebne zadruge. Misel za ustanovitev te zadruge je našla v širokih vrstah zelo velik odziv in ie njen uspeh ter procvit zagotov- ljen. SliSimo tudi, da bo ta zadruga takoj po novem letu otvorila svoio prodajalno in sicer na enem najlepäih in najprometnejših krajev mesta.« — Kolikor je nam znano se tisti krogi v mestu že dolgo zanimajo za ustano- vitev »te prepotrebne zadruge* in za knjigarno. Tudi na tiskarno poželjivo gledajo, a ona se vendar boji si dati zvezati roke. c Narok za trgovsko poravnavo. V zadevi Vinka Avguština, lesnega tr- govca v Celju, bo 21. novembra t. 1. pri okrožnem sodišču v Celju ob 9. uri zbor upnikov zaradi izvolitve up- niSkega odbora, ki naj sklepa o pred- logu Jadranske zavarovalne družbe v Stev. 1.12 »NOVA D 0 B A « Stran 3 Ljubljani" za izplačilo zavarovalnine in sicer polovice ugotovljene odškodnine. c Zadnje letošnje porotno rase- danje. Zaizadnje letošnje porotno za- sedanje so [bili imenovani pri okrož- nem sodišču v Celju za predsednika dvorni svetnik in predsednik okro?. sodiSča dr. Josip Kotnik, za namtst- nike višja dež. sodna svetnika dr. Fri- derik Bračič in dr. PremSak ter dež. sodni svetnik Valentin Levičnik. c Iz zdravstvene službe. Zdrav- nik-pripravnik g. dr. Franc Breznik je premeščen iz bolnice v Mariboru v javno bolnico v Celju. c Razpis ustanov trgovca An- tona Kolenca v Celju. Kuratorij usta- nov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje s tern DijaSke ustanove za visokoSolce po nastopnih določilih; 1. Iz občih določil : a) Prednost pri prtejemanju Stipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolenccm, veletržcem v Celju, v so- rodu ali svaStvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slo- venci sploh brez ozira na spol. b) Za posamezne štipendije ni določena no- bena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe Sti- pendistov. II. Posebna določila za vi- sokošolce. Ustanova je namenjena dija- kom visokih Sol, kakor univerze, teh- nike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij i. dr. brez ozira na to, ali so v tuzemstvu ali inozemstvu. Kako in v kakem roku je vlagati prošnje. Proš- nje za zgoraj navedene ustanove naj se vlože izključno pismeno na naslov Kuratorij ustanov trgovca Antona Ko- lenca v roke dr. Ernesta Kalana, od- vetnika v Celju, do dne 12. 11. 1925. — Prošnjam je priložiti zadnje izpri- čevalo o izpitih i. t. d., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada). Tudi je treba pri prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec Studira na dotični Soli ali dotičnem zavodu in koliko časa bode po vsej priliki trajal študij ; na- dalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim izpnčevalom). Vpoštevajo se samo pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno iz- ključna. c Plesne vaje »Sokola«. Sokol- sko društvo v Celju bo prirejalo po- čenši v nedeljo, dne 8. novembra ob osmih zvečer običajne plesne vaje, katere bo vodil br, Ljubo Cernej, pred- sednik kluba plesovodij v Ljubljani. Dostop ima le članstvo. Gojitev telo- vadbe je zdravju potrebna, pa tudi pies nudi možnost ohraniti in stopnje- vati si telesno prožnost, obenem pa se uglajati v družabnem občevanju. Želeti bi bilo, da se članstvo — ne samo mlajše, temveč tudi starejSe — v obilni meri posluži dane priložnosti. Vsii ki se žele naučiti modernih ple- sov, naj se javijo takoj v plesno Solo, ker se glede pouka ne bo moglo ozi- rati na zakasnele obiskovalce. Prijaviti se je dne 8. novembra ob sedmih zve- čer v druStveni telovadnici. 1108 Fotograf! amaterjil Pripravljalni odbor »Kluba ljubiteljev fotografije« sporoča tern potom vsem, ki so se dosedaj priglasili, da so pripravljalna dela za uatanovitev Huba v polnem teku in se bo ustanovni občni zbor vršil že koncem tega meseca. Ker je za prijave §e čas, prosimo Se enkrat vse, ki žele pFistopiti h klubu, da naj- kasoeje do 15. t. m. naznanijo svoj pristop na naslov: Priprevljalni odbor »Kluba ljubiteljev fotograjije«, Celje, poštrni predal 77. c Svedrovci so na delu. Pred- pretekli teden smo bili sporočili, da so neznani tatovi ukradli iz pisarne kemiCne tovarne v Zavodni nekoliko tisoč dinarjev. Bilo je to v noči na soboto. Minoli teden pa so si zopet iabrali noč od petka na soboto in so se lotili dela v pisarni progovne sek- cije na kolodvoru. Bili so izredno drzni, ker so smukali celo mimo vra- tarja. K sneCi so dobili samo 315 Din, d,očim druge vsote, skupno 15.000 di- narjev, niso naSli. 0 storilcih ni duha ne sluha- Priporočati je pisarnam, ob- činam, cerkvam, trgovcem, podjetjem m zlasti vsem, ki so bolj na samem, da ne puščajo velikih vsot doma. v Sir»om domovine. š Okrožnl načelnlk Blažič — rešen. Albanskirn orožnikom se je po- srečilo najti okrožnega načelnika Bla- žiča ter njegova dva tovariša, proto Miloševiča in šoferja Deliča, ki so jih bili napadli kačaki na cesti med De- brom in Ohridom in jih odvedli v al- banske gore. Orožniki so jih našli žive v gorovju v koči, ki so jo roparji, ko so se bližali orožniki, zapustili. Vest o osvobojenju je izzvala v Strugi in Ohridu veliko veselje. Prebivalstvo je okrasilo hiše z zastavami in zelenjem. š Mariborskl carlnskl škandal. Sedaj je bil proti varščini 300.000 Din izpuščen tudi zagrebški trgovec Rafael Nafusi. V kratkem bodo baje izpuščeni tudi še ostali zaprti cariniki. Že prej sta bila izpuščena tudi uradnik spedi- cijske tvrdke Hobacher, Prapretič in Kurt Hobacher. Cariniki baje ponujajo velike kavcije in ljudstvo se sprašuje od kod je ta denar. š Švlcarskl brezplačnl vlzum za uradnlke. Kakor poroča švicarski kon- zulat v Zagrebu naSi zbornici za trgo- vino, obrt in industrijo se bodo izstav- ljali brezplačni vizumi na potne liste železniSkih, poštnih itd. uradnikov, kakor tudi članov njih družin, ki jih spremljajo za potovanje v Švico po službenih ali oficijelnih poslih. S Vinska razstava s sejmom se bo vrSila dne 10. decembra v Ivanj- kovcih v restavracijski dvorani tik ko- lodvora ob 9. uri. Pripuščena so vsa vina, pridelana v ormoškem in Ijuto- merskem okraju, izvzemši necepljene vrste. Ob tern Času bo se dal letošnji letnik že dobro presoditi in bodo in- teresenti imeli tako najlepšo priliko skleniti ugodne kupčije. Železniške zveze so najugodnejše. Za popust na železnici zaprošeno. Prijave za legiti- macije pošiljajo naj se z 10 Din na vi- narsko zadrugo »Jeruzalemčan«, Ivanj- kovci. 1107. 5 Zanlmanje za rjavo štajersko kokos. Svetovnoznana rjava štajerska kokoš, ki je Izvrstna nosilka in daje prvovrstno in najokusnejSe meso, a je poleg tega produkt domače grude, pri- dobiva vedno več ljubiteljev ne le v v svoji domovini, mariborski oblasti, temveč tudi po drugih oblastih naše kraljevine in celo v inozemstvu. Raz- veseljiv dokaz tega je, da namerava primorsko - krajiška oblast v času od 14. do 16. novembra nabaviti 90 pete- linov in 240 kokoši te pasme v ple- menske svrhe. Nakupovalo se bo od priznanih rejcev, ki redijo Stajerske kokoši v čisti krvi. Iz tega naj povza- mejo naSi perutninarji važnost njiho- vega bodočega stvarnega rejskega dela. S Seznam o neizročljivlh poštnlh pošiljkah. Te dni je razposlalo Jiub- ljansko poStno ravnateljstvo na vse pošte v Sloveniji seznam o neizročljivih pošiljkah za mesec September 1925. Razglas je v prostoru za stranke ob- činstvu na vpogled. Poštno ravnatelj- stvo poziva naslovnike oziroma poši- ljatelje teh pošiljk, da pridejo v enem letu od dne razglasa ponje, ker sicer poštna uprava, ko ta določba preteče, neizročljive pošiljke na javni dražbi proda in če so brez vrednosti, pa uniči. lzkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se v pošiljkah našla, je na razpolago upravičenim osebam še nadaljni dve leti, potem pa zapade v prid poštni upravi. š Naš jezlk v železniSkl službl. Generalna direkcija državnih Železnic v Beogradu je odredila, naj se ji čim- prej pošlje seznamek vseh onih želez- niSkth nameščencev, ki niso zmožni državnega jezika (srbohrvaščine ali slovenščine). Vsak, ki ni zmožen služ- benega jezika, se mora po členu 4. no- vega zakona o državnem prometnem osobju, takoj odpustiti iz službe. š Avtozveza Marlbor-Ptuj. Z 2. novembr. je začela obratovati avtozveza Maribor-Ptuj. Promet bo vsak dan razen ob nedeljah in bo trajala vožnja 1 uro in 6 minut, stala pa bo 20 Din. Avto bo odhajal iz Ptuja ob 7.55 in 15. uri, prihajal pa bo v Ptuj ob 151 in 1436. š Italijanskl generalni konzul v Ljubljani. Novoimenovanemu italijan- skemu generalnemu konzulu v Ljub- ljani markizu Lodoviku Oavottiju je vlada kraljevine SHS sedaj podelila ekskvatur. Konzul Gavotti je dosedaj služboval v Bernu. S Nove poStne znamke. Ministr- stvo po§t in brzojava pripravlia nove po§tne znamke, ki se bodo znatno raz- likovale od dosedanjüi. Najprej pridejo v promet znamke po dinarju, 50 in 25 para. Te znamke pridejo v promet naj- kasneje v dveh mesecih. š Avstrijcl vračajo uropane do- kumente. V Beograd je prispelo z Du- naja 5 vagonov raznih zgodvovinskih dokumentov in knjig1, ki so bile v sve- tovni vojni za časa oknpacije, pobrane od avstrijskih čet in odpremljene na Dunaj. š Konec nemške sole v Ptuju. Te dni je bila radi pomajkanja učencev opu§čena nemška osnovna Sola v Ptuju. Učiteljica Jurman je bila premeSčena k Sv. Vidu pri Ptuju. š Odmev lltijske čebelarske pravde. Litijski čebelarji vodijo dolgo- trajno pravdo proti tamoSnji topilnici svinca in srebra, češ da njeni plini za- strupljajo čebele, oziroma čebelno paSo. Dr. Ivan Mazek je kot zastopnik topil- nice v neki vlogi zahteval, naj se de- legira drugo sodiSče, ker vlada med njim in predsednikom litijskega okraj- nega sodišča Žigonom napeto razmerje, oziroma naj se vsaj sodnik Troje za- vrne, čeS da litijsko sodiSče ne more biti nepristransko. V drugi vlogi pa je očital sodniku Trojetu premišljeno proti- zakonito ravnavje, da je njegovo ura- dovanje pristransko, da stoii pod vpli- vom okrajiiega sodnika itd. Žaljeni sodnik Troje je vložil proti dr. Mazeku tožbo- Ta se je zagovarjal, da ni imel namena žaliti, temveč je tako postopal le v interesu svojega klijenta. Toda iz pravdnih spisov je razvidno, da je ob- toženec zavedno prekoračil zastopniške pravice ter insceniral v svojih vlogah polemiko v osebnem interesu ter pri tern Sel čez meje, ki jih daje odvet- vetni^ka imuniteta. Dr. Mazek je bil obsojen na 2000 Din globe. ¦ i^rncdna •'• Cos za danie Tnila, coetna,ne r-azbwjajoCa, ~ . tajcoimenovana Ruska čafna mešanica Iposebno j}i*imema za pripr-4w v "~";*w.v samoparju, ¦ k her1 tudlpfl daljiemu, v/ečenju 1 " na postane grcnka. ____W S VeUke goljuflje Beograjčana v Berllnu. Sin beograjske ž:dovske dru- žine Leon Heim je po raznih večjih in manjSih goljufijah v Beogradu, Mi- lanu in na Španskem lani dospel v Berlin in dobil službo v banki BoSkovič, ki mu je zaupala svojo menjalnico v samostojno vodstvo. Banka je letos februarja likvidirala, a Heim je na lastno pest vodil menjalnico dalje in dajal potrdila v imenu banke, ki ni več obstojala. Na ta način je ogoljufal srbskega podpolkovnika Andra Popo- viča, konzula Ramadanoviča, ataSeja Vesnica in razne druge Srbe za nad 400.000 Din. Heima so zaprli. S Eksport konj. Kupčija s konji se je te dni poživila. Eksport naših konj gre predvsem v Švico in Avstrijo. Eksport seveda otežkuje na5 birokra- tizem in sistem vseobčih dovoljeni, zlasti pri konjih, kjer je treba poseb- nega dovoljenja. Največji kontingent odpade na izvozno tvrdko Vajda, Ča- kovec, ki eksportira tedensko po dva vagona konj preko Maribora v Svico. S MUijonske g Ijuflje bančnega ravnatelja. Pred več tedni smo zabe- ležili vest, da je ravnatelj banke Ma nojlovič & Comp. v Srbobranu v Voj- vodini. Gavro Manojlovič je poneveril okoli pet milijonov dinarjev in čez noč izginil. Razburjenje je bilo takrat tern veSje, ker je Manojlovič posebno po svetovni vojni igral v vsej Vojvodini veliko vlogo. Beograjska policija je skupno z ostalimi policijskimi insti- tucijami v naSi državi odredila ener- giČno preiskavo in /asledovanje Ma- nojloviča, vendar so ostali vsi napori brez uspeha. Kakor je bilo ugotovljeno, je odšel Manojlovic najprej službeno v Beograd. Tamkaj se je zadrža! le malo časa, zaključil Se nekoliko poslov v korist banke in prejel večje vsote na ime avansa in potem izgini!. Obrnil se je najbrže v Anglijo. Osleparil je mnogo strank za skupno pet milijonov dinarjev. S Mesto počltka nesreča. Štiri- deset let stari dninar Josip Klezin iz Zgornje Rečice pri LaSkem se je dne 28. oktobra po noči težko pošlcodoval. Ko je namreč 5el na kozolec spat, je tako nesrečno padel, da so ga nu-rali težko poSkodovanega prepeljati v bol- nico v Celje. S Nesreča pri delu. V premogov- niku v Velenju se je ponesrečil 29 let stari delavec Avgust Šrot iz Škal. Dne 31. pr. m. je bil zaposlen na svojem mestijf pa ga je tako zasulo, da mu je poškodovalo hrbtenico. Moža so v hu- dem stanju spravili v javno bolnico v CelJLii kjer se mu je počutje zboljšalo. S Najboljša pijača pri Izletih In potovanjlh. Alkohol piti pri izletih in potovanjih je samo po sebi nedopustno, kajti namesto da bi ga poživii, samo utruja. NajboljSa pijača za to je gorek ali mrzel čaj. Tako n. pr. ohrani čaj znamke »Čajna ročka«, oslajen ali ne- oslajen, vedno aromatičen, poživljajoč okus; poleg tega je izredno poceni ter bi moral vsled tega postati ne samo prilična, ampak dnevna rodbinska pi- jača. S Ustanove za obrtnlke In vdove obrtnlkov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1925: a) deset ustanov za one- mogle uboge obrtnike ali trgovce in sicer pet po 100 Din in pet po 50 Din; b) pet ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdove oörtnikov sli trgovcev. ProSnje naj se pošijejo Zbornici za tr- govino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15. novembra 1925. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj radi o:ie- moglosti ne more več delati in da je ubog oziroma da je prosilka onemogla ubo^a vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. S Traglčna smrt petero otrok. V Dolnjih Zilah, vasi župnije Preloka ob Kolpi, se je zgodila grozna traj^e- dija. V hiSi St. 25 je izbruhnil požar. Mati, ki je imela opravka na poliu, je stvojih petero otrok v starosti od dveh mesecev do petih let, zaprla v sobo, kjer so ostali brez nadzorstva. Otroci so najbrže zakurili, vnela se je postelj in kmalu je objel plamen vso hišo ter se razširil tudi na sosedno poslopje, ki je istotako pogorelo do tal. V go- rečem poslopju je zgorelo vseh pet otrok. Popolnoma ogorela trupla so ležala v kotu, kjer je prej stala miza. Zgorela je tudi znatna množina ame- riških papirnatih dojarjev, ki so bili pripravljeni za gradnjo nove hišice. Strašna nesreča je pretresla vso okolico. š Clgan izganja hudlča. K po- sestniku na Kapli sta prišla dva"cigana pod pretvezo, da mu popravita kotel. lükoristila sta naivnost gospodinje in ji namignila, da je vzrok njene gospo- dinjske nesreče vrag, ki Čepi v kotu. Izgnati ga more starejSi brat s pomočjo kolomonovih bukev, če mu gospodinja izroči 1000 Din. Sirota je tekla v svoji lahkovernosti od kmeta do kmeta, da si izposodi imenovano vsoto. Vsa upe- hana je doma izročila goljufu denar in še dva fina prta, ki ju je moral cigan bojda podariti slovenski cerkvi v Mari- boru. Nato sta jo pa oba cigana po- brisala v smeri proti Sp. Kapli, kjer jima je Slo na limanice Se nekaj krne- tov. K sreči so ju orožniki krnaiu prijeli. S Lovski blagor. V gozdovih pri Sv. Petru pod Sv. gorami je ustrelil trgovec Franc Kramer 160 kg težkega jelena. Ljudje so videli jelena Že par dni, a ker živali niso poznali, so mislili, da je velik srnjak. — Na planini Brez- nici v Krimskem pogorju pa je bančni uradnik g. Janko Skale iz Ljubljane ustrelil 31. okt. ustrelil velikanskega jelena. Žival je 148 cm visoka in inia 98 cm dol^o rogo-dvanajsterce. Pra- vijo, da je jelen bil 298 kg težek, kar pa ni mogoče, ker jelene tehtajo samo iztrebljene. S Zopet milijonska goljuflja. Vojko Mikolji dela na debelo. L. 1922. je ponaredil nekoliko poštnih čekov, na katere je v Zagrebu dvignil 2,390.000 dinarjev ter s tem zakladom pobegnil v Avstrijo, kjer je bil aretiran in iz- ročen naši oblasti. Letos je odsedel Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 122. V našem kraju se posebno ostro občuti vsaka nagla spre- memba vremena; nahod, kašelj, hiipavost, vratobol, trganje v udih, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav po- sebno mučijo tedaj revmatične bolezni. Po naših ugodnih izkušnjah pa sc je pokazal kot vedno zanesljivublažiteljbolečinFellerjev blagodišeči »Elsaslujd«, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Uporaba »Elsaflujda« vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. Je močnejši in krepkejšega dejstva kot francosko žganje. 6 dvojnatili all 2 spe- cijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnetih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvoj- natih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poStnino po pov- zetju ali proti plučilu vnaprej razpošilja le- karnar Evgen V. Feller v Stublci Donjoj, Elsatrg 356, Hrvatska. Posamezne stekle- nice Elsaflujda po 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. triletno ječo v Lepoglavi. Ko se je ne- koliko ogledal po Zagrebu, je zasnoval nove načrte, da si pribavi zopet mi- lijone. Dve zagrebški banki ste bili oškodovani za milijon dinarjev. Potem pa jo je zviti Vojko zopet pobrisal iz Zagreba. Zaenkrat o njem ni sledu. Zagrebška policija je izdala za njim tiralico in upati je, da bo nevarni tiček kmalu zopet v lepoglavski kletki. Mi- lijon dinarjev si je prigoljufal na ta način, da je na poštnih čekih primerno popravil nakazane vsote. 5 Velik požar. V Zaloki pri Tro- janah je v noči 28. oktobra izbruhnil pri posestniku Francu Lebarju požar, ki je vpepelil njegovo gospodarsko po- slopje ter se kmalu razširil tudi na gospodarsko poslopje njegovega soseda Filipa Lebarja; oboje je pogorelo do tal. Zgorela je vsa krma, gospodarsko orodje in vozovi ter trije prašiči. Do- mneva se, da je ogenj podtaknila zlobna roka. š Nesreča s prašičem. Gostilničar Anton Vidmajer si je kupil lepega pra- šiča in ga je hotel zaklati. Na furež je povabil več ljudi in več mož je prijela prašiča za noge. Toda ko je mesar na- stavil nož, se je prašič nenadoma vzpel po koncu in se iztrgal. Pri tem pa je tako zadel ob g. Vidmajerja, da si je ta zlomil nogo in je omedlel. Nastala je zmeda, v kateri je prašič ušel. Ra- njenca pa so prenesli v hišo, odkoder so ga odpremili radi komplicirane po- škodbe z vlakom v Ijubljansko bolnico. Več mož je med tem skušalo ujeti po- besnelega prašiča, vendar je bil ves njihov trud zastonj. KonČno so se ob- orožili s sekirami, s katerimi pa so ga mogli šele usmrtiti, ko so mu posekali noge, da jim ne bi zopet ne uäel. š Beg kaznjenk iz Begunj. Z dela v gozdu poleg kaznilnice v Begunjah so pobegnile štiri kaznjenke in sicer : 29 letna Marija Gril iz Ljubljane, 36 letna Matilda Manil iz Savcev pri Ptuju, 29 letna Marija Lamiž iz Metava ter 27 letna Matilda Kovačič iz Hoc pri Mariboru. Vse štiri so izredno nevarne tatice, udane tajni prostituciji. š Najdeno moško truplo. V Širjah pri Zidanem mostu v bližini posestnika Šromla so našli v prepadu tnoško truplo. Poklicana komisija je dognala, da je bil mrtvec 43 let stari, v Gro- supljem rojeni Tone Ahlin. Na kak način je ponesrečil, ni dognano. Š Petdeset rodbln zastrupljenih. V selu Busovača v Bosni je ncki kmet prodal mesarju živinče, ki je obolelo na steklini. Mesar, ki o bolezni ni ni- česar vedel, je živinče zaklal in meso razprodal. Vsled uživanja mesa steklega živinčeta je obolelo približno 50 rodbin. Državna bolnica v Travniku je odre- dila, da se obolele rodbine pripeljejo v Pasteurjev zavod v Sarajevu oziroma Zagrebu. S Lovci, pozor! V četrtek, dne 29. oktobra 1.1., vräila se je v lovišču Slomnik brakada, pri kateri priliki se je izgubila psica z imenom »Fida«, svetlorjave berve z belimi progami na vratu in prsih. Psica je morala iti proti Košnici in Celju, ali proti Libojam in Žalcu. Lastnik Gvidon Počivavšek, go- stilničar v Trbovljah, prosi tovariSe lovce v Celju in Žalcu, naj poizvedujejo za psico in mu poročajo. Lovski po- zdrav I 1118 § čuden lov. PastirČku Lojzeku Hernahu, ki je pasel «a Sršenovem koglu, se je približal velik ptič in se lotil majhne deklice, ki je bila izrofena pastirčku v varstvo. Deček se ni ustraSil plahutanja čudne živali, ampak je prijel ptiča za vrat in ga zadavil. Nato je ponesel svoj plen lastniku lova. Kako je bil ta iznenaden, ko je zagledal divjega petelina posebno velike vrste ! Dal ga je nagačtti. š Roparskl napad v Mariboru. Veliko pozornost je vzbudila v Mari- boru vest o napadu na lastnico knji- garne go. Scheidbach. Prejšnjo soboto zvečer je priSel v njeno knjigarno v Gosposki ulici neki neznanec in naročil nekaj papirja za zavijanje, dasi je ho- tela gospa pravkar trgovino zapreti. Ko je stopiia nekoliko bolj v ozadje, jo je mož 7-grabil, ji zamaSil usta, zveziil roke in noge in jo nato privezal k neki pol;ci, Uro kasneje je priSel v trgovino neki znanec. Začul je ječanje in našel go. Scheidbachovo privezano na tleh. Takoj jo je rešil spon in oba sta odšla na policijo. Preiskava je na podlagi vrvice in koščka papirja, ki ga je policija naSla v trgovini, kmalu izsledila krivce. V Mariboru se nahaja namreč neki Oton Weber, agent večje knjigarne v Nemčiji, ki prodaja po hi- šah knjige. Zanimal se je pri gospej Scheidbachovi posebno za dve starinski knjigi, ki ste cenjeni na 2000 dolarjev. Imel pa je več podagentov ; v enem izmed teh so spoznali napadalca. Izdal ga je predvsem opis ge. Scheidbachove in pa vrvica s papirjern. Z vrvico je imel zvezan kovčeg, papir iz trgovine ge. Scheidbach pa se je nahajal v kov- čegu. Nedvomno gre v tem slučaju za večjo sleparsko družbo. Aretiranih je bilo šest oseb. š Dogodek s podivjanim blkom. Posestnik Jager v Trbovljah ima bika, ki se prosto pase med drugo živino. Te dni pa je nenadoma zdivjal in se je zagnal na posestnico Pavlo Strojevo, ki je gnala kravo po cesti. Žena mu je komaj ušla v ncko leseno barakoi s kravo pa se je bik toliko časa bodel, da ji je končno odlomil rog. § Groben zločin na Toretti. V noči od nedelje na pondeljek je bil na Toretti, v bližini Reke in Sušaka, umorjen delavec Michele Curet. Mrtvec je bil naravnost masakriran. Napadalec mu je dal 25 sunkov z nožem v trebuh in prsa. Kot zločinca so prijeli mizarja Vinka Slaviča, ki je po 8 urnem zasli- ševanju svoje dejanje priznal. S Prijet atentator. Orožniki v Bo- gojevu so prijeli neznanega človeka, ki je sumljivo pohajal okoli mostu, ki prcko Donave veže Erdut in Bogojevo. Pri neznancu so našli večjo zalogo di- namita in obstoja sum, da je hotel pognati veliki železniški most v zrak. š Nov kačaski napad. Na potu med Pečjo in Andrijevico so te dni kačaki ustavili pet trgovcev, ki so bili na potu v Andrijevico. Odvzeli so jim ves denar in obleko in jih pustili nage na cesti na kar so pobegnili čez al- bansko mejo. Neki avto iz Peči je pri- peljal kasneje oropancem obleke. Orož- niki so pričeli razbojnike zasledovati in so jim Že na sledu. š Pozor, reducirani Invalid!. Mi- nistrstvo za socijalno politiko je pri- čelo izdajati vsem reduciranim inva- lidom in družinam padlih vojakov ob- vestila, zakaj jim je ustavljena pokoj- nina. Vsled tega je prenehal središni odbor UdruŽenja vojnih invalidov ob- veščati prizadete o ridukcijah, kar se bo odslej vršilo to uradnim potom. V obvestilih pa ministrstvo ne daje no- benih navodl, kako naj prizadeti re- duciranci obnove postopanje in kakšne dokumente naj predlože v dokaz opra- vičenosti. Izvršni odbor vojnih inva- lidov v Ljubljani opozarja vse svoje člane in članice, pa tudi druge vojne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente. Vsak naj se obrne do najbližje podružnice udru- ženja, kjer dobi natančna navodila za postopanje pri obnovi. Redukcije se se vrše vsled dveh vzrokov. Oni, ka- terim je špecijalna komisija pregledala hibe in jih vsled zboljšanja hib pred- lagala za redukcijo, morajo obnavljati postopanje le potom spričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregledov. Po večini pa ternelje redukcije na pomanj- kanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa vsled sprememb družinskega stanja. Pri pornanjkanju dokazov je treba pred- vsem zbrati vse dokumente izza vojnih let (ne povojnih dokumentov izdanih že po prevratn)- Ako teh ni, je treba dveh prič, ki lahko pod prisego po- trdita, ali pa občinsko uverenje; v najskrajnejSem slučaju tudi izjavo dveh oseb, sorojakov, ki lahko izjavijo ali potrdijo resničnost v sledečih slučajih : kje, kdaj in kako je zadobil reduciranec poškodbo ali bolezen v vojski ali sploh pri vojakih, kje se je zdravil, da je šel zdrav v vojsko in se vrnil bolan ali po5kodovan, ali pa da se sploh še ni vrnil. Prošnjo z novimi dokazi je treba vložiti na deželno ali pristojno okrožno sodiSče. Sodifiča bodo v krat- kem dobila vse akte o reducirancih od ministrstva za socijalno politiko. Tako nas obvešča Središni odbor udruženja vojnih invalidov iz Beogradapodšt. 6591. — lzvršni odbor v Ljubljana. 1053 3-2 N. K. Vesper adest. . ¦ (Pokojnemu g. ravnatelju JerSinovicu v spomin.) Pretreslo, globoko pretreslo nas je, ko smo začuli črno novico. Dolgo, dolgo že ni bil med nami, a ko smo izvedeli, da je podlegel težki bulezni, da se ne vrne nikdar več, — tedaj nam je postalo tako tesno pri srcu in takrat smo spoznali, kako smo ga bili vzljubili . .. Samo nekaj kratkih me- secev lani je prihajal k nam, pravza- prav zadnjim svojim učencem. Potem ga je zagrabila bolezen, 5e enkrat je prišel,... in zdaj, v novem šolskem letu je dotrpel ... Z rimskimi liriki je stopil lani sredi leta v naŠ razred. Kako je vse oživelo ob njegovih besedah! Divili smo se njih čudežni moči pri skandi- ranju, kaj šele pri razlagi . .. Drobne lirične pesrni Catullove — povsem raz- lične od onih, ki smo jih bili vajeni dotlej — so dobile ob njem poseben car.. . NiČ ni bilo na njih prahu dav- nih stoletij. Kakor da so nastale danes. In z razlago ni podrl nežne slike ; samo osvetlil jo je pravilno, da smo jo raz- ločno, neposredno razumeli in uživali: od umetnika ustvarjeno pesem nam je znal res umetniško podati. Kar nakrat smo bili sredi davnega življenja rimskega. Kakor znanci smo se nasmehljali pesniku, bodisi da opeva mrtvega vrabčka svoje Ijubice — passer mortuus est meae puellae —, in se huduje nad hudobno smrtjo, bodisi da ga poslušamo, kako vabi ppjatelja na obed, — če si ga ta sam s seboj prinese, zakaj — tui Catulli plenus sacculus est aranearum . . ., mošnja je prazna, polna pajčevine .. . Čuvstvovali smo vsi z njim ob eni najlepSih ljubavnih pesmi svetovne književnosti — Ille mi par esse deo videtur . . . in ob drugih, ko spozna, da ga Ijubica ni vredna, ko jo zapusti in razdvojen sam s seboj kliče : tu, Catulle, destinatus obdura! Ob besedah g. ravnatelja smo doživljali starodavnega pesnika — mla- dega, kakor smo mi mladi . .. Kakor malokdo je znal oživiti mrtvo Črko, približati davna stoletja našim duSam in jim pokazati, da je bil človek vedno enak. Znal nam je odstreti zaveso, ki loči sedanjost od davne preteklosti, in smo videli in res čutili, da ne obstoja samo v knjigah in letnicah, ampak da je bilo to življenje živo, sicer po svoje pobarvano, a v prelestnih barvah juž- nega neba, solnca, blestečega Rima in vrveče množice, med katero se kreta pesnik, ki govori na§im srcem njim vedno umljivo govorico; saj je človeško srce bilo vedno enako ... Zato smo se veselili njegovih ur, saj so nam nudile toliko čistega užitka ! * * * In ko smo ga polagali k večnemu počitku je za griči, ovitimi v modri- kasti jesenski vzduh, zahajalo solnce... Takrat so mi zapele v du§i besede zadnje pesmi, ki smo jo cita.lt z njim, Epithalamium —: Vesper adest, iuvenes . . . Da, večer ... Prezgodaj je priSel zanj večer življenja. A vkljub kratki dobi si je lahko dejal s Horacijem: »Exegi monumentum aere perennius I« Da, trajen spomin si je postavil v na§ih mladih srcih, ki jih je uvedel v tajne lepote rimske poezije. Zato se ga bodo vedno s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjala do poznih let I Počivaj sladko, dragi naš gospod ravnatelj ! Proti odBbelosti f,:Xn, "S~ »Vilfanov čaj« ^C„Twi0VSi Dohiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 240. A. i s Dinar v Curihu Torek 3. nov. Sreda 4. nov.: 9 20 9 20 Devize v Zagrebu Torek 3. novcmbra. Dunaj 7917—8017 Milan 2224—224 8 London 27285—27485 New-York 56165-56 76 Pariz 233—237 Praga 1665/8—1686/8 Curih 10859—10939 Berlin 1340—1350 Budimpešta 00788-00798 Madrid ^ ^795—805 Sreda 4. novembra: Pariz 2276—2316 London 272 97—274 97 New-York 5616—5666 Milan 22240—22490 Praga 166575—168575 Dunaj 792- 802 Berlin 1340—1350 Curih 10858—10938 Amsterdam 2260—2280 (»Avala«.) Razširjajte „Novo Dobo"! Razgled po svefu. r Samomor Igralca Maksa Lln- derja. V Marseille se je v hotelu za- strupil in nato z britvijo usmrtil slo- viti filmski igralec Maks Linder z ženo vred. Vzrok samomora sijajnega ko- mika, ki je zabaval ves svet, je neznan. Z ženo je živel v sijajnih razmerah in beda gotovo ni bila povod. r Nemško časopisje na Južnem Tirolskem. Te dni sta morala prene- hati izhajati bolcanska nemška lista »Bozener Nachrichten« in »Landsmann«. Na Južnem Tirolskem izhaja le še en sam nemški list, in sicer »Meraner Zeitung«, kateri pa preti ista usoda, ker tako zahtevajo fašistovski interesi »zmagoslavne ltalije«! r ŠestorČke je dobila. IzMadrida je prišla nekoliko nenavadna novica, ki trdi, da je v vasi Barbella neka kmetica povila Sestorčke, tri decke in tri deklice. To bo skrbi v hiši! r Velik vihar v AngHji. V An- gliji in Rokavskem zalivu je divjal zadnje dni minolega tedna silen vihar, vsled katerega je bil radi pretrganih brzojavnih vodov deloma ustavljen tudi železniški promet. Ladje v Rokavskem zalivu so bile brezžično obveščene, naj pristanejo v najbližjih pristaniščih Oo- vorC1, da se je pri tej priliki potopil tudi jugoslovenski parnik. Samostojna pisarniška moč vešča knjigovodstva z večletno prakso išče mesta. Sprejme se tudi delo samo za nekaj ur na dan. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista. Tlaznanifo ! Cenjenemu oßcinsfvu vfjudno naznanjam, da sem ofvorifa na Qfavnem irqu šfev. 8, II. nadstr. modni safon za dame in ofroße. kr>Lt^vLti> D. Oerlini & Oomp, Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 39 Cene konkurencne! Malo posest^o 7 oralov zemljišča, v bližini mesta Celja, se po nizki ceni pr>o*fa. Naslov v uoravi »NOVE DOBE«. Ucenka v trgovino z mešanim blagom na deželi se takoj sprejme. Pogoji: primerna šolska izobrazba, močna in zdrava. Učna doba 3 leta pri prosti hrani, stanovanju in obleki. Naslov pove uprava lista. Izšla je Blasnlkova \jlUM pHflTIHfl za nauadna leto 19Z6 ki ima 365 dni »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kme- tijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi leto§nja obširna izdaja se odlikuje po bogati vse- bini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri 3. Blasniha naslednihih tisharnaialitograficni zavod L3UHL3J1NA, BREG STEV. IZ. Proda se v nedeljo, dne 8. novembra 1925 ob 8. uri dopoldne na prostovoljni javni dražbi 1. a) Spalna soba, rumena: 2 postelji z vlogami, 2 nočni omarici, 2 omari, 1 umi- valna miza z ogledalom, 1 česalno tridelno ogledalo in 2 stola ; b) Kuhinja, tela: 1 velika kuhinjska omara s šipami, 1 manjša kuhinjska omara s Sipami, 1 miza, 1 stol, 1 polica za posodo in držalo za brisače ; c) Soba za gospode, rjava: 2 omari, 1 pisalna miza, 1 okrogla miza za olepšavo in 4 stoli. — Vse navcdeno pohištvo je od tukaj odpušCenega inozemca, skoraj novo, iz leta 1924, in iz mehkega lesa izdelano. 2. Elektriškl motor: novi 29 HP, 117 volt, 103 ampere, 1450 vrtenja. 3. Lučna dinama v najboljšem stanju: 6 HP, 115 volt, 33 amper, 1580 vrtenja, 3*8 KW. 4. Gips za gnoj (mavec), zmlet, poprečno dva vagona. 5. Star kozolec za žito, močen. Tovarna za kamenino Strupi & Vasold Gotovlje, postaja Žalec pri Celju. Kleparstvo» vodovodne insta« lacife in naprava strelovodov Frans o Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Spreicma Vsa dela zgoraj omcnjcnlh stroK HaHor tud' popraVila Pojtrczbs toena Cene ztuertte. Sölldna izVtiifcv. 401 100-63 Stran 6 »NOVA DOBA« Stev. 122 Telefon Štev.75 in 76 Podružnica PoStni Ček. raČ. 10.598 Ljubljanske kredifne banke if Celju Delniška glavnica in rezerve UGVIlfcllS V l.JUllljclIll Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000 - * * Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Agencija Logatec. Podpuznioe Aaencija Logatec. Brežice, Črnomelj, Gorlca, Kranj, Maribor, MetKovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trsi. Sprejema VlOge na Rnjtžlce 111 iekoči JKSR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnlh paplrjev, raČUH protl ugodnemu obrestovanju 3^4^S valut in dovoljuje VSaKovrstne Kredite* I*r»oc8aja srečke državne r»a.zx»e